Postopek : 2011/2802(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B7-0488/2011

Predložena besedila :

B7-0488/2011

Razprave :

PV 15/09/2011 - 3
CRE 15/09/2011 - 3

Glasovanja :

PV 15/09/2011 - 6.6

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0390

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 159kDOC 138k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0488/2011
12. 9. 2011
PE472.669v01-00
 
B7-0488/2011

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 110(2) poslovnika


o stališču in zavezanosti EU pred srečanjem Združenih narodov na visoki ravni o preprečevanju in nadzoru nenalezljivih bolezni


Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Sarah Ludford, Liam Aylward, Frédérique Ries v imenu skupine ALDE
Linda McAvan, Glenis Willmott v imenu skupine S&D
Michèle Rivasi, Raül Romeva i Rueda v imenu skupine Verts/ALE
Marina Yannakoudakis, Milan Cabrnoch v imenu skupine ECR
Marisa Matias, Bairbre de Brún, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis) v imenu skupine GUE/NGL

Resolucija Evropskega parlamenta o stališču in zavezanosti EU pred srečanjem Združenih narodov na visoki ravni o preprečevanju in nadzoru nenalezljivih bolezni  
B7‑0488/2011

Evropski parlament,

–    ob upoštevanju akcijskega načrta Svetovne zdravstvene organizacije za globalno strategijo za preprečevanje in nadzor nad nenalezljivimi boleznimi za obdobje 2008–2013(1),

 

–    ob upoštevanju resolucije Svetovne zdravstvene organizacije z dne 11. septembra 2006 o preprečevanju in nadzoru nad nenalezljivimi boleznimi v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije(2),

 

–    ob upoštevanju resolucije OZN št. 64/265 o preprečevanju in nadzoru nenalezljivih bolezni iz oktobra 2010(3),

 

–    ob upoštevanju Moskovske izjave o zdravem načinu življenja in nadzorom nenalezljivih boleznimi iz aprila 2011(4),

 

–    ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije o nenalezljivih boleznih iz maja 2011(5),

 

–    ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja OZN o preprečevanju in nadzoru nenalezljivih bolezni(6),

 

–    ob upoštevanju poročila Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2008 o globalnem spremljanju, preprečevanju in nadzoru kroničnih bolezni dihalnih organov(7),

 

–    ob upoštevanju Parmske izjave in zaveze, da bodo delovale, ki so ju države članice evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije sprejele marca 2011(8),

 

–    ob upoštevanju Asturijske izjave Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2011(9),

 

–    ob upoštevanju Evropske listine o preprečevanju debelosti, sprejete novembra 2006(10),

 

–    ob upoštevanju členov 168 in 179 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

 

–    ob upoštevanju člena 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

 

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. februarja 2007 o spodbujanju zdrave prehrane in telesne dejavnosti: evropska razsežnost za preprečevanje prekomerne teže, debelosti in kroničnih bolezni(11) in svoje resolucije z dne 25. septembra 2008 o Beli knjigi o zdravstvenih vprašanjih v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo(12),

 

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. julija 2007 o ukrepih za obravnavo bolezni srca in ožilja(13), svoje resolucije z dne 10. aprila 2008 o boju proti raku v razširjeni Evropski uniji(14) in ob upoštevanju svoje izjave z dne 27. aprila 2006 o sladkorni bolezni (15),

 

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2008 o vmesnem pregledu Evropskega akcijskega načrta za okolje in zdravje 2004–2010,

 

–    ob upoštevanju Sklepa št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti(16),

 

–    ob upoštevanju svojih resolucij z dne 11. novembra 2010 o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti(17) in z dne 6. maja 2010 o zmanjšanju neenakosti na področju zdravja v EU(18),

 

–    ob upoštevanju svoje resolucije z 6. maja 2010 o sporočilu Komisije o boju proti raku: evropsko partnerstvo(19)in dne 6. maja 2010 o Beli knjigi Komisije: Prilagajanje podnebnim spremembam: evropskemu okviru za ukrepanje naproti(20),

 

–    ob upoštevanju Sklepa Sveta 2004/513/ES z dne 2. junija 2004 o sklenitvi Okvirne konvencije SZO o nadzoru tobaka(21),

 

–    ob upoštevanju sklepov Sveta o zdravju srca iz leta 2004(22),

 

–    ob upoštevanju Sklepa št. 1350/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o uvedbi drugega programa ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2003–2013)(23),

 

–    ob upoštevanju sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)(24),

 

–    ob upoštevanju sklepov Sveta o inovativnih pristopih h kroničnim boleznim v sistemih javnega zdravstva in zdravstvenega varstva z dne 7. decembra 2010 (25),

 

–    ob upoštevanju sklepov Sveta o skupnih vrednotah in načelih, na katerih temeljijo evropski zdravstveni sistemi z dne 22. junija 2006 in sklepov Sveta z naslovom „Na poti k sodobnim, odzivnim in vzdržnim zdravstvenim sistemom“ z dne 6. junija 2011(26),

 

–    ob upoštevanju sklepov Sveta o vlogi EU na področju svetovnega zdravja z dne 10. maja 2010(27),

 

–    ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

 

A.  ker po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije nenalezljive bolezni povzročijo 86°% smrti v Evropi,

 

B.   ker so štiri najpogostejše nenalezljive bolezni bolezni srca in ožilja, dihal, rak in sladkorna bolezen,

 

C.  ker so bolezni srca in ožilja najpogostejši vzrok smrti, zaradi katerih vsakoletno umre več kot 2 milijona ljudi; ker sta koronarna bolezen srca in srčna kap najpogostejši bolezni srca in ožilja, pri čemer povzroči prva več kot tretjino (tj. 741 000), druga pa nekaj več kot četrtino (tj. 508 000) vseh smrti, povezanih z boleznimi srca in ožilja,

 

D.  ker je rak drugi najpogostejši vzrok smrti in je njegova pogostost med prebivalci 3 do 4°%, med starejšimi prebivalci pa naraste na 10 do 15°%; ker po ocenah v EU vsako leto ugotovijo obolelost za rakom pri približno 2,45 milijona ljudi in zabeležijo 1,23 milijona smrtnih primerov zaradi te bolezni; ker v Evropi stopnja obolevnosti za rakom med otroci narašča za več kot 1°% letno,

 

E.   ker v Evropi milijone ljudi prizadenejo kronične bolezni dihal, ki jih je mogoče preprečiti, kot so astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen,

 

F.   ker ni strategije ali pobude za celotno EU, ki bi se celovito osredotočala na sladkorno bolezen (tip 1 in tip 2), zaradi katere je po ocenah prizadetih več kot 32 milijonov državljanov EU, podobno število pa jih trpi moteno toleranco na glukozo ter se soočajo z zelo visoko verjetnostjo, da se bo ta razvila v klinično izraženo sladkorno bolezen; ker naj bi do leta 2030 te številke še narasle za 16°% zaradi epidemije debelosti in staranja evropskega prebivalstva ter drugih dejavnikov, ki jih je še treba opredeliti in za katere je potrebnih več raziskav,

 

G.  ker k večini kroničnih nenalezljivih bolezni skupno prispevajo štirje dejavniki tveganja: uživanje tobaka, neuravnotežena prehrana, uživanje alkohola in pomanjkanje telesne dejavnosti; ker je pomembni peti dejavnik, ki ga je treba obravnavati, izpostavljenost onesnaževalcem okolja,

 

H.  ker je uživanje tobaka vodilni vzrok smrti, ki bi se jih dalo preprečiti, zaradi njega pa umre vsak drugi dolgotrajni uporabnik tobaka,

 

I.    ker lahko uživanje alkohola, slaba prehrana in pomanjkanje telesne dejavnosti znatno prispevajo k tveganju za razvoj določenih vrst bolezni srca in ožilja, raka in sladkorne bolezni;

 

J.    ker se vse bolj priznava, da ima telesna dejavnost pomembno vlogo pri preprečevanju nenalezljivih bolezni,

 

K.  ker je mogoče večino kroničnih nenalezljivih bolezni preprečiti, zlasti z zmanjšanjem glavnih dejavnikov, kot so kajenje, neuravnotežena prehrana, telesna nedejavnost, uživanje alkohola, izpostavljenost nekaterim kemičnim snovem, ali njihovim izogibanjem; ker učinkovita okoljska politika, skupaj z izvajanjem obstoječe zakonodaje in standardov, nudi velike možnosti za preprečevanje;

 

L.   ker ima večina nenalezljivih bolezni skupne simptome, kot so kronična bolečina in duševne težave, ki neposredno vplivajo na bolnike in kakovost njihovega življenja, in bi jih bilo treba obravnavati s skupnim horizontalnim pristopom, kar bi sistemom zdravstvenega varstva omogočalo stroškovno učinkovitejši boj proti tem boleznim,

 

M.  ker so možnosti za preprečevanje bolezni še vedno premalo izkoriščene, čeprav je bilo dokazano, da strategije za preprečevanje nenalezljivih bolezni, ki zajemajo celotno prebivalstvo, dosledno znižajo stroške;

 

N.  ker se sedaj 97°% izdatkov v zdravstvo porabi za zdravljenje in zgolj 3°% za naložbe v preprečevanje in ker stroški zdravljenja in obvladovanja nenalezljivih bolezni izrazito naraščajo zaradi širše dostopnosti diagnosticiranja in zdravljenja;

 

O.  ker Svetovna zdravstvena organizacija meni, da je naraščanje nenalezljivih bolezni preraslo v epidemijo, ki bo po njenih ocenah do leta 2030 zahtevala 52 milijonov človeških življenj;

 

P.   ker bodo po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma in harvardske šole za splošno zdravstvo (Harvard School of Public Health) nenalezljive bolezni v obdobju od leta 2005 do 2030 svetovno gospodarstvo stale 25 bilijonov evrov;

 

Q.  ker bi nenalezljive bolezni lahko ovirale strategijo Evropa 2020, ljudi pa prikrajšale za pravico do zdravega in produktivnega življenja;

 

R.   ker ima EU osrednjo vlogi pri pospeševanju napredka pri reševanju svetovnih zdravstvenih izzivov, skupaj z razvojnimi cilji tisočletja na področju zdravstva in nenalezljivih bolezni, kot je navedeno v sklepih Sveta o vlogi EU na področju svetovnega zdravja;

 

S.   ker prenatalni pogoji, vključno z izpostavljenostjo okoljskemu onesnaženju, vse življenje vplivajo na številne vidike zdravja in dobrega počutja, zlasti na verjetnost razvoja bolezni dihal, lahko pa prispevajo k obolevnosti za rakom in sladkorno boleznijo;

 

T.   ker v povprečju ljudje živijo dlje in bolj zdravo kot so prejšnje generacije, se EU glede na staranje prebivalstva in pojav „najstarejših starih“ sooča z epidemijo kroničnih bolezni in pridruženih bolezni ter posledično grožnjo ali povečanim pritiskom na vzdržnost nacionalnih sistemov zdravstvenega varstva,

 

U.  ker so socialno-ekonomski dejavniki prav tako pomembni dejavniki zdravja, neenakosti pa na področju zdravstva obstajajo tako med državami članicami kot v njih,

 

V.  ker bo po ocenah do leta 2020 v Evropi primanjkovalo že milijon zdravstvenih delavcev, kar vključuje zdravnike, medicinske sestre, zobozdravnike, lekarnarje in fizioterapevte;

 

W. ker bi bilo treba socialne in okoljske dejavnike jasno opredeliti kot dejavnike zdravja, glede na to, da je na primer onesnaženosti zraka v zaprtih prostorih vsako leto kriva za smrt 1,6 milijona ljudi, to pa pomeni okoljsko grožnjo zdravju v Evropi in vodi v znatno skrajšanje pričakovane življenjske dobe in zmanjšanje produktivnosti,

 

X.  ker so državljani EU zaskrbljeni zaradi možnega vpliva okolja na njihovo zdravje, pri čemer so najbolj zaskrbljeni zaradi možnih učinkov nevarnih kemikalij; ker je na primer onesnaženost s trdimi delci vsako leto povezana z več kot 455 000 smrtnimi primeri zaradi bolezni srca in dihal v 27 državah članicah;

 

1.   poziva k odločni politični zavezanosti Komisije in držav članic EU, ki naj odraža pomembnost in resnost svetovne epidemije nenalezljivih bolezni;

 

2.   poziva EU, naj zagovarja drzni cilj zmanjšanja umrljivosti zaradi nenalezljivih bolezni, ki jih je mogoče preprečiti, kot je cilj Svetovne zdravstvene organizacije, da se do leta 2025 nacionalne stopnje umrljivosti zmanjšajo za 25°% v primerjavi s stopnjami iz leta 2010;

 

3.   poziva EU in njene države članice, naj sprejmejo naslednjih pet odločilnih zavez in jih vključijo v politično izjavo, ki bo dana na srečanju OZN na visoki ravni o nenalezljivih boleznih septembra 2011, in sicer:

 

      – zmanjšanje nenalezljivih bolezni, ki jih je mogoče preprečiti, za 25 % do leta 2025, kot predlaga Svetovna zdravstvena organizacija,

 

      – izvajanje stroškovno učinkovitih in ugodnih posegov, vključno s hitrejšim izvajanjem Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije o nadzoru tobaka, zmanjšanjem vnosa soli, sladkorja, nasičenih in trans maščob, zmanjšanjem uživanja alkohola, spodbujanjem telesne dejavnosti in dostopa do telovadbe ter zmanjšanjem izpostavljenosti onesnaženemu okolju za vse prebivalce;

 

      – spremljanje trendov umrljivosti zaradi nenalezljivih bolezni in skupnih dejavnikov tveganja nenalezljivih bolezni;

 

      – oblikovanje globalnih in nacionalnih mehanizmov prevzemanja odgovornosti za vse ključne udeležence,

 

      – vzpostavitev partnerstva na visoki ravni leta 2012 za podporo pri uresničevanju priporočil in pripravi srečanja na visoki ravni leta 2014 za pregled dosežene stopnje izpolnjevanja zavez;

 

4.   poziva EU in njene države članice, naj dejavno uresničujejo politično izjavo, ki bo dana na srečanju na visoki ravni, kjer bodo sodelovale vse pomembne agencije EU in institucije, da bi obravnavale izzive, povezane z nenalezljivimi boleznimi;

 

5.   poziva EU in njene države članice, naj okrepijo primarno preprečevanje, raziskave, zgodnje ugotavljanje in obvladovanje štirih najpogostejših nenalezljivih bolezni, tj. bolezni srca in ožilja ter dihal, rak in sladkorna bolezen, vključno z zgodnji identifikacijo posameznikov, za katere obstaja veliko tveganje, da bodo zboleli za tovrstno boleznijo;

 

6.   poudarja, da je potreben integriran in celosten način, usmerjen na bolnika, za obravnavanje dolgoročnih pogojev, ki vključuje preprečevanje bolezni in spodbujanje zdravja, zgodnje ugotavljanje, spremljanje in izobraževanje ter usklajevanje bolnišnične oskrbe in patronažnega varstva;

 

7.   poziva, naj se preventivne strategije za nenalezljive bolezni izvajajo od zgodnje mladosti;

 

8.   ugotavlja, da bi bilo treba hitro in v celoti izvajati politike, ki obravnavajo vedenjske, socialne, gospodarske in okoljske dejavnike, povezane z nenalezljivimi boleznimi, da bi zagotovili najučinkovitejše odzivanje na te bolezni, hkrati pa bi se povečala kakovost življenja in pravičnost na področju zdravstva;

 

9.   ugotavlja, da bi morali modele oskrbe kroničnih bolnikov naravnati tako, da bi bolnike obravnavali že v začetnem stadiju nenalezljive bolezni, ne pa šele ko ta že napreduje v kronično obolenje, pri čemer glavni cilj ni samo obvladovanje bolezni temveč tudi izboljšanje prognoze bolnikov s kronično boleznijo;

 

10. pozdravlja poudarek, ki so ga prejšnja predsedstva EU namenila preprečevanju in nadzoru nenalezljivih boleznimi, pa tudi prednostno nalogo španskega predsedstva glede bolezni srca in ožilja ter konferenci o otroških boleznih dihal in o zdravstveni solidarnosti – zmanjšanju zdravstvenih razlik med državami članicami EU med poljskim predsedstvom;

 

11. poziva k oblikovanju jasnih protokolov in z dokazi podprtih smernic za štiri najpogostejše nenalezljive bolezni, da bi zagotovili, da bi vsi zdravstveni delavci, tudi specialisti, splošni zdravniki in specializirano negovalno osebje, bolnike ustrezno obravnavali in zdravili;

 

12. poudarja, da bi morali na vseh ravneh raziskovati kronične bolezni in se o njih izobraževati, zlasti najpogostejše nenalezljive bolezni, zmanjševanje dejavnikov tveganja, posredovanje na področju javnega zdravja na splošno ter medsebojne vplive med viri onesnaževanja in zdravstvenimi učinki, pri čemer je potrebno multidisciplinarno sodelovanje na področju nenalezljivih bolezni, pri čemer so raziskave prednostna naloga regij in držav, ki imajo dovolj sredstev;

 

13. odločno poziva države članice, naj spoštujejo standarde EU o kakovosti zraka in izvajajo smernice za zrak na prostem in v zaprtih prostorih, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija, ter Parmsko izjavo in zavezo o tem, da je treba obravnavati učinke podnebnih sprememb na zdravje;

 

14. poudarja, da je treba nemudoma učinkovito pregledati direktivo o tobačnih izdelkih,

 

15. poudarja, da morajo EU in države članice v vsa zadevna zakonodajna področja in politike, zlasti v njihove politike o okolju, hrani in potrošnikih, še bolj vključiti preprečevanje in zmanjševanje tveganja, da bi uresničile cilje v zvezi z nenalezljivimi boleznimi in premagale izzive na področju javnega zdravstva ter socialne in gospodarske izzive;

 

16. priznava, da je na podlagi člena 168 PDEU ukrepanje na področju zdravstvenega varstva v prvi vrsti v pristojnosti držav članic, vendar poudarja, da treba po priporočilu Sveta v sodelovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, vključno bolniki in zdravstvenimi delavci, oblikovati strategijo EU o kroničnih nenalezljivih boleznih, ki bo v posameznih razdelkih obravnavala štiri najpogostejše nenalezljive boleznih, pri tem pa je treba upoštevati posebnosti spolov,

 

17. poziva države članice, naj do leta 2013 oblikujejo nacionalne načrte o nenalezljivih boleznih, zlasti za štiri najpogostejše med njimi, s sredstvi, ki bodo sorazmerna pomembnosti bremena nenalezljivih bolezni, ter vzpostavijo globalni mehanizem na visoki ravni za ukrepanje v zvezi z nenalezljivimi boleznimi;

 

18. je seznanjen, da bi lahko izvajanje nacionalnih načrtov o nenalezljivih boleznih, povezanih z učinkovitejšim preprečevanjem, ugotavljanjem in zdravljenjem nenalezljivih bolezni znatno zmanjšalo celotno breme nenalezljivih bolezni in tako pozitivno prispevalo k ohranjanju vzdržnosti nacionalnih sistemov zdravstvenega varstva;

 

19. poziva Komisijo, naj stalno spremlja napredek držav članic pri izvajanju nacionalnih načrtov o nenalezljivih boleznih v EU in o njem poroča, zlasti o štirih najpogostejših nenalezljivih boleznih, pri tem pa naj se osredotoči na napredek pri preprečevanju, zgodnjem ugotavljanju, obvladovanju bolezni in raziskavah;

 

20. poziva države članice, naj ukrepajo in povečajo število zdravstvenega osebja s strokovnim usposabljanjem in redno zaposlitvijo v zdravstvenih sistemih, da se bodo učinkoviteje soočile z bremenom nenalezljivih bolezni;

 

21. poudarja potrebo po skladnosti med politično izjavo OZN in ukrepi Sveta EU in Komisije, ki sta pozvala k skupnemu razmisleku o kroničnih boleznih;

 

22. poziva Komisijo, naj preuči in oceni možnosti, da bi pooblastila Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) razširili na nenalezljive bolezni ter da bi ga uporabili kot center za zbiranje podatkov in razvoj priporočil glede nenalezljivih bolezni, s tem pa bi oblikovalcem politike, znanstvenikom in zdravnikom zagotovili primere najboljše prakse in več znanja o nenalezljivih bolezni;

 

23. poudarja, da je treba prednostno uvesti osrednje zbiranje podatkov, da se pridobijo primerljivi podatki, ki bodo omogočili boljše načrtovanje in pripravo priporočil po vsej EU;

 

24. poziva k celovitemu pregledu izvajanja politične izjave ZN do leta 2014;

 

25. poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo, da se bo delegacija na visoki ravni udeležila seje OZN 19. in 20. septembra 2011 in na njej predstavila ambiciozno in usklajeno stališče EU;

 

26. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton, vladam in parlamentom držav članic, veleposlaniku EU pri Organizaciji združenih narodov, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov in generalni direktorici Svetovne zdravstvene organizacije.

 

(1)

http://whqlibdoc.who.int/publications/2009/9789241597418_eng.pdf

(2)

http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0004/77575/RC56_eres02.pdf

(3)

http://www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/64/265&Lang=E

(4)

http://www.un.org/en/ga/president/65/issues/moscow_declaration_en.pdf

(5)

http://apps.who.int/gb/ebwha/pdf_files/WHA64/A64_R11-en.pdf

(6)

http://www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/66/83&Lang=E

(7)

http://www.who.int/gard/publications/GARD%20Book%202007.pdf

(8)

http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0011/78608/E93618.pdf

(9)

http://www.iarc.fr/en/media-centre/iarcnews/2011/asturiasdeclaration.php

(10)

http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0009/87462/E89567.pdf

(11)

UL C 250E, 25.10.2007, str. 93.

(12)

UL C 250E, 14.1.2010, str. 97.

(13)

UL C 250E, 10.7.2008, str. 561.

(14)

UL C 250E, 15.10.2009, str. 11.

(15)

UL C 296 E, 6.12.2006, str. 273.

(16)

UL C 250E, 10.9.2002, str. 1.

(17)

Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0400.

(18)

Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0081.

(19)

Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0152.

(20)

Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0154.

(21)

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2004:213:0008:0024:EN:PDF

(22)

www.consilium.europa.eu/uedocs/NewsWord/en/lsa/80729.doc

(23)

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2007:301:0003:0013:sl:PDF

(24)

http://cordis.europa.eu/documents/documentlibrary/90798681SL6.pdf

(25)

http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/lsa/118282.pdf

(26)

http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/lsa/122395.pdf

(27)

http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_Data/docs/pressdata/EN/foraff/114352.pdf

Zadnja posodobitev: 14. september 2011Pravno obvestilo