Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 24. junija 2011,

–   ob upoštevanju sporočila Evropske komisije o migraciji z dne 4. maja 2011 (KOM(2011)0248 konč.),

–   ob upoštevanju schengenskega sporazumaz dne 14. junija 1985,

–   ob upoštevanju Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 19. junija 1990,

–   ob upoštevanju Direktive 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic,

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah),

–   ob upoštevanju predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi ocenjevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda (KOM(2010)0624 – C7-0370/2010 – 2010/0312(COD)),

–   ob upoštevanju osnutka poročila o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi ocenjevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda (KOM(2010)0624),

–   ob upoštevanju člena 2 PEU in členov 3, 18, 20, 21, 67, 77, 80 PDEU,

–   ob upoštevanju člena 45 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker je bila Evropska unija ustanovljena na jasnem spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin, zlasti svobodnega gibanja oseb, kot določeno v PDEU,

B.  ker je bila ustanovitev schengenskega območja in vključitev schengenskega pravnega reda v okvir EU eden največjih dosežkov procesa evropske integracije, s katerim je bila odpravljena kontrola potnikov na notranjih mejah in prvič zagotovljena svoboda gibanja znotraj EU,

C. ker je svoboda gibanja postala steber državljanstva EU in eden od temeljev Evropske unije kot območja svobode, varnosti in pravice, ki vključuje pravico do prostega gibanja in bivanja v vseh državah članicah, pri čemer veljajo enake pravice, zaščita in garancije, vključno s prepovedjo diskriminacije, ki temelji na nacionalnosti,

D. ker so schengenski predpisi, ki določajo pogoje v zvezi z gibanjem oseb preko notranjih meja, določeni v Zakoniku o schengenskih mejah, in so v členih od 23 do 26 že določeni natančni ukrepi in postopki za začasno ponovno uvedbo mejnih kontrol na notranjih mejah, ki zaradi svoje enostranske narave ne omogočajo prevlade skupnega interesa EU,

E.  ker se mehanizem evalvacije, ki temelji na povsem medvladnem telesu, in sicer na delovni skupini za schengensko evalvacijo (SCH-EVAL), ni izkazal za zadosti učinkovitega,

F.  ker je bil v predlogu uredbe o vzpostavitvi ocenjevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda določen nov mehanizem ocenjevanja, ki ga sedaj v okviru rednega zakonodajnega postopka obravnava Evropski parlament; ker ta mehanizem že določa postopke, načela in sredstva za podporo in ocenjevanje skladnosti držav članic s schengenskim pravnim redom, tudi v primeru nepredvidenih dogodkov,

G. ker člen 77 PDEU določa, da Evropski parlament in Svet, v skladu z rednim zakonodajnim postopkom sprejmeta ukrepe v zvezi s kontrolo oseb, ki prečkajo zunanje meje, in pomanjkanjem kontrol oseb katere koli nacionalnosti, ki prečkajo notranje meje,

1.  poudarja, da je prosto gibanje ljudi znotraj schengenskega območja eden največjih dosežkov evropske integracije; da ima Schengen pozitiven učinek na življenja stotine tisočih državljanov, saj ne omogoča samo udobnega prečkanja mej, temveč tudi pospešuje rast gospodarstva zaradi denarja, ki se prihrani iz naslova mejnih kontrol; resno dvomi, da bi se državljani EU strinjali s ponovno uvedbo mejnih kontrol in kontrol potnih listin kot načina za izboljšanje našega vsakdanjega življenja;

2.  je prepričan, da so pogoji začasne in izjemne ponovne uvedbe kontrol na notranjih mejah že jasno določeni v Uredbi št. 562/2006 (Zakonik o schengenskih mejah) s členi 23, 24 in 25, ki določajo možnost ponovne uvedbe mejnih kontrol na notranjih mejah, če obstaja resna nevarnost za ogrožanje javnega reda ali notranje varnosti; postopki za sprejemanje takšnih odločitev morajo potekati na ravni EU, ne pa na ravni držav članic;

3.  enako meni, da je mogoče vprašanje podpore državam članicam za zagotovitev skladnosti s schengenskim pravnim redom v primeru izjemnega pritiska na zunanjih mejah že nasloviti in uveljavljati preko novega mehanizma za schengensko evalvacijo;

4.  zato meni, da vsako novo dodatno odstopanje od sedanjih pravil, kot so novi razlogi za izjemno ponovno uvedbo mejnih kontrol, nedvomno ne bi okrepili schengenskega sistema;

5.  opozarja, da bi bil vsak predlog, katerega cilj ne bi bil okrepitev svobode gibanja državljanov EU, v nasprotju z besedilom in namenom Pogodb ter pravnim redom Skupnosti, ter bi škodoval enemu od stebrov državljanstva EU;

6.  je prepričan, da nedavne težave s schengenskim območjem izvirajo iz nepripravljenosti na oblikovanje evropske politike na drugih področjih, zlasti v zvezi z evropskim sistemom za azil in priseljevanje (vključno z reševanjem nezakonitega priseljevanja in boja proti organiziranemu kriminalu); poudarja, da je v tem oziru zelo pomembno napredovati, tudi glede na dejstvo, da je rok za določitev sistema skupnega evropskega azila določen za leto 2012; meni, da je ključno osredotočiti se na izboljšanje obstoječih instrumentov (na primer Frontexa) in na boljše evropsko sodelovanje, ne samo med državami članicami na podlagi člena 80 PDEU, temveč tudi med agencijami EU, kot je Europol, Eurojust in evropski urad za podporo azilu;

7.  opozarja, da bi moral vsak ukrep na področju Schengna v celoti spoštovati demokratičnost Parlamenta in zato temeljiti na členu 77 PDEU ter bi moral biti zlasti namenjen krepitvi nadzora Komisije nad pravilnim delovanjem schengenskega sistema;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Svetu Evrope ter vladam in parlamentom držav članic.