Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Siriji, zlasti z dne 15. decembra 2011 o razmerah v Siriji, z dne 27. oktobra 2011 o razmerah v Egiptu in Siriji, predvsem v krščanskih skupnostih, in o primeru Rafe Našed, z dne 15. septembra 2011 o razmerah v Siriji ter z dne 7. julija 2011 o razmerah v Siriji, Jemnu in Bahrajnu glede na splošne razmere v arabskem svetu in severni Afriki,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o Siriji z dne 23. januarja 2012 ter sklepov Evropskega sveta z dne 23. oktobra in 9. decembra 2011,

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2011/782/CFSP z dne 1. decembra 2011 o omejevalnih ukrepih proti Siriji in razveljavitvi Sklepa 2011/273/SZVP ter njegovega sklepa, sprejetega po zasedanju Sveta za zunanje zadeve 23. januarja 2012, o okrepitvi omejevalnih ukrepov EU proti sirskemu režimu,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Siriji iz leta 2011 ter z dne 23. januarja 2012 in 4. februarja 2012 po vetu na resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov o Siriji,

–  ob upoštevanju napotitve opazovalne misije Arabske lige v Sirijo pod vodstvom veleposlanika Adnana Al Khodeira, ki je bila prekinjena 28. januarja 2012,

–  ob upoštevanju izjav Arabske lige o razmerah v Siriji iz leta 2011 in z dne 22. januarja 2012, njene pobude, da se za podporo pri iskanju politične rešitve zaprosi varnostni svet Združenih narodov, njenega akcijskega načrta z dne 2. novembra 2011 ter sankcij proti Siriji, ki jih je sprejela 27. novembra 2011,

–   ob upoštevanju odločitve o uvedbi sankcij proti Siriji, ki jo je 1. decembra 2011 sprejela Turčija,

–   ob upoštevanju resolucij sveta Združenih narodov za človekove pravic o hudih kršitvah človekovih pravic v Sirski arabski republiki z dne 2. decembra 2011 in 22. avgusta 2011,

–   ob upoštevanju poročila neodvisne mednarodne preiskovalne komisije z dne 23. novembra 2011 o Sirski arabski republiki,

–   ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov z dne 22. novembra 2011 o človekovih pravicah v Siriji,

–   ob upoštevanju resolucije tretjega odbora generalne skupščine Združenih narodov z dne 22. novembra 2011 o razmerah na področju človekovih pravic v Sirski arabski republiki,

–   ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–   ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, konvencije proti mučenju in drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, konvencije o otrokovih pravicah in izbirnega protokola glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih ter konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, katerih pogodbenica je Sirija,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker Združeni narodi ocenjujejo, da je med enajstmesečno vstajo v Siriji umrlo več kot 5400 ljudi, hkrati pa poudarjajo, da je težko pridobiti najnovejše podatke, saj so nekatera območja, kot so predeli mesta Homs, popolnoma zaprta; ker je bilo več tisoč ljudi ranjenih in najmanj 69.000 pridržanih, od tega so jih 32.000 izpustili, 12.400 pa jih je pobegnilo v sosednje države; ker sklad Združenih narodov za otroke poroča, da je bilo ubitih več sto otrok, več stotim pa je bila odvzeta prostost ter so jih med pridržanjem mučili in spolno zlorabljali;

B.  ker je sirska vojska od začetka februarja še okrepila napade na nenasilne civiliste in bombardirala stanovanjske soseske v mestu Homs, severno provinco Idlib, južno območje mesta Dara in gorsko mesto Zabadani, pri čemer je ubila veliko ljudi in povzročila zaskrbljujoče humanitarne razmere, zlasti pri oskrbi z zdravili in dostopu do hrane;

C. ker so prebivalci obleganega mesta Homs tarča neprestanega silovitega bombardiranja in se bojijo, da režim pripravlja končni smrtonosni pehotni napad; ker so arabski mediji 12. februarja 2012 poročali, da sirski tanki in topništvo močno bombardirajo mesto Hama ter da se nadaljujejo napadi na Homs; ker sirske oblasti vztrajajo, da je treba obračunati s „terorističnimi skupinami“ in nadaljevati napade, dokler ne bo ponovno vzpostavljen „red“;

D. ker je Arabska liga 22. januarja 2012 sprejela načrt za nadaljnje reševanje sirske krize, pri čemer je Bašar Al Asada pozvala, naj po oblikovanju vlade narodne enotnosti, ki bi pomenila začetek dialoga z opozicijo, svoja pooblastila prenese na podpredsednika; ker je sirski režim zavrnil načrt Arabske lige, ki ga je označil za očitno vmešavanje v njegove notranje zadeve;

E.  ker se je Arabska liga odločila, da bo zaprosila varnostni svet Združenih narodov za podporo politični rešitvi v Siriji; ker sta Ruska federacija in Kitajska 4. februarja 2012 vložili veto na resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov, ki je podprla poziv Arabske lige k vključujočemu in miroljubnemu političnemu procesu pod sirskim vodstvom; ker je bila 28. januarja 2012 prekinjena opazovalna misija Arabske lige v Siriji zaradi hudega poslabšanja razmer;

F.  ker naj bi se dan potem, ko sta se Ruska federacija in Kitajska odločili, da bosta že drugič vložili veto na resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov o Siriji, okrepile varnostne operacije po vsej državi, zlasti v okolici mesta Homs; ker sirska opozicija meni, da bo ponovni veto spodbudil vlado, da bo ukrepala brez vsakršnih zadržkov; ker so nedavnemu obisku ruskega ministra za zunanje zadeve in vodje obveščevalne službe v Siriji, med katerim si je prizadeval za rešitev, ki bi vključevala reforme, ki naj bi jih sprejel režim, in dialog z opozicijo, sledili hudi vojaški napadi na nasprotnike vlade;

G. ker so na protestnem shodu v podporo Al Asadu 11. septembra 2012 z raketometom streljali na protestnike, pri čemer je bil ubit novinar drugega programa francoske javne televizije France 2 Gilles Jacquier, veliko ljudi pa je bilo ranjenih; ker naj bi napad naročil režim, saj se je dogodek pripetil v času, ko je Francija skupaj s Turčijo, Združenimi državami Amerike in drugimi državami obsojala sirsko vlado zaradi stopnjevanja napadov proti prebivalcem mesta Homs ter posredovala v podporo uporniškim silam; ker mednarodnim novinarjem večinoma ni dovoljen vstop v Sirijo, s čimer se želi preprečiti, da bi opravljali svojo vlogo in neodvisno poročali o razmerah v Siriji;

H. ker je Svet za zunanje zadeve 23. januarja 2012 spodbudil sirsko opozicijo, naj si na vso moč prizadeva za okrepitev usklajevanja o nadaljnjih korakih, da bi se uresničil miren prehod v demokratično, stabilno in vključujočo Sirijo, ki bo zagotavljala spoštovanje pravic manjšin;

I.   ker je Svet zaradi čedalje slabših razmer na področju človekovih pravic ponovno okrepil omejevalne ukrepe EU proti sirskemu režimu ter je na seznam ljudi, ki jim je bilo zamrznjeno premoženje in prepovedan vstop v Evropsko unijo, dodal imena dvaindvajsetih oseb, odgovornih za kršitve človekovih pravic, in osem subjektov, ki finančno podpirajo režim; ker naj bi Evropska unija 27. februarja 2012 uvedla strožje sankcije proti Siriji;

J.   ker so Združene države Amerike zaradi stopnjevanja nasilja in resnih pomislekov glede varnosti zaprle svoje veleposlaništvo v Siriji; ker so Francija, Italija, Nizozemska, Španija, Združeno kraljestvo, Nemčija in Belgija odpoklicali svoje veleposlanike; ker so države sveta za sodelovanje v Zalivu in Tunizija odpoklicale svoje veleposlanike ter sklenile izgnati sirske veleposlanike iz svojih prestolnic;

K. ker je visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice pozvala k temu, da bi domnevne zločine proti človeštvu v Siriji obravnavalo Mednarodno kazensko sodišče po decembrskem izrednem zasedanju sveta Združenih narodov za človekove pravice o Siriji na podlagi ugotovitev v poročilu neodvisne preiskovalne komisije Združenih narodov, generalni sekretar Združenih narodov pa je 15. januarja 2012 izjavil, da represija vodi v brezizhoden položaj; ker bi zadevo tako kot v primeru Libije lahko predal Mednarodnemu kazenskemu sodišču samo varnostni svet Združenih narodov, saj Sirija ni podpisnica Rimskega statuta;

L.  ker je od marca 2011 več deset tisoč sirskih beguncev poiskalo zatočišče v Turčiji; ker je 7. februarja 2012 turški predsednik vlade svoji poslanski skupini dejal, da Turčija pomaga pripravljati novo pobudo z zahodnimi zavezniki, ki podpira nasprotnike sirskega režima; ker Turčija gosti številne sirske opozicijske voditelje, nekatere tudi iz svobodne sirske vojske, ki jo večinoma sestavljajo prebežniki iz sirskih oboroženih sil, njen namen pa je ščititi prebivalstvo pred napadi sirske vojske;

1.  ostro obsoja stopnjevanje nasilnih in surovih napadov sirskega režima proti lastnemu ljudstvu – zlasti v mestu Homs, tretjem največjem urbanem središču v Siriji –, ki vse od začetka februarja trpi zaradi nenehnega močnega obstreljevanja mesta; poziva sirski režim, naj nemudoma preneha ubijati civiliste, umakne sirsko vojsko iz obleganih mest ter izpusti vse pridržane protestnike, politične zapornike, zagovornike človekovih pravic, avtorje spletnih dnevnikov in novinarje;

2.  izraža sožalje družinam žrtev; ponovno izraža solidarnost z nenasilnim bojem sirskega ljudstva za svobodo, dostojanstvo in demokracijo ter pozdravlja njegovo odločenost in sposobnost organizirati se kot opozicijske sile, s posebnim poudarkom na ženskah, ki igrajo ključno vlogo v tem boju;

3.  zahteva odstop Bašarja Al Asada, čigar režim ni bil kos svoji odgovornosti, da bi zaščitil prebivalstvo v skladu z mednarodnim pravom, in je izgubil vsakršno legitimnost; opozarja na glavne ugotovitve iz poročila neodvisne preiskovalne komisije Združenih narodov o Siriji, ki je navedla, da so bili v tej državi morda zagrešeni zločini zoper človeštvo; meni, da mora biti v središču prizadevanj varnostnega sveta Združenih narodov za končanje sirske krize oblikovanje jasnih mehanizmov glede odgovornosti, obenem pa ponovno poziva visoko komisarko Združenih narodov za človekove pravice, naj primer Sirije preda Mednarodnemu kazenskemu sodišču, da bi bili dogodki v Siriji neodvisno in nepristransko raziskani, da bi domnevni storilci tako hudih zločinov odgovarjali za svoja dejanja in da bi preprečili nove žrtve; hkrati poziva varnostni svet Združenih narodov, naj proti sirskemu režimu uvede embargo Združenih narodov na orožje;

4.  močno obsoja odločitev Ruske federacije in Kitajske, da vložita veto na resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov o Siriji, ki je podprla načrt Arabske lige, v katerem ta poziva Sirijo, naj ustavi prelivanje krvi, umakne čete iz mest, osvobodi pridržane osebe, zagotovi dostop opazovalcem in medijem ter se začne pogajati z opozicijo; poziva Rusko federacijo, naj nemudoma preneha prodajati orožje sirskemu režimu ter ga oskrbovati z obrambno opremo in letali, ki bi jih lahko uporabil proti civilistom; obžaluje, da so se ciprske oblasti 10 januarja 2012 odločile, da v pristanišču Limasol ne bodo zaustavile ruske ladje, ki je prevažala orožje in strelivo za sirske varnostne sile, kljub temu, da je Ciper obvezan izvajati embargo Evropske unije na orožje; poziva visoko predstavnico Unije/podpredsednico Komisije, naj odločno obsodi popolnoma neodgovorno sprejetje veta obeh držav in jima pojasni hude posledice, ki jih lahko povzroči nadaljnja podpora Al Asadu; poziva jo tudi, naj si prizadeva za okrepitev dialoga s tema državama in poudari, da morata izpolniti svojo splošno odgovornost glede vztrajnega hudega kršenja človekovih pravic;

5.  močno podpira prizadevanja Arabske lige, da bi končala nasilje, spodbudila politično rešitev v Siriji ter zagotovila vse oblike politične in materialne podpore sirski opoziciji; pozdravlja, da je Arabska liga 12. februarja 2012 pozvala varnostni svet Združenih narodov, naj v Sirijo pošlje skupno mirovno misijo Arabske lige in Združenih narodov, ki naj bi zamenjala opazovalno misijo Arabske lige; poziva visoko predstavnico Unije/podpredsednico Komisije in države članice EU, naj si po svojih najboljših močeh prizadevajo, do bo Ruska federacija podprla mirovno pobudo Arabske lige; odločno spodbuja visoko predstavnico Unije/podpredsednico Komisije, Svet in države članice EU, naj še naprej tesno sodelujejo s Turčijo in drugimi sirskimi sosedami, Arabsko ligo ter drugimi mednarodnimi akterji in naj vzpostavijo kontaktno skupino, da bi oblikovali skupno stališče za rešitev krize, pomagali opozicijskim silam v njihovem boju z oskrbo materiala in tehnično podporo, vključno s satelitskimi slikami in komunikacijskim orodjem, ter povečali pritisk na sirski režim, da bo prenehal z vojaškimi napadi zoper lastno ljudstvo; močno podpira predlog Tunizije, da bi 24. februarja 2012 gostila srečanje kontaktne skupine „prijateljev Sirije“, ki sta jo ustanovila Francija in Združene države Amerike potem, ko sta Rusija in Kitajska preprečili sprejetje resolucije varnostnega sveta Združenih narodov; v tem duhu poziva k takojšnjemu vzpostavitvi funkcije posebnega odposlanca EU za Sirijo;

6.  podpira poziv sirskega nacionalnega sveta k vzpostavitvi humanitarnih varnih koridorjev, ki bodo ranljivim prebivalcem zagotavljali neoviran dostop do humanitarne pomoči, vključno z zdravstveno oskrbo, ter informacijskih in komunikacijskih storitev; poziva visoko predstavnico Unije/podpredsednico Komisije, Svet in države članice EU, naj v okviru varnostnega sveta Združenih narodov in odgovornosti za zaščito ter v tesnem sodelovanju s Turčijo in Arabsko ligo preučijo možnost vzpostavitve humanitarnih varnih koridorjev za zaščito in izboljšanje položaja sirskega prebivalstva; poziva zlasti visoko predstavnico Unije/podpredsednico Komisije, naj novim organizacijam za podporo svobodnim sirskim medijem, kot je francosko združenje za podporo svobodnim medijem (association de soutien aux médias libres), zagotovi ustrezno finančno pomoč EU;

7.  odločno podpira pobudo turškega ministra za zunanje zadeve, ki jo podpira tudi večina držav članic Arabske lige, da bi organizirali konferenco „prijateljskih narodov Sirije“, na kateri bi priznali sirske opozicijske sile kot edine predstavnike države in alternativo Al Asadovemu režimu; pozdravlja odločno podporo, ki jo sirskemu prebivalstvu daje Turčija, tudi tako, da sprejema begunce ob turško-sirski meji in omogoča sirski opoziciji, da se organizira, ter Turčijo poziva, naj tako ravna tudi v prihodnje;

8.  pozdravlja vsa dosedanja prizadevanja sirske opozicije po združitvi zunaj in znotraj države; poziva k mirnemu dejanskemu prehodu v demokracijo, ki bo izpolnjevala legitimne zahteve sirskega ljudstva in temeljila na vključujočem dialogu, pri katerem bodo sodelovale vse demokratične sile in akterji sirske družbe, da bi se začel proces korenitih demokratičnih reform; poziva Evropsko unijo, naj podpre vsa prizadevanja sirske opozicije, da bi se združila in pripravila jasen program za demokratično Sirijo;

9.  poziva Svet in države članice EU, naj še naprej spodbujajo še večji mednarodni pritisk na sirski režim; poziva države članice EU, naj v primeru nadlegovanja ljudi v Evropski uniji ali groženj proti njim omejijo diplomatske vezi s Sirijo, izženejo sirske veleposlanike in proti sirskim diplomatom v Evropski uniji uvedejo druge ustrezne ukrepe;

10. podpira sklep o sprejetju novih omejevalnih ukrepov, ki ga je 23. januarja 2012 sprejel svet za zunanje zadeve, in poziva, naj se 27. februarja 2012 sprejmejo strožje sankcije proti sirskemu režimu, pri tem pa naj se upoštevajo poročila, po katerih naj bi se sirski režim nameraval zoperstaviti omejevalnim ukrepom, zlasti prek sodelovanja z Iranom;

11. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/ podpredsednici Komisije, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Ruske federacije, vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske, vladi in parlamentu Sirske arabske republike ter vladi in parlamentu Republike Turčije.