Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o Siriji, zlasti resolucij z dne 27. oktobra 2011 o razmerah v Egiptu in Siriji, predvsem v krščanskih skupnostih, in o primeru Rafe Našed, z dne 15. septembra 2011 o razmerah v Siriji, z dne 7. julija 2011 o razmerah v Siriji, Jemnu in Bahrajnu glede na splošne razmere v arabskem svetu in severni Afriki,

–   ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Siriji z dne 8. oktobra, 3. in 28. novembra ter 2. decembra 2011 in izjave njenega predstavnika z dne 22. novembra 2011,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o Siriji z dne 10. oktobra, 14. novembra, 30. novembra in 1. decembra 2011 ter sklepov Evropskega sveta z dne 23. oktobra 2011,

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2011/522/SZVP o spremembi Sklepa 2011/273/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji, Sklepa Sveta 2011/523/EU o delni prekinitvi izvajanja Sporazuma o sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Sirsko arabsko republiko ter Uredbe Sveta št. 878/2011 o spremembi Uredbe (EU) št. 442/2011 z dne 2. septembra 2011 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji in Uredbe Sveta (EU) št. 1011/2011 z dne 13. oktobra 2011 o spremembi Uredbe (EU) št. 442/2011 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji in izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 1011/2011 z dne 1. decembra 2011 o izvajanju Uredbe (EU) št. 442/2011 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji,

–   ob upoštevanju izjav Arabske lige o razmerah v Siriji z dne 27. avgusta, 16. oktobra ter 12., 16. in 24. novembra 2011, njenega akcijskega načrta z dne 2. novembra 2011 in sankcij proti Siriji, ki jih je sprejela 27. novembra 2011,

–   ob upoštevanju resolucij sveta Združenih narodov za človekove pravice, sprejetih na 17. izredni seji o hudih kršitvah človekovih pravic v Sirski arabski republiki 22. avgusta 2011, poročila neodvisne preiskovalne mednarodne komisije o Sirski arabski republiki z dne 23. novembra 2011 in svoje resolucije z dne 2. decembra 2011 o položaju človekovih pravic v Sirski arabski republiki,

–   ob upoštevanju odločitve Turčije z dne 1. decembra 2011, da bo uvedla sankcije proti Siriji,

–   ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–   ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, konvencije proti mučenju in drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, konvencije o otrokovih pravicah glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih in konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, katere pogodbenica je Sirija,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker je po nedavno objavljenih ocenah Združenih narodov od začetka nasilnega ukrepanja proti miroljubnim protestnikom marca 2011 v Siriji zaradi okrutnega zatiranja tamkajšnjega režima življenje izgubilo že več kot 4.000 ljudi, od tega vsaj 307 otrok, več tisoč pa jih je bilo ranjenih, aretiranih, mučenih ali pa so pogrešani; ker resolucija UNHRC z dne 2. decembra opozarja zlasti na obsežne kršitve pravic otrok in spolno nasilje nad civilisti, med drugim zaporniki moškega spola in otroki, ki so jih zagrešile sirske oborožene in varnostne sile;

B.  ker je po izredni seji sveta Združenih narodov za človekove pravice o Siriji visoka komisarka Združenih narodov pozvala, naj mednarodno kazensko sodišče obravnava Sirijo zaradi obtožb, da je nasilno zatiranje protestnikov privedlo do zločinov proti človeštvu, in poudarila, da mora mednarodna skupnost nemudoma in učinkovito ukrepati, da bi zaščitila prebivalstvo, saj se je izkazalo, da sirske oblasti tega niso sposobne;

C.  ker so po poročilu neodvisne mednarodne preiskovalne komisije Združenih narodov od začetka nasilnih ukrepov proti protestnikom vojaške in varnostne sile zapustili mnogi pripadniki, katerih število se je v zadnjih mesecih še povečalo;

D.  ker z nasilnim zatiranjem, kot kaže, ni uspelo oslabiti ali ustrahovati sodelujočih pri vstaji in uporu proti Asadovemu režimu, temveč se ravno nasprotno zdi, da se v nekaterih glavnih mestih gibanje krepi in vodi k državljanski vojni, ki bi utegnila omajati celotno regijo, zlasti če bo dezerterjev vse več in bodo prijeli za orožje;

E.  ker je Arabska liga 16. novembra 2011 začasno zamrznila članstvo Sirije v tej regijski organizaciji, ker ta ni spoštovala pogojev mirovnega načrta Arabske lige, po katerem naj bi Sirija umaknila tanke iz uporniških mest, opustila napade na protestnike, začela dialog z opozicijo in 500 opazovalcem Arabske lige dovolila vstop v državo, da bi ocenili razmere na terenu; ker je po številnih ultimatih Arabska liga 27. novembra 2011 odobrila sankcije proti Siriji, vključno z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo vlaganj;

F.  ker je Turčija 30. novembra 2011 napovedala, da bo zamrznila premoženje sirske vlade na svojem ozemlju, prepovedala potovanje sirskim voditeljem, prekinila odnose med turško in sirsko centralno banko ter preprečila dostavo vsega orožja in vojaške opreme Siriji prek turškega ozemlja;

G. ker je zaradi nadaljnje represije v državi EU 2. decembra sklenila, da bo uvedla dodatne omejevalne ukrepe proti Siriji za energetski, finančni, bančni in trgovinski sektor, vključno z dodatnimi posamezniki in subjekti, ki so udeleženi v nasilju ali neposredno podpirajo režim; ker so ukrepi EU usklajeni z novimi ukrepi ZDA;

H. ker je sirski predsednik Bašar al Asad 20. novembra v intervjuju za Sunday Times in 7. decembra 2011 v intervjuju za ameriško televizijo ABC zanikal, da njegova vlada surovo ravna s prebivalstvom, in ni obžaloval nasilnega zatiranja desetmesečnih protestov, kljub poročilom o surovosti varnostnih sil;

I.   ker se je visoka predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednica Komisije Catherine Ashton 22. novembra 2011 srečala s predstavniki sirskega nacionalnega sveta in jih opozorila, kako pomembna je vključujoča opozicijska politična platforma, ki zajema vse verske in etnične skupnosti;

J.   ker so sirske oblasti 4. decembra 2011 na sirsko-jordanski meji prijele sirsko avtorico spletnih dnevnikov Razan Gazavi, ko je domnevno potovala v Aman, kjer naj bi se udeležila delavnice o svobodi medijev, ki jo je organiziral njen delodajalec, sirski center za medije in svobodo izražanja;

K. je zaskrbljen zaradi novice, o kateri poroča veliko virov, da so sirski organi odredili izgon opata samostana Mar Musa v Siriji, očeta Paola dall'Oglia, prvega dobitnika nagrade EuroMed fundacije Anne Lindh za dialog med kulturami leta 2006, saj je opat v zadnjih treh desetletjih postal zelo znan zaradi prizadevanj za medversko sožitje v državi in sodelovanja pri poskusih notranje sprave, ki so temeljili na pogajanjih in svobodi izražanja; poziva sirske organe, naj se odpovedo tej odločitvi, ki bi lahko oslabila trenutni dialog med kristjani in muslimani;

1.  odločno znova obsoja nesorazmerno in surovo nasilje proti mirnim protestnikom ter nadaljnje obsežno, sistematično in grobo kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki ga izvajajo sirske oblasti, med drugim samovoljne usmrtitve, pobijanje in preganjanje prodemokratičnih aktivistov, zagovornikov človekovih pravic in novinarjev, samovoljna pridržanja, prisilna izginotja ter mučenje in slabo ravnanje, katerih žrtve so tudi otroci;

2.  poudarja, da se po mednarodnem pravu o človekovih pravicah takšne kršitve lahko obravnavajo kot zločini proti človeštvu; meni, da bi moral varnostni svet Združenih narodov predati Sirijo Mednarodnemu kazenskemu sodišču, da se naredi konec nekaznovanosti, zahteva odgovornost za kršitelje človekovih pravic in prepreči dodatne žrtve;

3.  ponovno poudarja, da sirska vlada ni bila kos odgovornosti, da zaščiti svoje prebivalstvo, zato naj takoj preneha z vsemi kršitvami človekovih pravic in ustavi napade zoper civiliste; meni, da mora mednarodna skupnost v luči tega neuspeha sprejeti nujne in primerne ukrepe;

4.  zahteva odstop Bašarja al Asada, čigar režim je po nenehnem neusmiljenem zatiranju sirskega prebivalstva izgubil vsakršno legitimnost; meni, da bi njegov odstop omogočil in olajšal proces tranzicije, ki bi moral temeljiti na verodostojnem in vključujočem dialogu, pri katerem bi sodelovale vse demokratične sile in akterji sirske družbe, da bi se začele prodorne demokratične reforme;

5.  ponovno izraža solidarnost in močno podporo boju Sircev za svobodo, demokratične spremembe in konec avtoritarnega režima; pozdravlja in spodbuja trenutna prizadevanja sirske opozicije v državi in zunaj nje za vzpostavitev enotne platforme in za oblikovanje skupne vizije o prihodnosti Sirije in prehodu v demokratični sistem; poudarja, kako pomembno je, da se sirska opozicija in svobodna sirska vojska zavežeta spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter miroljubnemu in vključujočemu pristopu;

6.  odločno podpira prizadevanja Arabske lige za ustavitev represije v Siriji in zaščito civilnega prebivalstva z napotitvijo opazovalne misije na teren; pozdravlja pomembno odločitev Arabske lige, da bo uvedla sankcije proti sirskemu režimu, ki ne izpolnjuje svojih obljub glede izvajanja načrta Arabske lige;

7.  pozdravlja dejstvo, da je Turčija obsodila sirski režim in uvedla gospodarske sankcije proti njemu ter sprejema begunce; poziva turško vlado, naj sirskim beguncem ne zapre meja in naj jih ne začne prisilno vračati, naj jim posreduje ustrezne informacije o njihovih pravicah, naj jim omogoči, da sprožijo postopke za mednarodno zaščito in azil, ter ponudi dolgoročne možnosti tistim, ki se ne morejo ali ne želijo vrniti v Sirijo, naj mednarodnim in nevladnim organizacijam omogoči prost dostop do begunskih taborišč in odpravi geografske omejitve za konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951;

8.  odločno podpira sprejetje novih sankcij EU proti sirskemu režimu, med drugim prepoved uvoza najpomembnejše opreme, tehnologije in programske opreme, namenjene nadzorovanju internetne in telefonske komunikacije, ki ga izvaja sirski režim; poudarja, da mora EU te omejevalne ukrepe uvesti čim prej in poskrbeti, da ne bodo posredno ali neposredno prizadeli civilnega prebivalstva, katerega vsakdanje življenje se je v zadnjih mesecih občutno poslabšalo;

9.  opozarja na poziv sirskih nasprotnikov režima in protestnikov k napotitvi mednarodnih opazovalcev, ki naj bi preprečili napade na civiliste, in k neomejenemu dostopu za mednarodne humanitarne organizacije, organizacije za človekove pravice ter mednarodne medije v državo;

10. poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj naredi vse, kar je mogoče, da bi sprožila razpravo s Turčijo, Arabsko ligo in sirsko opozicijo o možnostih vzpostavitve humanitarnih koridorjev na sirsko-turški meji v okviru varnostnega sveta Združenih narodov, da bi zaščitili sirske begunce in vse civiliste, ki poskušajo zbežati iz države, da bi se izognili nenehnemu vojaškemu zatiranju;

11. močno obžaluje ravnanje Rusije in Kitajske, ki sta vložili veto na resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov proti sirskemu režimu, čeprav se brutalne zlorabe predsednika Asada nadaljujejo že več mesecev; spodbuja visoko predstavnico/podpredsednico, Svet in države članice EU, naj še naprej tesno sodelujejo s Turčijo in drugimi sirskimi sosedami, Arabsko ligo in drugimi mednarodnimi akterji, da bi v varnostnem svetu Združenih narodov poiskali skupno stališče za rešitev krize in povečali pritisk na sirski režim, da bo prenehal z vojaškim posredovanjem zoper lastno ljudstvo;

12. pozdravlja odločitev sveta Združenih narodov za človekove pravice, da dodeli mandat posebnega poročevalca o razmerah na področju človekovih pravic v Siriji; ponovno zahteva neodvisno, pregledno in učinkovito preiskavo pobojev, aretacij, samovoljnih pridržanj, domnevnih prisilnih izginotij, spolnih kršitev in mučenja, ki so jih zagrešile sirske varnostne sile, s katero bi zagotovili, da bodo storilci za ta dejanja odgovarjali; ponovno poziva sirske oblasti, naj omogočijo neoviran dostop človekoljubnim organizacijam in delavcem, vključno z zdravstvenim osebjem, brez diskriminacije in nadzora, in naj neodvisnim in mednarodnim medijem v Siriji dovolijo delovanje brez omejitev;

13. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednici Komisije, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Sirije, generalnemu sekretarju Arabske lige in generalnemu sekretarju Združenih narodov.