PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE
9.7.2008
- –James Elles, Bernd Posselt, Eija-Riitta Korhola, Tunne Kelam, Thomas Mann, Laima Liucija Andrikienė, Sajjad Karim v imenu skupine PPE-DE
- –Pasqualina Napoletano, Richard Howitt v imenu skupine PSE
- –Elizabeth Lynne, Sarah Ludford, Frédérique Ries, Marios Matsakis v imenu skupine ALDE
- –Adam Bielan, Ryszard Czarnecki, Konrad Szymański v imenu skupine UEN
- –Jean Lambert, Cem Özdemir v imenu skupine Verts/ALE
- –André Brie v imenu skupine GUE/NGL
- –ALDE (B6‑0349/2008)
- –UEN (B6‑0355/2008)
- –Verts/ALE (B6‑0359/2008)
- –GUE/NGL (B6‑0362/2008)
- –PPE-DE (B6‑0367/2008)
- –PSE (B6‑0368/2008)
Resolucija Evropskega parlamenta o Kašmirju
Evropski parlament,
– ob upoštevanju priporočil ad hoc delegacije Evropskega parlamenta po njenem obisku v Kašmirju od 8. do 11. decembra 2003 in od 20. do 24. junija 2004,
– ob upoštevanju svoje resolucije o letnem poročilu za leto 2005 z dne 18. maja 2006 o človekovih pravicah po svetu ter politiki Evropske unije na tem področju,
– ob upoštevanju svojega poročila z dne 24. maja 2007 o Kašmirju glede aktualnih razmer in prihodnjih pričakovanj,
– ob upoštevanju člena 115(5) svojega poslovnika,
A. ker se poroča, da je bilo od leta 2006 odkritih na stotine neidentificiranih grobov v Džamuju in Kašmirju ter ker naj bi bilo samo v pokrajini Urio v 18 vaseh odkritih vsaj 940 trupel,
B. ker je združenje staršev izginulih oseb, ki ima sedež v Srinagarju, 29. marca 2008 izdalo poročilo o obstoju množičnih grobišč na krajih, ki zaradi bližine nadzorne črte s Pakistanom niso dostopni brez posebnega dovoljenja varnostnih sil,
C. ker se po navedbah na organizacij za človekove pravice ne da izključiti, da grobišča vsebujejo posmrtne ostanke žrtev nezakonitih ubojev, prisilnih izginotij, mučenja in drugih zlorab, storjenih zaradi še vedno trajajočega oboroženega konflikta v Džamuju in Kašmirju, ki se je začel leta 1989,
D. ker se ocene števila oseb, ki so izginile od leta 1989, zelo razlikujejo, saj organizacije družin žrtev omenjajo več kot 8000 žrtev, vladni organi pa trdijo, da je številka manjša od 4000,
E. ker je poročilo državne policije iz leta 2006 potrdilo smrt 331 oseb v priporu in 111 prisilnih izginotij od leta 1989,
F. ker se še vedno ponavljajo trditve o kršitvah človekovih pravic, čeprav se je indijska vlada septembra 2005 zavezala, da ne bo več dopuščala teh kršitev v Džamuju in Kašmirju.
G. ker je Pervez Imroz, ki je prejel nagrado kot odvetnik za človekove pravice in je predsednik zveze civilne družbe Džamuja in Kašmirja ter ustanovitelj združenja staršev izginulih oseb, 30. junija v Srinagarju preživel oborožen napad , ki naj bi ga izvedli pripadniki varnostnih sil; ker naj bi bili nadlegovani drugi člani mednarodnega sodišča za človekove pravice in pravosodje v Kašmirju, ki ga podpira združenje staršev izginulih oseb,
1. poziva indijsko vlado, naj takoj zagotovi neodvisno in nepristransko preiskavo vseh mest, kjer naj bi bila množična grobišča v Džamuju in Kašmirju, ter naj kot takojšen prvi ukrep zavaruje te kraje, da obvaruje dokaze;
2. poziva Komisijo, naj za temeljito preiskavo in morebitne nadaljnje ukrepe za rešitev konflikta v Kašmirju indijski vladi ponudi finančno in tehnično pomoč v sklopu instrumenta za stabilnost;
3. poziva države članice, naj obravnavajo to vprašanje med prihodnjim dialogom o človekovih pravicah, ki bo potekal v drugi polovici leta 2008;
4. je zaskrbljen za varnost Perveza Imroza in drugih borcev za človekove pravice, ki preiskujejo neoznačene grobove in druge trditve zlorab človekovih pravic v Džamuju in Kašmirju, ter poziva indijske oblasti, naj jim zagotovijo zaščito in jim dovolijo, da bodo delovali brez strahu pred nadlegovanjem ali nasiljem; poziva oblasti, naj nemudoma izvedejo nepristransko preiskavo o napadu na Perveza Imroza, objavijo ugotovitve ter odgovorne privedejo pred sodišče;
5. ponovno poziva indijsko vlado in državne organe, naj raziščejo vse trditve o prisilnih izginotjih; poziva, naj se uradu javnega tožilca dodeli pristojnost za vse primere, pri katerih so vojaški, varnostni ali policijski uslužbenci osumljeni vpletenosti, in naj se oblikuje enotna javna baza podatkov vseh oseb, ki so izginile, in vseh najdenih trupel; poziva države članice, naj omogočijo in podprejo vse možnosti za sodelovanje med indijsko in pakistansko vlado v povezavi s to preiskavo;
6. poziva državne oblasti, naj zagotovijo, da bodo pri vseh postopkih pridržanja upoštevane minimalne zahteve po mednarodnih pravnih standardih, primerni obravnavi, registraciji in pregonu, takojšnjemu stiku z družinskimi člani in odvetniki ter dostopu do neodvisnih sodišč, pa tudi po odgovornosti za vsako kršitev teh postopkov;
7. močno obsoja nezakonite uboje, prisilna izginotja, mučenje, posilstva in druge zlorabe človekovih pravic v Džamuju in Kašmirju od začetka oboroženega konflikta leta 1989; vztraja, da morajo družine žrtev dobiti polno odškodnino;
8. poziva vse vlade, naj brez pridržkov ratificirajo in izvajajo konvencijo Združenih narodov za zaščito vseh oseb pred prisilnim izginotjem, vključno z deklaracijami v skladu s členoma 31 in 32, da priznajo pristojnosti Odbora za prisilna izginotja in ratificirajo rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča;
9. poziva, naj se posebnim poročevalcem Združenih narodov omogoči dostop do obeh strani nadzorne črte v skladu z obsegom pristojnosti v posebnih postopkih Združenih narodov, zlasti posebnim poročevalcem za mučenje in za izvensodne, nagle ali samovoljne usmrtitve, in delovni skupini Združenih narodov za prisilna ali prostovoljna izginotja;
10. ponovno poziva Loka Sabha, naj spremeni akt o zaščiti človekovih pravic, da bo državna komisija za človekove pravice lahko neodvisno raziskala trditve o zlorabah, ki naj bi jih izvedli pripadniki oboroženih sil;
11. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladi in parlamentu Indije, vladi in parlamentu Islamske republike Pakistan, vladi in parlamentu zvezne države Džamu in Kašmir ter generalnemu sekretarju Združenih narodov.