Predlog skupne resolucije - RC-B6-0209/2008Predlog skupne resolucije
RC-B6-0209/2008

PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE

6.5.2008

v skladu s členom 103(4) poslovnika, ki ga predlagajo:
in ki nadomesti predloge naslednjih političnih skupin: o čezatlantskem ekonomskem svetu

Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
RC-B6-0209/2008

Resolucija Evropskega parlamenta   o čezatlantskem ekonomskem svetu

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zlasti svojih resolucij z dne 25. aprila 2007 o čezatlantskih odnosih ter svojih resolucij o gospodarskih odnosih EU-ZDA in čezatlantskem partnerskem sporazumu, obeh z dne 1. junija 2006,

–  ob upoštevanja resolucije z dne 26. septembra 2007 o varnosti izdelkov, zlasti igrač,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o podnebnih spremembah, zlasti z dne 16. novembra 2005, 26. oktobra 2006 in 14. februarja 2007,

–  ob upoštevanju zaključkov vrha EU-ZDA 30. aprila 2007 v Washingtonu, zlasti okvirnega sporazuma za spodbujanje čezatlantskega gospodarskega povezovanja med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike,

–  ob upoštevanju skupne izjave in poročila o napredku, sprejetih na prvem srečanju čezatlantskega ekonomskega sveta 9. novembra 2007,

–  ob upoštevanju člena 103(4) Poslovnika,

A.  ker se Evropski parlament in ameriški kongres zavzemata, da bi bil čezatlantski trg do leta 2015 dokončno izoblikovan,

B.  ker so mir, demokracija, človekove pravice, načela pravne države, mednarodno pravo, trajnostno gospodarstvo in trajnostni razvoj predstavljajo vsem skupne vrednote, na katerih je zgrajeno čezatlantsko partnerstvo, ki je eden temeljnih kamnov zunanje in globalne gospodarske politike EU,

C.  ker je svetovno upravljanje in iskanje rešitev za globalne izzive skupna odgovornost čezatlantskih partneric, pač glede na vlogo, ki jo imata v svetu,

D.  ker je trdno in aktivno partnerstvo med EU in ZDA bistveno zato, da bo šel svetovni razvoj po poti skupnih vrednot in bo izviral iz učinkovitega multilateralizma in mednarodnega prava; ker je potrebno močno in dosledno politično vodstvo, da bi partnericama omogočilo doseči ta cilj;

1.  poudarja, da je tesno čezatlantsko partnerstvo ključni instrument za usmerjanje globalizacije v korist skupnih vrednot in v smeri pravičnega političnega in gospodarskega svetovnega reda; ponovno izraža stališče, da je delujoč in konkurenčen čezatlantski trg osnova, na kateri bi lahko čvrsto zasidrali čezatlantsko partnerstvo ter Uniji in ZDA omogočili, da se skupno spoprimeta z globalnimi političnimi in gospodarskimi izzivi;

2.  odločno podpira proces tesnejše čezatlantske gospodarske integracije iz leta 2007, ko je bil na vrhu EU-ZDA sprejet okvirni sporazum za spodbujanje čezatlantskega gospodarskega povezovanja med EU in ZDA in je bil ustanovljen čezatlantski ekonomski svet z nalogo, da spremlja in pospeši prizadevanja, zapisana v okvirnem sporazumu;

3.  pozdravlja dejstvo, da bo Komisija na priporočilo Evropskega parlamenta pripravila študijo o ovirah, ki stojijo na poti izoblikovanja čezatlantskega trga, in njihovi odstranitvi; meni, da bi moral ta dokument krožiti v širokih krogih na obeh straneh Atlantika; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo o ugotovitvah študij v zvezi z oblikovanjem čezatlantskega trga lahko razpravljali ustrezni parlamentarni odbori, še preden bodo sprejeti specifični zaključki za prihodnja priporočila čezatlantskemu ekonomskemu svetu;

4.  meni, da bi morali obe strani do vrha EU-ZDA leta 2009 pripraviti podroben načrt, kako v konkretnih okvirih uresničiti dolgoročno zavezanost čezatlantskemu trgu;

5.  ceni dosežen napredek čezatlantskega ekonomskega sveta pri prevzemanju politične odgovornosti za opredelitev prednostnih nalog in utiranje poti sporazumom, s katerimi bi odpravili ovire za trgovanje in naložbe ter spodbudili konkurenco na čezatlantskem trgu;

6.  meni, da doseženi rezultati čezatlantskega ekonomskega sveta od njegove ustanovitve dokazujejo, da čezatlantskega trga ne moremo zgraditi zgolj z administrativnim delom, ampak da je za izpolnitev tega cilja potrebno močno in nepretrgano politično vodenje; spodbuja čezatlantski ekonomski svet, naj si odločno prizadeva tudi vnaprej;

7.  poudarja, da je treba zagon tega procesa nujno ohraniti v obeh volilnih letih 2008 in 2009; meni, da si morata oba partnerja prizadevati za hitro izpolnitev skupnih ciljev in upa, da se bodo izvršilni organi na obeh straneh tudi vnaprej predano zavzemali za dosego končnega cilja;

8.  poudarja, da je prednostna naloga prihajajočega srečanja čezatlantskega ekonomskega sveta spomladi 2008 doseči konkreten napredek zlasti na področju računovodskih standardov, poslovanja z vrednostnimi papirji, pozavarovanja, varnega uvoza, izjav o skladnosti, ki jih morajo dati dobavitelji, in uvoza perutnine, obdelane z antimikrobnimi sredstvi za zatiranje patogenov; kljub temu meni, da treba v tej resoluciji opozoriti na še nekatera druga pomembna vprašanja, ki bi jih moral čezatlantski ekonomski svet obravnavati v prihodnje;

9.  poziva Komisijo, naj Evropski parlament obvesti o rezultatih študije o koristih odprave ovir za čezatlantsko trgovino in naložbe, napovedane za leto 2008;

Finančne storitve

10.  podpira pristop, ki je zasnovan v Uredbi Komisije (ES) št. 1569/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi mehanizma za ugotavljanje enakovrednosti računovodskih standardov izdajateljev vrednostnih papirjev iz tretjih držav v skladu z direktivama 2003/71/ES in 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta in je v duhu pisma Komisije z dne 26. septembra 2007 ameriški komisiji za nadzor vrednostnih papirjev o predlaganih pravilih za sprejemanje računovodskih izkazov tujih zasebnih izdajateljev, pripravljenih v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja brez usklajevanja z ameriškimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli (US GAAP) in resolucije o tem vprašanju, v kateri je poudarjeno, da bo odločitev Komisije v vsakem primeru pomenila, da imajo izdajatelji iz EU pravico, da v kateri koli tretji državi uporabljajo mednarodne standarde računovodskega poročanja, kot jih določa Evropska unija;

11.  meni, da bi medsebojno priznavanje trgov vrednostnih papirjev med ZDA in EU pomenilo pomemben napredek in bi izboljšalo učinkovitost čezatlantskega trga z omogočanjem dostopa EU in ZDA do širšega in globljega čezatlantskega trga; vendar poudarja, da mora biti takšen projekt rezultat dvostranskega sporazuma in da bi bilo treba skleniti okvirni sporazum med ZDA in EU, ki bi v celoti upošteval zakonodajo EU o nadzoru finančnih trgov, Komisija pa ne bi smela dovoliti, da se sklepajo dvostranski sporazumi med državami članicami in ZDA, saj bi to lahko ogrozilo enake razmere v EU;

12.  poudarja, da je izredno pomembno, da se varuje finančna stabilnost; v zvezi s tem opozarja na vlogo Mednarodnega denarnega sklada; poudarja, da so pomanjkljivosti, ki jih poudarjajo finančni pretresi, zlasti v povezavi s sedanjo krizo na osrednjih finančnih trgih, naraščajoče tečajne razlike, vedno bolj neenake trgovinske odnose, trajanje dolžniške krize ali njen ponovni izbruh v nekaterih najrevnejših državah sveta in vedno večji razkorak med bogatimi in revnimi med državami in znotraj njih; meni, da je okrepljeno sodelovanje med nadzornimi organi v ZDA in tistimi v EU ključnega pomena;

13.  pozdravlja pristop foruma za finančno stabilnost in Mednarodnega denarnega sklada, da se pripravijo splošne ugotovitve v zvezi s finančnim pretresom, in z veseljem pričakuje sklepe in priporočila v zvezi s politiko delovne skupine foruma za finančno stabilnost o prožnosti trga in institucij; vendar meni, da bi moralo takšno delo le dopolnjevati razprave in odločitve o ustreznih političnih odzivih EU in ZDA, ne pa jih nadomeščati;

14.  poziva ZDA, naj Unijo obveščajo o napredku pri izvajanju drugega baselskega sporazuma v ZDA; opozarja na pomen usklajenega pristopa pri pripravi ali spremembi univerzalnih pravil za mednarodno dejavne subjekte na finančnem trgu; zaradi tega je prepričan, da je izvajanje drugega baselskega sporazuma v ZDA bistvenega pomena za ohranitev enotnih pogojev delovanja za vse udeležence;

15.  pozdravlja delo ameriškega kongresa pri sprejemanju predpisov za ustanovitev zveznega urada za podatke o zavarovanjih pri ameriškem ministrstvu za finance; meni, da je to ob načrtu ministrstva za finance ZDA pomemben korak v smeri vzajemnega priznavanja regulativnih pristopov k finančnim storitvam na drugi strani Atlantika; se zaveda, da se bo potrebno dogovoriti še o marsičem in da kot eno od ključnih nerešenih vprašanj ostaja pozavarovanje; meni tudi, da se bo ob tesnejšem parlamentarnem sodelovanju bistveno okrepil projekt Solventnost II;

Trgovinsko in regulativno sodelovanje med EU in ZDA

16.  poudarja, da mora cilj določitve enotnih standardov za trgovino in naložbe, o čemer so v zvezi z načrtom o medsebojnem priznavanju trgovinskih partnerskih sporazumov med EU in ZDA razpravljali na srečanju čezatlantskega ekonomskega sveta novembra 2007, zagotoviti visoko raven socialnih, okoljskih in zdravstvenih standardov;

17.  ponovno opozarja, da so številne t.i. necarinske ovire za trgovanje in naložbe plod premišljenega dela zakonodajnih teles za pospeševanje socialnih, zdravstvenih, kulturnih ali okoljevarstvenih ciljev, zato ne smejo biti umaknjene brez ustreznega zakonodajnega akta; ob tem opozarja na ključno vlogo Evropskega parlamenta in ameriškega kongresa pri nadzoru nad usklajevanjem standardov in odpravljanjem ovir za trgovanje in naložbe;

18.  poudarja, da bi morala varnost uvoženih izdelkov postati prednostna naloga čezatlantskega ekonomskega sveta; meni, da bodo ljudje v prosto trgovino resnično zaupali le, če bodo vedeli, da se spoštujeta njihovo zdravje in varnost; poziva ameriški odbor potrošnikov za varstvo proizvodov, naj izkoristi večjo svobodo, ki jo ima glede posredovanja informacij o posameznih primerih, vendar predlaga, da čezatlantski ekonomski svet pripravi instrument zavezujočega sodelovanja, ki bi urejal in olajševal izmenjavo informacij o varnosti izdelkov ter razvoj skupnega programa ukrepov za sodelovanje; poziva Komisijo in Svet, naj okrepita sodelovanje med carinskimi organi in organi za nadzor trga EU in ZDA, da bi brez nepotrebnih birokratskih ovir zagotovili ustrezen nadzor na zunanjih mejah in preprečili, da bi nevarni izdelki, zlasti nevarne igrače, prišli do potrošnikov; poziva države članice EU in ZDA, naj zagotovijo dosledno izvrševanje zakonodaje s področja varnosti proizvodov, zlasti igrač, in strožjo nacionalno inšpekcijo; poudarja, da je potrebno tesnejše sodelovanje med EU in ZDA, s katerim bi zagotovili, da bi Kitajska in ostale tretje države dvignile svoje proizvodne standarde in tako izpolnile varnostne zahteve EU in ZDA, zlasti glede igrač, ter te države prepričali, da mora biti zagotavljanje varnosti proizvodov del proizvodnega in distribucijskega procesa;

19.  želi več informacij o posodobljenem ameriškem zakonu o varnosti potrošniških proizvodov in je zaskrbljen, da bo ta novi instrument z uvedbo obveznih varnostnih zahtev, da mora testiranje opraviti še tretja oseba, naložil nepotrebna regulativna bremena evropskim podjetjem; poziva, da se nadaljuje razprava o medsebojnem priznavanju, da se prepreči podvajanje;

20.  opozarja, da je v vedno bolj povezanem svetovnem gospodarstvu še posebej pomembna varna trgovina; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za to, da bi se predpis, po katerem ZDA 100-odstotno pregledajo tovor, namenjen tej državi, preoblikoval v sodelovanje, ki bi temeljilo na vzajemnem priznavanju t.i. pooblaščenih gospodarskih subjektov in varnostnih standardov, ki jih je sprejela Svetovna carinska organizacija (C-TPAT, sporazum SAFE); Komisijo še poziva, naj s posebno strategijo podpre pomembno vlogo evropskih lastnikov ladij in pomorskih agentov na svetovni ravni; poziva Komisijo, naj oceni potencialni strošek predpisa o 100-odstotnem pregledu tovornih ladijskih zabojnikov, namenjenih v ZDA, za podjetja in gospodarstvo Unije, pa tudi potencialni učinek na carinske postopke;

21.  poziva Komisijo, naj se v okviru čezatlantskega ekonomskega sveta, kjer je le mogoče, pogaja za skupne globalne standarde; meni, da bi izvajanje skupnih avtomobilskih varnostnih standardov (pravilnik OZN-ECE o globalnem tehničnem predpisu) precej znižalo stroške avtomobilske industrije, ki je pomemben delodajalec v EU in tudi v ZDA;

22.  poziva Komisijo, naj si prizadeva za formalno sprejetje postopkov za vzajemno priznavanje izjav o skladnosti za izdelke, za katere je obvezno, da testiranje opravi še tretja oseba, zlasti za opremo za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo in električno opremo;

23.  še naprej podpira Komisijo v njenih prizadevanjih za dosego skupnega sporazuma o uvoženih izdelkih, ki morajo biti označeni z imperialnimi in metričnimi merskimi enotami; vztraja, da bi ZDA morale sprejemati merske enote, dogovorjene z mednarodnimi standardi, zlasti na izdelkih, označenih zgolj z metričnimi merskimi enotami; meni, da bo to prizadevanje povečalo ekonomijo obsega za evropska podjetja ter podjetja iz ZDA in tretjih držav in bo še zlasti koristilo malim in srednje velikim podjetjem;

24.  poziva Komisijo in Svet, naj okrepita sodelovanje med EU in ZDA na področju globalno usklajenega sistema razvrščanja in označevanja snovi in mešanic v zvezi z izvajanjem mednarodnih meril, dogovorjenih v ekonomsko-socialnem svetu OZN; meni, da je pomemben cilj sistema to, da se olajša trgovanje in okrepi varstvo potrošnikov, zato vztraja, da bi bilo treba globalno usklajeni sistem razvrščanja in označevanja snovi in mešanic v EU in ZDA uvesti istočasno in na način, ki si ne bo nasprotoval;

25.  poudarja, da so osebni podatki postali bistven sestavni del mnogih poslovnih dejavnosti, zlasti elektronskih komunikacij; ugotavlja, da se naglo povečuje gospodarska vrednost osebnih podatkov in operacij z dodano vrednostjo, ki temeljijo na osebnih podatkih; poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z Evropskim parlamentom in skupaj z Zvezno trgovinsko komisijo ZDA prevzame pobudo za pripravo čezatlantskih načel o varstvu podatkov; nadalje poziva, da je nujno treba pripraviti svetovne standarde za varstvo podatkov v okviru čezatlantskega ekonomskega sveta, da se zagotovita visoka raven varstva osebnih podatkov in pravna varnost za podjetja;

Kmetijska vprašanja

26.  poziva k takojšnjim rešitvam v razpravah, ki potekajo v zvezi s prepovedjo uvoza ameriške perutnine, ki je bila obdelana za zatiranje patogenov, v EU; priznava, da je potrebno ustrezno znanstveno svetovanje, pri čemer je treba upoštevati zaščito in informiranje potrošnikov;

27.  meni, da je bila odločitev Skupnosti o prepovedi uvoza hormonsko predelanega govejega mesa popolnoma utemeljena z znanstvenimi študijami, in poziva ZDA, da brez odlašanja ukinejo sankcije za evropske proizvode;

28.  poudarja pomen enotnega postopka odobritve za vsa živila in krmo, ki vsebujejo genetsko spremenjene organizme, v skladu s previdnostim načelom ter pomen označevanja in sledljivosti genetsko spremenjenih organizmov, kar bi potrošnikom omogočalo, da se odločajo na podlagi informacij;

29.  poziva k dialogu o nedavnih spremembah na kmetijskih trgih, zlasti glede nihanja cen blaga, vmesnega pregleda skupne kmetijske politike (t.i. sistematski pregled EU) ter ameriškega zakona o kmetijstvu, anticikličnih plačil, naraščajočega pomena razvoja podeželja in instrumenta navzkrižne skladnosti;

Sodelovanje pri politikah na področju energetike, industrije in znanosti

30.  poziva k okrepitvi strateškega čezatlantskega sodelovanja pri politikah s področja energetike, industrije in znanosti; poudarja pomen energetskega vprašanja, pri čemer podpira diverzifikacijo energetskih virov in dobavnih poti, zanesljivo oskrbo z energijo, infrastrukturo, ter spodbujanje politike zanesljive, na trgu temelječe energetske oskrbe; ugotavlja, da se na obeh straneh Atlantika vse več razpravlja o sistemih trgovanja z ogljikom;

31.  poudarja, da je potrebno okrepljeno regulativno in znanstveno sodelovanje med EU in ZDA na področju biogoriv in biomase, ki bi na skupni osnovi spodbujalo alternativne in trajnostne vire goriv v prometnem sektorju; podpira nadaljnja prizadevanja čezatlantskega ekonomskega sveta za določitev skupnih standardov za biogoriva z Brazilijo, ki bi zagotovili kar največjo okoljsko trajnost in upoštevali zaskrbljenost zaradi zanesljivosti globalne oskrbe s hrano;

STO, razvojni program iz Dohe

32.  poziva Komisijo, naj dela za to, da bo čezatlantski ekonomski svet v pomoč pri zagotavljanju uspešnega zaključka razvojnega programa iz Dohe; meni, da je prevlada EU in ZDA v svetovni trgovini (60 % vse trgovine) v svetovnem trgovinskem sistemu in njegovem skupnem okviru potencialni adut;

33.  priporoča Komisiji, da oceni, ali bi bil za čezatlantski ekonomski svet lahko zanimiv postopek reševanja dvostranskih trgovinskih sporov; v zvezi s tem ugotavlja, da so trgovinski spori, čeprav predstavljajo le 2 % trgovine med EU in ZDA, lahko zelo destruktivni in dragi;

34.  Komisiji priporoča, naj v okviru čezatlantskega ekonomskega sveta razpravlja o vprašanju, kako bi bilo mogoče doseči večjo usklajenost med dvostranskimi trgovinskimi sporazumi in večstranskimi pravili v okviru STO, da bi zagotovili bolj usklajen in preprostejši mednarodni trgovinski sistem; poziva Komisijo, naj v okviru čezatlantskega ekonomskega sveta razpravlja o vprašanju, kako bi bilo mogoče doseči večjo usklajenost med dvostranskimi trgovinskimi sporazumi in večstranskimi pravili v okviru STO, da bi zagotovili bolj usklajen in preprostejši mednarodni trgovinski sistem za vse;

35.  poziva Komisijo, naj nemudoma oblikuje celostni pristop glede netrgovinskih vprašanj EU v svetovnih trgovinskih pogajanjih, še zlasti glede vprašanja socialnih in okoljskih klavzul, priznanja in zaščite geografskih označb, dobrega počutja živali ter zdravstvenega stanja uvoženih živalskih in rastlinskih proizvodov, da bi na ta način preprečili nelojalno konkurenco, ki škoduje evropskim proizvajalcem;

36.  poziva Komisijo, naj čezatlantski ekonomski svet zaprosi za poročilo o napredku v sodelovanju pri izvajanju določb o pravicah intelektualne lastnine, ki naj med drugim vključuje predvidene prihodnje ukrepe za krepitev sodelovanja v boju proti ponarejanju in piratstvu; zahteva jasen časovni načrt v prizadevanjih za hitrejše vzajemno priznanje patentnega prava na mednarodni ravni;

37.  poziva čezatlantski ekonomski svet, naj aktivno podpre izjavo iz Dohe v zvezi s sporazumom o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) za lažji dostop do življenjsko pomembnih zdravil za države, ki nimajo lastne farmacevtske proizvodnje; poziva Komisijo, naj sproži vprašanje o politiki ZDA, da bi v dvostranske sporazume z državami v razvoju vključili klavzule, s katerimi bi se te države odrekle pravici do sklicevanja na določbo sporazuma iz Dohe o TRIPS, po kateri lahko izdelujejo in uvažajo generična zdravila, potrebna za osrednje bolezni, ki ogrožajo javno zdravje (AIDS, tuberkuloza itd.);

38.  meni, da je najpomembnejša naloga evropske strani v čezatlantskem ekonomskem svetu, da prepriča svoje čezatlantske partnerje o nujnem dogovoru glede daljnosežnega, ambicioznega in pravno zavezujočega postkjotskega režima o emisijah toplogrednih plinov do 2012 in da pripravi obsežen čezatlantski projekt za naložbe in tehnološko izmenjavo na področju varne in čiste proizvodnje energije;

Regionalni razvoj

39.  poudarja, da bo imel nadaljnji napredek pri čezatlantski gospodarski integraciji najverjetneje pozitiven učinek na trajnostni regionalni razvoj, in meni, da ta napredek prispeva k našim prizadevanjem za izvajanje lizbonske strategije in približevanji socialni, ekonomski in območni koheziji; v zvezi s tem poziva pristojne organe EU, naj zagotovijo, da bo ta napredek prispeval k usklajenemu in uravnoteženemu razvoju vseh območij EU, in naj upoštevajo evropsko načelo vsesplošnega dostopa do storitev splošnega interesa;

40.  poziva EU in ZDA, naj preučijo možnost za začetek strukturiranega dialoga o regionalni politiki, v okviru katerega bi bilo mogoče preučiti nove prijeme v regionalni politiki, izmenjati dobro prakso, med drugim na področju raziskav in razvoja, in preučiti možnosti pri soočanju s skupnimi izzivi, kot so podnebne spremembe in cene energije;

Prihodnji program čezatlantskega dialoga zakonodajalcev in izboljšanje strukture

41.  poziva čezatlantski dialog zakonodajalcev, naj na dnevni red svojih prihodnjih sej vključi razpravo o ameriški uredbi o pregledu tovora in zagotovi, da se med Evropskim parlamentom in ameriškim kongresom glede tega vprašanja doseže večje razumevanje; nadalje poudarja, da je treba v okviru čezatlantskega dialoga zakonodajalcev preučiti program STO po Dohi, vključno z reformo STO, ter razpravljati o klavzulah o človekovih, okoljskih in socialnih pravicah v dvostranskih trgovinskih sporazumih, pri čemer se je med drugim treba zgledovati po novem trgovinskem sporazumu ZDA s Perujem, ki vključuje podrobne in izvedljive določbe o delovnih standardih;

42.  opozarja na ključno vlogo Evropskega parlamenta in ameriškega kongresa pri podpori temu zagonu; opozarja še na to, da lahko samo zakonodajna telesa odpravijo necarinske ovire; zahteva, da Evropski parlament letno organizira dobro pripravljeno razpravo o napredku vprašanj, ki se obravnavajo v okviru čezatlantskega ekonomskega sveta ter o strukturi sveta;

43.  zaradi tega poziva vodstvo Unije in ZDA ter sopredsednika čezatlantskega ekonomskega sveta, naj upoštevajo ključno vlogo zakonodajnih teles za uspeh procesa na dolgi rok, ter jih poziva, naj predstavnike čezatlantskega dialoga zakonodajalcev polno in neposredno vključijo v delo čezatlantskega ekonomskega sveta; se ob tem zaveda, da je zelo pomembno, da pri razpravi in strokovnem delu čezatlantskega ekonomskega sveta sodelujejo predstavniki poslovnega sveta in interesne skupine potrošnikov; kljub temu meni, da je treba njihovo posvetovalno vlogo ločevati od zakonodajne vloge ameriškega kongresa in Evropskega parlamenta;

44.  je seznanjen z ustanovitvijo skupine svetovalcev, ki jo sestavljajo predstavniki čezatlantskega dialoga zakonodajalcev, čezatlantskega poslovnega dialoga in čezatlantskega dialoga potrošnikov; izraža zadovoljstvo nad prispevkom zakonodajalcev in interesnih skupin k uspešnemu prvemu srečanju čezatlantskega ekonomskega sveta novembra 2007; želi, da bi v bližnji prihodnosti večjo vlogo igrala dialog o delu in okoljski dialog; se zavzema, da bi bila v skupino svetovalcev vključena vodja čezatlantskega dialoga o delu in čezatlantskega okoljskega dialoga;

45.  ponovno izraža željo po okrepitvi dialoga med obema parlamentoma in poziva k njunemu sodelovanju v začetnih fazah, zlasti kar zadeva nova pravila, ki jih bodo pripravila univerzalna samoregulativna telesa, da bi se na ta način že v začetni fazi obravnavalo vprašanje politične odgovornosti;

46.  je prepričan, da gre za vsebinska vprašanja, ki so dovolj pomembna, da morajo biti nacionalni poslanci redno obveščeni o njihovem napredku; poziva predsednika Evropskega parlamenta, da zagotovi vzpostavitev mehanizma za takšen namen;

47.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, sekretariatu čezatlantskega ekonomskega sveta, parlamentom držav članic ter kongresu Združenih držav Amerike.