Postopek : 2019/2509(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0098/2019

Predložena besedila :

B8-0098/2019

Razprave :

Glasovanja :

PV 12/02/2019 - 9.14
CRE 12/02/2019 - 9.14

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0075

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 344kWORD 54k
6.2.2019
PE635.316v01-00
 
B8-0098/2019

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o potrebi po okrepljenem strateškem okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov po letu 2020 in okrepitvi boja proti anticiganizmu (2019/2509(RSP))


Lívia Járóka, Roberta Metsola v imenu skupine PPE
Soraya Post, Birgit Sippel, Josef Weidenholzer, Tanja Fajon, Juan Fernando López Aguilar, Péter Niedermüller, Dietmar Köster, Ana Gomes v imenu skupine S&D
Branislav Škripek v imenu skupine ECR
Cecilia Wikström, Ivo Vajgl, Fredrick Federley v imenu skupine ALDE
Cornelia Ernst, Patrick Le Hyaric, Merja Kyllönen, Malin Björk, Paloma López Bermejo, Sofia Sakorafa, Ángela Vallina, Barbara Spinelli, Kostadinka Kuneva, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos) v imenu skupine GUE/NGL
Romeo Franz, Bodil Valero, Philippe Lamberts, Bart Staes, Jordi Solé, Ernest Urtasun, Judith Sargentini, Barbara Lochbihler, Monika Vana, Sven Giegold v imenu skupine Verts/ALE

Resolucija Evropskega parlamenta o potrebi po okrepljenem strateškem okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov po letu 2020 in okrepitvi boja proti anticiganizmu (2019/2509(RSP))  
B8-0098/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Listine Evropske Unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. aprila 2011 o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 (COM(2011)0173) in nadaljnjih poročil o izvajanju in ocenjevanju,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–  ob upoštevanju sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s priznanjem Romov kot skupine, ki potrebuje posebno zaščito pred diskriminacijo,

–  ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope št. 2153 (2017) o spodbujanju vključevanja Romov in potujočih skupin,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(1),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah(2) ter sklepov Sveta z dne 8. decembra 2016 o pospešitvi procesa vključevanja Romov in z dne 13. oktobra 2016 o posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča št. 14/2016,

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2017 o vidikih temeljnih pravic pri vključevanju Romov v EU: boj proti anticiganizmu(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2015 ob mednarodnem dnevu Romov – anticiganizem v Evropi in priznanje, s strani EU, dneva spomina na genocid nad Romi med drugo svetovno vojno(5),

–  ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) o temeljnih pravicah za leto 2016 in raziskav te agencije o MIDIS I in II ter različnih drugih raziskav in poročil o Romih,

–  ob upoštevanju evropske državljanske pobude Minority SafePack, registrirane 3. aprila 2017,

–  ob upoštevanju ustreznih poročil in priporočil romske civilne družbe, nevladnih organizacij in raziskovalnih ustanov,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je anticiganizem(6) posebna vrsta rasizma in ideologija, ki temelji na rasni večvrednosti, oblika razčlovečenja in institucionalnega rasizma, ki se napaja iz zgodovinske diskriminacije in se med drugim izraža z nasiljem, sovražnim govorom, izkoriščanjem, stigmatiziranjem in najočitnejšo obliko diskriminacije(7);

B.  ker se Romom(8) v Evropi še vedno kratijo človekove pravice;

C.  ker ugotovitve poročila Komisije o ocenjevanju okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 (COM(2018) 785) poudarjajo, da je okvir ključnega pomena za razvoj instrumentov in nacionalnih instrumentov ter struktur, namenjenih spodbujanju vključevanja Romov, vendar cilj, da bi odpravili izključenost Romov, ni bil dosežen;

D.  ker ocena, ki jo je opravila Komisija, kaže, da morajo strategije vključevanja obravnavati različne cilje hkrati in s celovitim pristopom, z večjim poudarkom na boju proti anticiganizmu; ker bi bilo treba poleg štirih ciljev za vključevanje Romov (izobraževanje, urejanje stanovanjskega vprašanja, zaposlovanje in zdravstvo) dodati specifičen protidiskriminacijski cilj;

E.  ker je napredek, dosežen pri vključevanju Romov, na splošno omejen; ker so bile ugotovljene izboljšave v prezgodnjem opuščanju šolanja in predšolskem izobraževanju, vendar je prišlo do poslabšanja segregacije v šolah; ker se je izboljšalo zaznavanje zdravstvenega stanja Romov, vendar je njihovo zdravstveno kritje še vedno omejeno; ker v večini držav članic ni bilo opaziti napredka glede dostopa do zaposlitve in se je celo povečal delež mladih Romov, ki nimajo zaposlitve, se ne izobražujejo ali usposabljajo; ker obstajajo resni pomisleki glede stanovanjskega vprašanja in ker je bilo doseženega na področju revščine le malo napredka; ker anticiganizem in njegovo izražanje, kot so kazniva dejanja iz sovraštva in sovražni govor na spletu in drugje, še naprej vzbujajo resne pomisleke; ker naj bi ukrepi EU zagotovili veliko dodano vrednost nacionalnim romskim politikam in njihovemu izvajanju na političnem področju, področju upravljanja in finančnem področju;

F.  ker se v oceni poroča o pomanjkljivostih prvotne zasnove okvira in njegovi omejeni učinkovitosti med izvajanjem;

G.  ker ocena pojasnjuje dejstvo, da je treba zagotoviti krepitev vloge Romov in njihovo sodelovanje prek namenskih ukrepov; ker sta krepitev vloge in krepitev zmogljivosti Romov ter nevladnih organizacij ključnega pomena;

H.  ker ocena kaže, da okvir EU ni namenil zadostne pozornosti ciljnim skupinam Romov, da je treba obravnavati večplastno in presečno diskriminacijo ter da je treba v strategije vključiti močno načelo enakosti spolov ter pristop, ki bo osredotočen na otroke;

I.  ker sedanji okvir EU nima jasnih in merljivih ciljev; ker ni dovolj kvalitativnih in kvantitativnih postopkov spremljanja, priporočila za posamezne države pa niso zavezujoča; ker ni bilo vloženih dovolj prizadevanj za obravnavo omejenega sodelovanja Romov in romskih skupnosti v zasnovi, izvajanju in spremljanju okvira ter oceni ukrepov, programov in projektov v zvezi z Romi;

J.  ker večina glavnih programov ne vključuje Romov in ker ciljno usmerjeni ukrepi, zajeti v okviru strukturnih skladov, niso dosegli trajnostnih pozitivnih sprememb v življenju najbolj prikrajšanih Romov;

K.  ker imajo države članice izrecno odgovornost, da sprejmejo popravne ukrepe proti praksam, pri katerih se diskriminirajo Romi;

L.  ker je vprašanje vzpostavitve zaupanja med romskim in neromskim prebivalstvom bistveno za izboljšanje življenja in življenjskih priložnosti Romov; ker je zaupanje bistveno za družbo kot celoto;

1.  ponavlja svoje stališče, pozive in priporočila, ki jih je predstavil in sprejel v svoji resoluciji z dne 25. oktobra 2017 o vidikih temeljnih pravic pri vključevanju Romov v EU: boj proti anticiganizmu; obžaluje, da so bili sprejeti omejeni ukrepi v zvezi s priporočili iz te resolucije;

2.  poziva Komisijo, naj:

i.  ukrepa na podlagi pozivov Parlamenta, Sveta ter številnih nevladnih organizacij in strokovnjakov ter predlaga strateški okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov za obdobje po letu 2020 s širšim sklopom prednostnih področij, jasnimi in zavezujočimi cilji, časovnimi okviri in kazalniki za spremljanje in obravnavanje posebnih izzivov, ki bodo odražali raznolikost romskih skupnosti, ter za to nameni znatna javna sredstva;

ii.  v zasnovo strateškega okvira EU v zadostni meri vključi predstavnike Romov, nevladne organizacije in evropsko mrežo organov za enakost (Equinet), tudi prek prepoznavnega in dostopnega posvetovalnega postopka, ter omogoči njihovo smiselno udeležbo pri izvajanju, spremljanju in ocenjevanju tega okvira in tako okrepi njihovo odgovornost zanj;

iii.  postavi boj proti anticiganizmu v središče strateškega okvira EU, tudi tako, da vključi poseben protidiskriminacijski cilj, ki ga doda drugim ciljem, kot sta vključevanje Romov v okoljsko trajnostno in digitalno družbo ter njihova enakopravna zastopanost na vseh področjih življenja, ter naj spodbuja države članice, da razvijejo usmerjene strategije in konkretne ukrepe za boj proti anticiganizmu, in sicer ne samo proti eni od njegovih pojavnih oblik – družbeni in ekonomski izključenosti;

iv.  zagotovi, da se v strateškem okviru EU ustrezno obravnavajo večplastna in presečna diskriminacija, vključevanje načela enakosti spolov ter pristop, ki upošteva otroke;

v.  zagotovi, da bo namenila zadostne človeške in finančne vire, da bodo na voljo potrebne zmogljivosti za spremljanje, podporo in usmerjanje, kar zadeva izvajanje nacionalnih strategij vključevanja Romov, vključno s smernicami za nacionalne kontaktne točke za Rome;

vi.  okrepi Agencijo za temeljne pravice (FRA) z vidika njenega mandata, institucionalnih zmogljivosti, človeških virov in proračuna, da bo lahko pomagala pri oblikovanju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju nacionalnih strategij vključevanja Romov;

vii.  sprejme strategijo za raznolikost in vključevanje na trgu delovne sile, da bodo Romi vključeni v delovno silo institucij EU;

viii.  v strateškem okviru EU nameni pozornost posebnim skupinam romske populacije, kot so Romi iz EU, ki uresničujejo pravico do prostega gibanja, državljani držav, ki niso članice EU, in Romi v državah pristopnicah;

ix.  v strateški okvir EU vključi proces resnice, priznavanja in sprave, da bi se okrepilo zaupanje, ter naj poudari konkretne kulturne in strukturne ukrepe in pobude, ki jih podpirajo skladi EU;

x.  nadaljuje s preverjanjem vključevalnosti poglavitnih javnih politik držav članic v evropskem semestru v okviru strategije Evropa 2020 in ohrani močno povezavo med vključujočimi strukturnimi reformami, uresničevanjem ciljev za vključevanje Romov in uporabo sredstev EU v državah članicah;

3.  poziva države članice, naj:

i.  pripravijo svoje strateške nacionalne strategije vključevanja Romov za obdobje po letu 2020 s širšim sklopom prednostnih področij, jasnimi in zavezujočimi cilji, časovnimi okviri in kazalniki za spremljanje in obravnavanje posebnih izzivov, ki bodo odražali raznolikost romskih skupnosti, ter za to namenijo znatna javna sredstva;

ii.  pri v oblikovanju svojih strateških nacionalnih strategij vključevanja Romov uporabijo pristop od spodaj navzgor in k temu pritegnejo predstavnike Romov, nevladne organizacije in organe za enakost ter naj omogočijo njihovo smiselno udeležbo pri izvajanju, spremljanju in ocenjevanju teh strategij;

iii.  postavijo boj proti anticiganizmu v središče svojih strategij, in sicer ob bok eni od njegovih pojavnih oblik – družbeni in ekonomski izključenosti; razvijejo usmerjene strategije in konkretne ukrepe za boj proti anticiganizmu, kot je preiskovanje sedanjih in preteklih rasističnih napadov na Rome; spodbujajo enakopravno zastopanost Romov na vseh področjih življenja, tudi v medijih, javnih ustanovah in političnih telesih;

iv.  zagotovijo, da v svojih strategijah ustrezno obravnavajo večplastno in presečno diskriminacijo, vključevanje načela enakosti spolov ter pristop, ki upošteva otroke;

v.  okrepijo nacionalne kontaktne točke za Rome v smislu njihovih mandatov, institucionalnih zmogljivosti, človeških virov in proračunov ter naj zagotovijo, da bodo nacionalne kontaktne točke za Rome ustrezno umeščene v strukturo njihovih javnih uprav, da bodo lahko opravljale svoje delo z učinkovitim medsektorskim usklajevanjem;

vi.  v svojih strategijah namenijo pozornost posebnim skupinam romske populacije, kot so Romi iz EU, ki uresničujejo pravico do prostega gibanja, in državljani držav, ki niso članice EU, vključno z Romi iz držav pristopnic;

vii.  v svoje strategije vključijo proces resnice, priznavanja in sprave, da bi se okrepilo zaupanje, ter naj poudarijo konkretne kulturne in strukturne ukrepe in pobude, ki se podpirajo z javnimi sredstvi;

viii.  zagotovijo in zaščitijo dejansko vključevalnost svojih poglavitnih javnih politik, izkoristijo razpoložljive strukturne sklade EU za izboljšanje življenjskih pogojev in priložnosti Romov na pregleden in odgovoren način; preiščejo sedanje in pretekle zlorabe ustreznih skladov in sprožijo sodne postopke proti odgovornim zanje; sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje absorpcije vseh sredstev, namenjenih romskim skupnostim, tudi do konca sedanjega večletnega finančnega okvira;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk, Agenciji Evropske unije za temeljne pravice, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, Odboru regij, da jo razdeli podnacionalnim parlamentom in svetom, Svetu Evrope in Organizaciji združenih narodov.

(1)

UL L 180, 19.7.2000, str. 22.

(2)

UL C 378, 24.12.2013, str. 1.

(3)

UL L 328, 6.12.2008. str. 55.

(4)

UL C 346, 27.9.2018, str. 171.

(5)

UL C 328, 6.9.2016, str. 4.

(6)

Anticiganizem se včasih zapisuje drugače, v nekaterih državah članicah pa se včasih uporablja nekoliko drugačen izraz;

(7)

Splošno politično priporočilo št. 13 o boju proti anticiganstvu in diskriminaciji Romov, Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti.

(8)

Beseda „Rom“ se uporablja kot krovni termin, ki zajema različne sorodne skupine po vsej Evropi, naj so potujoče ali ne, npr. Romi, potujoče skupine, Sinti, Manuši, Kaléji, Romaničali, Bojaši, Aškali, Egipčani, Jeniši, Domi in Lomi, ki imajo lahko različne kulture in življenjske navade.

Zadnja posodobitev: 11. februar 2019Pravno obvestilo