Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o območju Afriškega roga,

–   ob upoštevanju razvojnih ciljev tisočletja,

–   ob upoštevanju izjave visoke predstavnice Catherine Ashton z dne 24. avgusta 2011 o ukrepih EU za preprečevanje lakote, ki je prizadela Afriški rog,

–   ob upoštevanju mednarodne konference donatorske konference, ki jo je 25. avgusta 2011 v Adis Abebi organizirala Afriška unija,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. februarja 2011 o špekulacijah s cenami hrane,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker so dolga suša, ki je opustošila Afriški rog, spopadi v regiji, visoke cene hrane ter čedalje večje pomanjkanje virov povzročili največjo humanitarno in prehransko krizo na svetu, ki je glede na podatke urada ZN za koordinacijo humanitarnih zadev trenutno prizadela 13,3 milijona ljudi, od katerih je 840 000 beguncev, in ki je do sedaj povzročila že več deset tisoč smrtnih žrtev, med katerimi je več kot polovica otrok;

B.  ker so na Afriškem rogu izredne razmere zaradi največje suše v zadnjih 60 letih in množičnega razseljevanja ljudi, saj se je četrtina od 7,5 milijona Somalcev preselila znotraj države ali se zatekla v sosednje države;

C. ker se glede na opredelitev Združenih narodov šteje, da je državo prizadela lakota, če je v 20 % njenih gospodinjstev pomanjkanje hrane, če je 30 % prebivalstva močno podhranjenega in je stopnja vsakodnevne umrljivosti najmanj 2 človeka na 10 000 ljudi;

D. ker v večini regij, ki jih je prizadela suša, stopnja podhranjenosti presega 30 %, torej je več kot dvakrat višja od mednarodno priznanega praga izrednih razmer;

E.  ker je z več kot 4 milijoni prizadetih ljudi in šestimi regijami, ki so bile proglašene za območje lakote, Somalija država, ki jo je najbolj prizadela ta humanitarna katastrofa; ker so se razmere še poslabšale zaradi pomanjkanja naravnih virov na somalijskem ozemlju in posledic dvajsetih let spopadov na tem območju;

F.  ker lakota vsak teden povzroči na tisoče beguncev, ker se humanitarne razmere v begunskih taboriščih slabšajo iz dneva v dan, saj je 30 % otrok, mlajših od pet let, podhranjenih, pojavljajo se epidemije, kot sta kolera in ošpice, registrirano pa je bilo tudi večje število posilstev;

G. ker je Dadaab, v Keniji, največje begunsko taborišče na svetu, zgrajeno za 90 000 ljudi, v njem pa trenutno živi 400 000 oseb; ker vsak dan več kot 3000 Somalcev prečka mejo z Etiopijo in Kenijo v iskanju hrane in varnosti;

H. ker je bilo do danes zbranih le 62 % od 2,4 milijarde dolarjev, za katere so Združeni narodi menili, da so potrebni za boj proti suši v regiji, in je torej za nujno pomoč treba zbrati še 940 milijonov dolarjev;

I.   ker je dostop do ljudi še vedno največja ovira za izboljšanje prehranskih razmer v regiji; ker je trenutno Somalija med najnevarnejšimi državami za humanitarne delavce;

J.   ker potrebuje svetovni program za prehrano še dodatnih 250 milijonov evrov za zagotovitev potrebne pomoči v prihodnjih šestih mesecih;

K. ker je Komisija za pomoč zaradi izrednih razmer na Afriškem rogu tej regiji dodelila za 97,47 milijona EUR humanitarne pomoči in namerava pomoč še povečati do skupnega zneska 158 milijonov evrov, ki jih je Komisija namenila za pomoč žrtvam suše v letošnjem letu; ker so najpomembnejše države članice Afriške unije na mednarodni donatorski konferenci v Adis Abebi sklenile, da bodo 350 milijonov dolarjev namenile državam, ki jih je prizadela suša;

L.  ker so podnebne spremembe ter nedavna gospodarska kriza povzročile znatno zvišanje cen surovin in hrane;

1.  je zelo zaskrbljen zaradi humanitarnih razmer brez primere, ki so nastale na Afriškem rogu in ki se še slabšajo, ter obžaluje nesprejemljivo visoko število žrtev lakote v Somaliji, Keniji, Etiopiji in v Džibutiju;

2.  opozarja, da se zaradi poznega pridelka, manjšega od povprečja, izčrpanosti pašnikov in vodnih virov, bliskovitega dviga cen osnovnih žitaric, kot je koruza, vode in goriv razmere ne bodo izboljšale pred prihodnjim letom;

3.  poziva k večji mobilizaciji mednarodne skupnosti, ki bi morala podvojiti napore za obvladovanje izrednih razmer, pomagati pri vse večjih humanitarnih potrebah in preprečiti novo poslabšanje razmer zaradi nezadostnega financiranja;

4.  meni, da je zaradi dobrega upravlja pomoči treba prepoznati šibke partnerje na terenu, doseči boljšo usklajenost in organizacijo pri delitvi pomoči ter preprečiti nenamensko porabo in plenjenje;

5.  izraža zadovoljstvo zaradi vključenosti EU (Evropske komisije in držav članic) ter poziva k povečanju pomoči; pozdravlja prizadevanja Afriške unije za pomoč v krizi ter poudarja, da je poleg nudenja pomoči v hrani nujno treba izboljšati sanitarne razmere na terenu;

6.  poudarja, da je v Somaliji dostop ljudi do pomoči v hrani zelo težak, zlasti v osrednjih predelih, na jugu države ter na območjih, ki jih nadzorujejo pripadniki gibanja Al Šabab; poudarja, da je na vseh ravneh treba vključiti vse strani, ki so vpletene v spopade v Somaliji; spodbuja vzpostavitev režima nacionalne sprave, da se začne obnova države;

7.  poziva oblasti v regiji, naj humanitarnim organizacijam omogočijo prost dostop in naj v vseh okoliščinah zagotovijo varnost civilistov, zlasti žensk in otrok, v skladu z mednarodnim pravom;

8.  opozarja na potrebno povezavo med humanitarno pomočjo in razvojem ter pomen hitrega prehoda od izrednih razmer v razvoj, ter poziva mednarodno skupnost, naj pozornost poleg izredne pomoči nameni še drugam, naj dolgoročno vlaga v kmetijstvo kot glavni vir hrane in prihodkov v regiji ter v izgradnjo trajne infrastrukture;

9.  poudarja, da morajo afriške države s pomočjo mednarodne skupnosti sprejeti dolgoročne ukrepe, da suša ne bo več povzročala lakote; poudarja, da morajo biti takojšnji ukrepi v skladu z dolgoročno pomočjo, ki naj zagotovi sredstva za trajno preživetje;

10. v zvezi s tem pozdravlja sklep Komisije, da bo do leta 2013 tej regiji namenila več kot 680 milijonov evrov v obliki dolgoročne pomoči na področju kmetijstva, razvoja podeželja in zanesljive preskrbe s hrano;

11. poziva k večji preglednosti, boljši kakovosti in pravočasnosti podatkov o rezervah in zalogah živil ter o določanju cen na mednarodni ravni, kot je Komisija nedavno zahtevala v sporočilu o reševanju izzivov na blagovnih borzah in surovinskih trgih; poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za boj proti pretiranim špekulacijam na surovinskih trgih, da se zaustavi dvigovanje cen hrane; poudarja, da je treba te ukrepe sprejeti v okviru prizadevanj za ureditev finančnih trgov na svetovni ravni;

12. poudarja, da podnebne spremembe močno ogrožajo zanesljivo preskrbo s hrano na svetovni ravni ter tako povečujejo pritisk na svetovni prehranski sistem, ki je že v težavah; poziva EU, naj odigra vodilno vlogo pri pomoči revnim državam v boju proti negotovosti pri preskrbi s hrano;

13. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje     Svetu, Komisiji, visoki predstavnici/podpredsednici Catherine Ashton, varnostnemu svetu in generalnemu sekretarju Združenih narodov, institucijam Afriške unije, vladam in državam članicam Medvladnega organa za razvoj, parlamentarni skupščini AKP-EU ter vladam držav članic.