PREDLOG RESOLUCIJE o zasedenih gruzijskih ozemljih deset let po ruski invaziji
11.6.2018 - (2018/2741(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Heidi Hautala, Rebecca Harms, Jordi Solé, Igor Šoltes v imenu skupine Verts/ALE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0275/2018
B8-0279/2018
Resolucija Evropskega parlamenta o zasedenih gruzijskih ozemljih deset let po ruski invaziji
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporazuma o premirju z dne 12. avgusta 2008, ki sta ga ob posredovanju EU podpisali Gruzija in Ruska federacija, ter sporazuma o izvajanju z dne 8. septembra 2008,
– ob upoštevanju poročila neodvisne mednarodne misije za ugotavljanje dejstev glede spora v Gruziji iz leta 2009, ki jo vodi Heidi Tagliavini,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2016 o pridružitvenih sporazumih/poglobljenih in celovitih območjih proste trgovine z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2017 o letnem poročilu o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike[2],
– ob upoštevanju skupnih izjav z vrhov vzhodnega partnerstva, zlasti tiste iz leta 2017 v Bruslju,
– ob upoštevanju skupnih sporočil Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje o evropski sosedski politiki, zlasti poročila z dne 18. maja 2017 o izvajanju pregleda evropske sosedske politike (JOIN(2017)0018), skupnega delovnega dokumenta služb Komisije z dne 9. junija 2017 z naslovom Eastern Partnership – 20 Deliverables for 2020: Focusing on key priorities and tangible results (Vzhodno partnerstvo – 20 ciljev do leta 2020: osredotočanje na ključne prednostne naloge in oprijemljive rezultate, SWD(2017)0300) in sporočila iz leta 2016 o globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v vzhodnem sosedstvu in zlasti svojega priporočila z dne 15. novembra 2017 Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje o vzhodnem partnerstvu pred vrhom novembra 2017[3],
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker EU odločno podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Gruzije znotraj njenih mednarodno priznanih meja;
B. ker je EU odigrala izjemno pomembno vlogo pri sklenitvi sporazumov o premirju avgusta in septembra 2008 ter se še naprej zavzema za mirno rešitev spora med Rusijo in Gruzijo ob popolnem spoštovanju temeljnih norm in načel mednarodnega prava;
C. ker Ruska federacija deset let po izbruhu konflikta med Rusijo in Gruzijo ter nadaljnji invaziji na to državo še vedno nezakonito zaseda gruzijska ozemlja Abhazije in Chinvalija/Južne Osetije in si dejavno prizadeva za njihovo dejansko priključitev, s tem pa spodkopava mednarodno pravo in mednarodni sistem, ki temelji na pravilih;
D. ker Ruska federacija deset let po vojni med Rusijo in Gruzijo še vedno krši svoje mednarodne obveznosti in noče izvajati sporazuma o premirju, ki ga je ob posredovanju EU podpisala 12. avgusta 2008;
E. ker Ruska federacija še vedno krepi svojo vojaško navzočnost na zasedenih gruzijskih ozemljih, zbira čete in vse pogosteje izvaja vojaške vaje, s čimer resno ogroža tamkajšnjo varnost;
F. ker skuša Ruska federacija še vedno osamiti ozemlja Abhazije in Chinvalija/Južne Osetije od preostalega dela države, tako da zapira tako imenovane točke za prečkanje meje, namešča ograje iz bodeče žice in druge umetne pregrade ter še podaljšuje administrativno mejno črto;
G. ker se več sto tisoč notranje razseljenim osebam in beguncem, ki so bili v več valih etničnega čiščenja prisiljeni zapustiti gruzijsko ozemlje Abhazije in Chinvalija/Južne Osetije, še naprej odreka temeljna pravica do varne in dostojne vrnitve domov;
H. ker prihaja v zasedenih gruzijskih regijah do hudih kršitev človekovih pravic, tudi pravice do svobodnega gibanja in prebivanja, pravice do lastnine ter dostopa do izobraževanja v maternem jeziku, poročajo pa tudi o nezakonitih pridržanjih in ugrabitvah;
I. ker je gruzijsko prebivalstvo na ozemljih Abhazije ter Chinvalija/Južne Osetije še naprej tarča hude diskriminacije na podlagi etnične pripadnosti;
J. ker je ruski okupacijski režim v Sokhumiju in Chinvaliju v okrutnih dejanjih v nasprotju z zakonom vzel življenje gruzijskim notranje razseljenim osebam Arčilu Tatunašviliju, Gigi Otkozoriji in Davitu Bašaruliju;
K. ker Ruska federacija kot sila, ki ima dejanski nadzor nad gruzijskimi ozemlji Abhazije in Chinvalija/Južne Osetije, nosi vso odgovornost za hude kršitve človekovih pravic in humanitarne razmere na terenu;
1. poudarja, da so suverenost, neodvisnost in miroljubno reševanje sporov temeljna načela evropskega varnostnega reda; prav tako poudarja, da je rešitev konflikta v Gruziji bistvenega pomena za povečanje varnosti in stabilnosti vse evropske celine; meni, da bi utegnili ti konflikti in vztrajna okupacija gruzijskega ozemlja tudi v prihodnje ogrožati suverenost vseh evropskih držav;
2. ponovno poudarja, da odločno podpira ozemeljsko celovitost Gruzije znotraj njenih mednarodno priznanih meja in suvereno pravico vseh držav, da same odločajo o svoji prihodnosti; se zaveda, da so načela iz Ustanovne listine Združenih narodov, Helsinške sklepne listine iz leta 1975 ter Pariške listine OVSE iz leta 1990 temelji miroljubne evropske celine;
3. podpira politiko Gruzije, ki poskuša doseči miroljubno rešitev spora, tudi z upoštevanjem sporazuma o premirju z dne 12. avgusta 2008, enostransko zavezo o neuporabi sile, sodelovanjem v mednarodnih razpravah v Ženevi ter prizadevanji za spravo in vzpostavljanje zaupanja med sprtimi skupnostmi;
4. zahteva, da Ruska federacija preneha zasedati gruzijska ozemlja Abhazije in Chinvalija/Južne Osetije ter v celoti spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Gruzije, pa tudi nedotakljivost njenih mednarodno priznanih meja;
5. poziva, naj se pri osrednjih temah mednarodnih razprav v Ženevi dosežejo oprijemljivi rezultati, tudi v zvezi s potrditvijo in izvajanjem zaveze o neuporabi sile, vzpostavitvijo mednarodnih varnostnih mehanizmov na gruzijskem ozemlju Abhazije in Chinvalija/Južne Osetije ter vrnitvijo notranje razseljenih oseb in beguncev, da bi na tem območju prevladala trajna mir in varnost;
6. poziva gruzijsko vlado, naj še naprej sodeluje z Mednarodnim kazenskim sodiščem, tožilcu tega sodišča omogoča nemoteno preiskavo ter zagotovi, da bo register Mednarodnega kazenskega sodišča izpolnil svoj mandat v smislu pomoči in udeležbe žrtev;
7. pozdravlja novo mirovno pobudo gruzijske vlade z naslovom „Korak za boljšo prihodnost“, pa tudi druge pobude, katerih cilj je izboljšati humanitarne in socialno-ekonomske razmere prebivalcev gruzijskih ozemelj Abhazije in Chinvalija/Južne Osetije ter spodbujati medosebne stike in krepiti zaupanje med sprtimi skupnostmi;
8. odločno poziva Rusko federacijo, naj izpolni svoje mednarodne obveznosti ter začne v celoti izvajati sporazum o premirju, ki ga je ob posredovanju EU podpisala 12. avgusta 2008, in umakne vojaške sile z gruzijskega ozemlja;
9. poziva Rusko federacijo, naj preneha nameščati ograje iz bodeče žice in druge umetne ovire vzdolž okupacijske črte, saj s tem namerno onemogoča medosebne stike in želi osamiti prebivalce obeh zasedenih regij;
10. poziva Rusko federacijo kot silo, ki ima dejanski nadzor nad ozemljem, naj konča nekaznovanost in etnično motivirane zločine na gruzijskih ozemljih Abhazije in Chinvalija/Južne Osetije, prav tako pa naj odpravi vse ovire in zagotovi, da bodo storilci, ki so ubili gruzijske notranje razseljene osebe Arčila Tatunašvilija, Gigo Otkhozorijo in Davita Bašarulija, privedeni pred sodišče;
11. poziva Rusko federacijo kot silo, ki ima dejanski nadzor nad ozemljem, naj preneha kršiti človekove pravice, omejevati svobodo gibanja in prebivanja, izvajati diskriminacijo na podlagi etnične pripadnosti ter kršiti pravico do lastnine in dostopa do izobraževanja v maternem jeziku na zasedenih gruzijskih ozemljih;
12. poziva Rusko federacijo, naj omogoči varno in dostojno vrnitev notranje razseljenih oseb in beguncev na njihove domove ter omogoči neoviran dostop mednarodnim mehanizmom za spremljanje stanja na področju človekovih pravic in nevladnim organizacijam;
13. poziva rusko federacijo, naj nadzorni misiji EU v skladu z njenim mandatom omogoči dostop do gruzijskih ozemelj Abhazije in Chinvalija/Južne Osetije;
14. potrjuje, da si EU močno prizadeva dodatno okrepiti vlogo v miroljubnem reševanju konflikta med Rusijo in Gruzijo, pri tem pa v sklopu celovitega pristopa uporablja vse instrumente, ki so ji na voljo, tudi pomoč posebnega predstavnika za Južni Kavkaz in krizo v Gruziji, vpliv zaradi sopredsedovanja mednarodnim pogovorom v Ženevi, nadzorno misijo EU v Gruziji ter politiko nepriznavanja in sodelovanja;
15. poziva institucije EU, naj skupaj z gruzijskimi organi razmislijo, kako bi bilo mogoče še okrepiti vlogo EU pri miroljubnem reševanju konfliktov, vzpostavljanju zmogljivosti in povečevanju odpornosti, tudi na področjih boja proti terorizmu, strateških komunikacij, kibernetske obrambe in reform varnostnega sektorja; poziva, naj se v prihodnjih pogajanjih o finančnih instrumentih EU, ki bodo po letu 2020 namenjeni evropski sosedski politiki, ustrezno upoštevajo potrebe v zvezi s tem;
16. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ESZD in Komisiji, predsedniku, vladi in parlamentu Gruzije ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.
- [1] UL C 11, 12.1.2018, str. 82.
- [2] Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0493.
- [3] Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0440.