Postopek : 2012/2694(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B7-0373/2012

Predložena besedila :

B7-0373/2012

Razprave :

Glasovanja :

PV 05/07/2012 - 13.5

Sprejeta besedila :


PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 146kWORD 100k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0373/2012
27.6.2012
PE491.988v01-00
 
B7-0373/2012

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 110(2) Poslovnika


o politiki EU o Zahodnem bregu, vključno z vzhodnim Jeruzalemom (2012/2964(RSP))


Margrete Auken, Nicole Kiil-Nielsen, Hélène Flautre, Ana Miranda, Keith Taylor, Jill Evans, Judith Sargentini, Daniel Cohn-Bendit, Raül Romeva i Rueda v imenu skupine Verts/ALE

Resolucija Evropskega parlamenta o politiki EU o Zahodnem bregu, vključno z vzhodnim Jeruzalemom (2012/2964(RSP))  
B7‑0373/2012

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o Bližnjem vzhodu, Palestini in Izraelu, zlasti resolucije z dne 29. septembra 2011 o razmerah v Palestini(1) ter resolucije z dne 9. septembra 2010 o stanju reke Jordan s posebnim poudarkom na območju njenega spodnjega toka(2),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta o mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu z dne 14. maja 2012, 18. julija in 23. maja 2011,

–   o upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Catherine Ashton, zlasti izjave z dne 8. junija 2012 o širitvi naselbin, izjave z dne 25. aprila 2012 o odločitvi izraelskih oblasti o statusu naselbin Sansana, Rečelim in Bručin na zasedenem palestinskem ozemlju ter izjave z dne 22. februarja 2012 o odobritvi izraelskih naselbin,

–   ob upoštevanju poročil vodij misije EU o vzhodnem Jeruzalemu iz januarja 2012, o območju C in oblikovanju palestinske države iz julija 2011, o nasilju naseljencev iz aprila 2011 in spremnem obvestilu vodij misije EU o nasilju naseljencev iz februarja 2012,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 25. junija 2012 o misiji pomoči EU za mejni prehod Rafa,

–   ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika visoke predstavnice z dne 22. maja 2012 o primeru Basema Tamimija,

–   ob upoštevanju četrte ženevske konvencije o zaščiti civilnih oseb v času vojne iz leta 1949,

–   ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov 242 (1967), 252 (1968), 338 (1973), 476 (1980), 478 (1980), 1397 (2002), 1515 (2003) in 1850 (2008),

–   ob upoštevanju izjav bližnjevzhodne četverice, zlasti z dne 11. aprila 2012 in 23. septembra 2011,

–   ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A. ker je Evropski parlament že večkrat izrazil podporo rešitvi z dvema državama, po kateri bi Izrael in sosednja neodvisna in demokratična palestinska država, ki bi bila sposobna preživetja, živela v miru in varnosti; ker ne bodo priznane nobene spremembe meja, ki so veljale do leta 1967, vključno z vprašanjem Jeruzalema, razen sprememb, o katerih se bosta dogovorili obe strani;

B.  ker so neposredna mirovna pogajanja med stranema zastala in ker so spodletela vsa nedavna prizadevanja za njihovo obnovitev; ker verodostojna, trajna in celovita rešitev zahteva spoštovanje mednarodnih človekovih pravic in uporabo humanitarnega prava, vključno s četrto ženevsko konvencijo o zaščiti civilnih oseb;

C. ker je bilo v sklepih Sveta z dne 14. maja 2012 poudarjeno, da je treba na novo začeti mirovni proces na Bližnjem vzhodu, tudi zaradi upoštevanja potekajočih sprememb v južnih državah po arabski pomladi, da bi se odzvali na legitimne težnje vseh ljudi v regiji;

D. ker so zadnja poročila vodij misije EU o območju C in oblikovanju palestinske države, o vzhodnem Jeruzalemu in o nasilju naseljencev, ki so prišla v medije, ponovno razkrila zaskrbljujoč in morda nepopravljiv razvoj dogodkov na prizadetih območjih, kar predstavlja pomembno grožnjo uresničljivosti rešitve z dvema državama;

E.  ker je v skladu z mednarodnim pravom Zahodni breg, vključno z vzhodnim Jeruzalemom in Gazo, zasedeno ozemlje, za katerega v celoti velja mednarodno humanitarno pravo skupaj s četrto ženevsko konvencijo; ker je Izrael kot okupacijska sila med drugim dolžan v dobri veri zagotoviti izpolnitev osnovnih potreb okupiranega palestinskega prebivalstva, zasedeno ozemlje upravljati v korist lokalnemu prebivalstvu, zaščititi in ohraniti civilne objekte ter preprečiti preseljevanje lastnega prebivalstva na zasedeno ozemlje ter selitev prebivalstva z zasedenega ozemlja na ozemlje svoje države;

F.  ker območje C in Zahodni breg, ki v skladu s sporazumi iz Osla iz leta 1993 spadata pod izraelski civilni in varnostni nadzor, predstavljata 62 % ozemlja in sta edino območje, ki meji na najbolj rodovitno in z viri bogato področje Zahodnega brega; ker je bila razdelitev Zahodnega brega na območja A, B in C mišljena kot začasni ukrep; ker je začasni sporazum o Zahodnem bregu in Gazi iz leta 1995 določil, da bo območje C postopno prešlo pod palestinsko jurisdikcijo, kar se ni zgodilo;

G. ker je navzočnost Palestincev na območju C ogrožena zaradi politike izraelske vlade; ker zaradi te politike le 5,8 % palestinskega prebivalstva na Zahodnem bregu živi na območju C, medtem ko število izraelskih naseljencev, po ocenah jih je 310.000, več kot dvakrat presega ocenjeno število palestinskega prebivalstva na območju C;

H. ker so po poročanju Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) palestinske zgradbe prepovedane na 70 % območja C, na 29 % tega območja pa so zelo omejene; ker je leta 2011 90 % vseh rušenj domov in 92 % vseh preselitev potekalo na območju C; ker je zato zaščita palestinskega prebivalstva in njegovih pravic na območju C bistvenega pomena za nadaljnjo uresničljivost rešitve z dvema državama;

I.   ker je Izrael v svojem temeljnem zakonu o Jeruzalemu, glavnem mestu Izraela, iz leta 1980 razglasil Jeruzalem za celotno in združeno glavno mesto Izraela; ker je v resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov št. 478 (1980) določeno, da so vsi zakonodajni in upravni ukrepi, zlasti temeljni zakon, ki jih je sprejel Izrael kot okupacijska sila in s katerimi sta se spremenila značaj in status Jeruzalema oziroma je bil to njihov namen, nični in jih je treba takoj razveljaviti;

J.   ker so glede na sedanje dogajanje v vzhodnem Jeruzalemu, kar je poudarjeno tudi v poročilu vodij misije EU, možnosti, da Jeruzalema postane prihodnje glavno mesto dveh držav, vse manj verjetne in uresničljive;

K. ker imajo Palestinci, ki živijo v vzhodnem Jeruzalemu in predstavljajo 37 % prebivalcev Jeruzalema, status stalnega prebivalca, ki ga je pod določenimi pogoji mogoče prenesti le na otroke in se ne prenese samodejno s sklenitvijo zakonske zveze, kar zakoncem in otrokom številnih stalnih prebivalcev vzhodnega Jeruzalema preprečuje, da bi živeli skupaj s svojimi družinskimi člani; ker po drugi strani v vzhodnem Jeruzalemu in njegovi okolici živi približno 200.000 izraelskih naseljencev;

L.  ker je leta 2011 potekala največja širitev naselbin na območju Jeruzalema od leta 1967; ker so izraelske naselbine po mednarodnem pravu nezakonite in predstavljajo glavno oviro v prizadevanjih za mir, pri čemer jih izraelska vlada subvencionira z znatnimi spodbudami na področju davkov, stanovanj, infrastrukture, cest, dostopa do vode, izobraževanja, zdravstvenega varstva itd.;

M. ker je nasilje naseljencev nad palestinskim civilnim prebivalstvom in mednarodnimi nevladnimi organizacijami, ki zagovarjajo njihove pravice, njihovo nadlegovanje in odvzem privatne lastnine povzročilo resne incidente in smrtne poškodbe; ker zaradi pomanjkanja učinkovitega nadzornega mehanizma EU na evropski trg še vedno prihaja blago izraelskih naseljencev, za katerega velja preferencialni režim;

N. ker je 20. maja 2012 izraelsko vojaško sodišče Basema Tamimija, zagovornika človekovih pravic, ki je začel miroljubno pobudo proti širitvi izraelskih naselbin na palestinskem ozemlju, obsodilo, ker naj bi sodeloval pri nezakonitih demonstracijah in spodbujal protestnike, naj mečejo kamenje;

O. ker je Izrael z izgradnjo ločevalnega zidu, ki ni v skladu z zeleno črto, odrezal precejšen del palestinskega ozemlja tako na Zahodnem bregu kot v vzhodnem Jeruzalemu; ker je v svetovalnem mnenju Mednarodnega sodišča o pravnih posledicah izgradnje zidu na okupiranem palestinskem ozemlju iz leta 2004 navedeno, da sta zid, ki ga na zasedenem palestinskem ozemlju, vključno z vzhodnim Jeruzalemom in njegovo okolico, gradi Izrael kot okupacijska sila, ter s tem povezana ureditev v nasprotju z mednarodnim pravom;

P.  ker je v izraelskih zaporih in centrih za pridržanje še vedno zaprtih več kot 4.000 Palestincev, med katerimi je 27 članov palestinskega zakonodajnega sveta, okrog 240 otrok in več kot 300 upravno priprtih Palestincev; ker je bilo od leta 2000 skoraj 7.000 palestinskih otrok obtoženih na izraelskih vojaških sodiščih po tem, ko so jih aretirali, zaslišali in zaprli izraelska vojska, policija ali varnostni agenti, z njimi pa se ravna nečloveško in ponižujoče; ker je večina teh otrok obsojena zaradi metanja kamenja;

Q. ker izraelske oblasti uporablja upravni pripor za omejevanje palestinskega političnega aktivizma v neomejenem časovnem obdobju in ne da bi sporočile razloge za pripor; ker veliko Palestincev, ki so v upravnem priporu, gladovno stavka iz nasprotovanja temu, da Izrael uporablja upravno pridržanje brez obtožnice;

R.  ker se palestinsko prebivalstvo na Zahodnem bregu, zlasti na območju C, in v vzhodnem Jeruzalemu sooča s hudim pomanjkanjem vode; ker je palestinske kmete močno prizadelo pomanjkanje vode za namakanje, do katerega prihaja zato, ker večino te vode porabijo v Izraelu oziroma jo porabijo izraelski naseljenci; ker je razpoložljivost zadostnih vodnih virov bistvena za obstoj bodoče palestinske države;

S.  ker so arabski beduini staroselci, ki v stalnih naselbinah na zemlji svojih prednikov ohranjajo tradicionalno kmečko življenje in si prizadevajo za uradno in trajno priznanje svojega edinstvenega položaja in statusa; ker so arabski beduini, ki jih s spodkopavanjem možnosti za preživljanje in tudi s prisilnimi preselitvami ogroža izraelska politika, izredno ranljiva skupina prebivalstva tako na zasedenem palestinskem ozemlju kot v Negevu; ker v skladu s poročilom UNRWA 55 % beduinov/pastirskih skupnosti na območju C kljub prejemanju humanitarne pomoči živi v pomanjkanju hrane;

T.  ker so po podatkih iz poročila delovne skupine za preseljevanje, objavljenim 14. maja 2012, in mesečnega humanitarnega biltena Urada Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih aktivnosti več kot 60 zgradb, vključno s sončnimi kolektorji, zbiralniki vode in kmečkimi zgradbami, ki so jih financirali Komisija, številne države članice, na primer Francija, Nemčija, Nizozemska, Združeno kraljestvo, Poljska, Irska in Španija, od januarja 2011 porušile izraelske sile;

U. ker so institucije EU in države članice večkrat ponovile trdno zavezanost varnosti Izraela in najstrože obsodile namerno nasilje nad civilnim prebivalstvom, vključno z raketnimi napadi iz Gaze, ter pozvale k učinkovitemu preprečevanju tihotapljenja orožja v Gazo;

V. ker se blokada Gaze in tamkajšnja humanitarna kriza nadaljujeta od januarja 2007 kljub številnim pozivom mednarodne skupnosti za takojšnjo, trajno in brezpogojno odprtje mejnih prehodov za pretok humanitarne pomoči, blaga in oseb v Gazo in iz nje; ker sta zaprtje in osamitev Gaze tlakovala pot za to, da je Hamas pridobil oblast nad samoupravnimi institucijami; ker je bilo v zadnjih dneh na meji med Izraelom in Gazo neuradno premirje, ki je trajalo več kot eno leto, prekinjeno z zračnimi napadi izraelskih sil in raketami, ki jih je izstrelila oborožena veja Hamasa proti južnemu Izraelu;

1.  ponovno poudarja prepričanje, da ni druge rešitve, kot je rešitev z dvema državama, ki temelji na mejah iz leta 1967 z Jeruzalemom kot glavnim mestom obeh držav in po kateri bi Izrael in sosednja neodvisna, demokratična palestinska država, ki bi bila sposobna preživetja, živeli v miru in varnosti; ponovno poudarja, da EU ne bo priznala nobene enostranske spremembe na terenu;

2.  izraža popolno podporo sklepom Sveta z dne 14. maja 2012 o mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu in glede tega obžaluje negativen odgovor izraelskega ministrstva za zunanje zadeve na te sklepe;

3.  podpira zlasti večkrat izraženo stališče Sveta glede uporabe mednarodnega humanitarnega prava na okupiranem palestinskem ozemlju in glede tega poziva predsednico Komisije/visoko predstavnico, naj zagotovi, da bodo izraelske obveze v okviru mednarodnih človekovih pravic in humanitarnega prava kot okupacijske sile vključene v vse instrumente evropske sosedske politike, tudi v državno strategijo o človekovih pravicah, da se zagotovi celovito izvajanje smernic EU o spodbujanju in spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava;

4.  izraža najglobljo zaskrbljenost zaradi razvoja dogodkov na območju C na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu, kot je opisano v poročilih vodij misije EU o območju C in oblikovanju palestinske države iz julija 2011 in o vzhodnem Jeruzalemu iz januarja 2012, ki lahko ogrozi uresničljivost rešitve z dvema državama; poziva vse strani, naj ne sprejmejo nobenega enostranskega ukrepa, ki bi lahko ogrozil možnost sporazumne rešitve, da se ustvari spodbudno okolje za tako nadaljevanje, ob posebnem upoštevanju dejavnosti izraelskega naseljevanja;

5.  poziva k takojšnji, dokončni in trajni ustavitvi vseh dejavnosti gradnje in širitve izraelskih naselbin, ki izrazito ogrožajo uspeh rešitve z dvema državama in predstavljajo glavno oviro za ponoven začetek neposrednih mirovnih pogajanj, pa tudi k odstranitvi kontrolnih točk, ki so bile postavljene po marcu 2001;

6.  ostro obsoja vsa dejanja ekstremizma, nasilja in nadlegovanja naseljencev nad palestinskim civilnim prebivalstvom ter poziva izraelsko vlado in oblasti, naj prekinejo sedanje razmere brezpravja in nekaznovanja ter privedejo storilce takih dejanj pred sodišče in poskrbijo, da bodo zanje odgovarjali; izraža solidarnost z žrtvami takih dejanj in podpira vse zagovornike človekovih pravic, ki se na miren in nenasilen način borijo za spoštovanje pravic Palestincev;

7.  poziva, naj se veljavna zakonodaja EU pri izvajanju dvostranskih sporazumov med EU in Izraelom izvaja v celoti in učinkovito ter naj Komisija uvede ustrezen in učinkovit nadzorni mehanizem EU, s katerim bi preprečila uvoz proizvodov iz izraelskih naselbin na evropski trg po preferencialnem režimu; ponavlja, da bi morala EU dovoliti le tistim izraelskim subjektom, ki imajo sedež, podružnice ali podrejene družbe, registrirane in ustanovljene v Izraelu, in ki opravljajo dejavnosti na istem ozemlju, da lahko sodeluje in koristi obstoječe in prihodnje instrumente za sodelovanje med EU in Izraelom;

8.  opozarja izraelske oblasti na njihove obveznosti kot okupacijske sile, in zlasti, naj nemudoma prenehajo rušenje hiš, deložacije in prisilno preseljevanje Palestincev, spodbujajo palestinsko načrtovanje in gradbene dejavnosti kot tudi izvajanje palestinskih razvojnih projektov in varujejo pravice palestinskih prebivalcev do zemljišča in lastnine; v zvezi s tem poziva Izrael, naj nemudoma spremeni svoj sklep o rušenju domov in stavb v kraju Susija blizu Hebrona, ki naj bi prizadel 160 Palestincev, od tega 60 otrok;

9.  poziva izraelske oblasti, naj si prizadevajo za izboljšanje dostopa Palestincev do obdelovalnih površin in pašnikov in zagotovijo pravično razdelitev vode in delitev vodnih virov, ki izpolnjujejo potrebe palestinskih prebivalcev;

10. pozdravlja sporazum, dosežen 14. maja 2012, ki je omogočil prekinitev gladovne stranke palestinskih zapornikov, in poziva k njegovemu popolnemu in takojšnjemu izvajanju; obsoja prakso upravnih pridržanj in poziva izraelsko vlado, da to politiko prekine; poziva k izpustitvi palestinskih otrok, političnih zapornikov in upravno pridržanih ljudi, tudi Hasana Safadija, ki naj bi bil v skladu s sporazumom izpuščen; ponovno poziva k izpustitvi zaprtih članov palestinskega zakonodajnega sveta, vključno z Marvanom Bargutijem;

11. poziva k zaščiti arabskega beduinskega prebivalstva, ki živi na zasedenem palestinskem ozemlju in v Negevu; poziva k takojšnji ustavitvi prisilnega izseljevanja, razlaščanja ali rušenja, ki se izvajajo nad tem prebivalstvom, in k izboljšanju njihovih življenjskih razmer, tako da se jim zagotovijo ustrezne storitve na zemlji njihovih prednikov;

12. poziva k nadaljevanju neposrednih mirovnih pogajanj in poudarja, da bi pristne, znatne in k rezultatom usmerjene obveze obeh strani lahko pozitivno vplivale na celotno regijo in pripomogle k mirnemu procesu tranzicije v vseh zadevnih državah;

13. v zvezi s tem podpira politiko predsednika Abasa o nenasilnem upiranju in spodbuja spravo med Palestinci ter oblikovanje palestinske države, pri čemer so predsedniške in parlamentarne volitve pomemben del tega procesa;

14. ponavlja močno zavezanost varnosti v državi Izrael in obtožuje vsako nasilno dejanje, tudi raketne napade iz Gaze;

15. poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj začneta uradno preiskavo, da se na terenu preverijo vse domneve glede uničevanja in škode na stavbah in projektih, ki jih je financirala EU, ki naj bi jih na okupiranih ozemljih izvedle izraelske sile, in poziva Svet, naj bo za ta dejanja finančno odgovoren Izrael;

16. poziva Svet in Komisijo, naj še naprej podpirata palestinske institucije in razvojne projekte na območju C in v vzhodnem Jeruzalemu ter jim pošiljata pomoč, da bi zaščitili in okrepili palestinsko prebivalstvo;

17. je resno zaskrbljen zaradi nedavnih spopadov na meji med Izraelom in Gazo, v katerih je umrlo 18 Palestincev, od tega 4 otroci, na desetine ljudi na obeh straneh pa je bilo ranjenih; poziva vse strani, naj nemudoma prekinejo vse vojaške operacije in povračilne ukrepe ter podpirajo svoje obveze iz mednarodnega prava, zlasti v odnosu do civilnega prebivalstva; ponovno poziva k takojšnji, trajni in brezpogojni odpravi blokade območja Gaze in k sprejetju ukrepov, ki bodo omogočili obnovo in gospodarsko oživitev tega območja; priznava legitimne varnostne potrebe Izraela in zato zahteva učinkovit nadzorni mehanizem za preprečevanje tihotapljenja orožja v Gazo;

18. je seznanjen s sklepom Sveta o podaljšanju misije pomoči Evropske unije za mejni prehod Rafa do 30. junija 2013 in pričakuje, da bo misija izpolnila svoje naloge ter igrala odločilno in učinkovito vlogo pri vsakodnevnem upravljanju čezmejnih odnosov in izgradnji zaupanja med izraelsko in palestinsko upravo;

19. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, posebnemu predstavniku EU za mirovni proces na Bližnjem vzhodu, odposlancu bližnjevzhodne četverice, knesetu in izraelski vladi, predsedniku palestinske oblasti in palestinskemu zakonodajnemu svetu.

 

 

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0429.

(2)

UL C 308E, 20.10.2011, str. 81.

Zadnja posodobitev: 29. junij 2012Pravno obvestilo