Postopek : 2008/2622(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B6-0402/2008

Predložena besedila :

RC-B6-0402/2008

Razprave :

PV 03/09/2008 - 2

Glasovanja :

PV 03/09/2008 - 7.5
CRE 03/09/2008 - 7.5

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0396

PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE
PDF 118kDOC 90k
2. september 2008
PE410.804
PE410.812
PE410.814
PE410.815
PE410.816
 
B6‑0402/2008}
B6‑0410/2008}
B6‑0412/2008}
B6‑0413/2008}
B6‑0414/2008} RC1
v skladu s členom 103(4) poslovnika, ki ga predlagajo:
   Joseph Daul, Elmar Brok, Othmar Karas, Gunnar Hökmark in José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra v imenu skupine PPE-DE
   Jan Marinus Wiersma, Hannes Swoboda in Adrian Severin v imenu skupine PSE
   Annemie Neyts-Uyttebroeck, Marco Cappato, Lydie Polfer, Janusz Onyszkiewicz, István Szent-Iványi, Marielle De Sarnez in Toomas Savi v imenu skupine ALDE
   Adam Bielan, Ryszard Czarnecki, Konrad Szymański, Inese Vaidere, Wojciech Roszkowski, Hanna Foltyn-Kubicka, Dariusz Maciej Grabowski v imenu skupine UEN
   Daniel Cohn-Bendit, Marie Anne Isler Béguin in Cem Özdemir v imenu skupine Verts/ALE
in ki nadomesti predloge naslednjih političnih skupin:
   ALDE (B6‑0402/2008)
   PSE (B6‑0410/2008)
   PPE-DE (B6‑0412/2008)
   Verts/ALE (B6‑0413/2008)
   UEN (B6‑0414/2008)
o razmerah v Gruziji

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Gruziji 

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o Gruziji, zlasti resolucij z dne 26. oktobra 2006(1), 29. novembra 2007(2) in 5. junija 2008(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2007 o krepitvi evropske sosedske politike(4) ter svojih resolucij z dne 17. januarja 2008 o učinkovitejši politiki EU za južni Kavkaz(5) ter o pristopu k regionalni politiki za Črno morje(6),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta evropske sosedske politike, ki je bil sprejet z Gruzijo in vključuje zavezanost k sodelovanju za rešitev notranjih sporov v Gruziji,

–  ob upoštevanju skupnega ukrepa Sveta 2008/450/SZVP z dne 16. junija 2008 glede nadaljnjega prispevka Evropske unije k postopku reševanja konfliktov v Gruziji/Južni Osetiji(7) in drugih prejšnjih skupnih ukrepih Sveta na isto temo,

–  ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o odnosih med EU in Rusijo, zlasti svoje resolucije z dne 19. junija 2008 o vrhu EU-Rusija(8),

–  ob upoštevanju sklepov srečanja Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose o razmerah v Gruziji z dne 13. avgusta 2008,

–  ob upoštevanju sklepov izredne seje Evropskega sveta(9) 1. septembra 2008 v Bruslju,

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta Združenih narodov 1781 (2007) in 1808 (2008), ki podpirata ozemeljsko celovitost Gruzije in podaljšujeta mandat opazovalne misije ZN v Gruziji (UNOMIG) do 15. oktobra 2008,

–  ob upoštevanju Sklepa stalnega sveta OVSE št. 861 o povečevanju števila vojaških častnikov v misiji OVSE v Gruziji,

–  ob upoštevanju izjave vrha Nata v Bukarešti z dne 3. aprila 2008 in izida zasedanja Sveta Nata z dne 19. avgusta 2008,

–  ob upoštevanju člena 103(4) svojega poslovnika.

A.  ker ostaja EU zavezana podpiranju neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Gruzije znotraj njenih mednarodno priznanih meja;

B.  ker se je zaradi dodeljevanja ruskih potnih listov državljanom Južne Osetije in podpore separatističnemu gibanju ter povečanih vojaških dejavnosti separatistov, usmerjenih proti vasem z gruzijskim prebivalstvom, povečala napetost v Južni Osetiji, k čemur so prispevali tudi obsežni premiki ruske vojske julija v bližini gruzijske meje,

C.  ker je gruzijska vojska po več tednih povečane napetosti in spopadov med stranmi ter izzivanj s strani separatističnih južnoosetijskih sil, pri čemer je prišlo do bombnih napadov, smrtonosnih spopadov, streljanja in obstreljevanja, v katerih je umrlo veliko civilistov, še več pa jih je bilo ranjenih, v noči s 7. na 8. avgust izvedla nenaden artilerijski napad na Chinvali, nato pa nadaljevala s kopensko operacijo z uporabo tankov in vojakov, da bi nad Južno Osetijo ponovno vzpostavila nadzor,

D.  ker je Rusija po dolgoročnem kopičenju vojske takoj odgovorila z močnim protinapadom, poslala tanke in kopenske sile, bombardirala nekatere kraje, vključno z mestom Gori, ter blokirala gruzijska črnomorska pristanišča,

E.  ker je bilo okoli 158.000 ljudi pregnanih in prisiljenih zapustiti svoje domove in jim je treba sedaj pomagati, da se vrnejo; ker pa takšna vrnitev zaradi kasetnega streliva, neeksplodiranih eksplozivnih sredstev in kopenskih min, pa tudi ruskih svaril in pomanjkanja sodelovanja ni varna,

F.  ker je bila v ruskih vojaških napadih močno poškodovana gruzijska infrastruktura in je potrebna humanitarna pomoč,

G.  ker so mednarodni strokovnjaki s področja človekovih pravic in vojaški analitiki ugotovili, da je ruska vojska v Gruziji uporabila kasetno strelivo, zaradi česar je na konfliktnih območjih ostalo na tisoče neeksplodiranih eksplozivnih sredstev; ker je tudi Gruzija priznala, da je v Južni Osetiji v bližini predora Roki uporabljala kasetno strelivo,

H.  ker sta 12. avgusta predsednika Gruzije in Rusije na podlagi posredovanja EU podpisala sporazum, v katerem sta se obvezala k takojšnji prekinitvi ognja, umiku gruzijskih in ruskih sil na položaje, ki so jih zasedale pred 7. avgustom, in začetku mednarodnih pogovorov o čimprejšnji vzpostavitvi mednarodnega mehanizma za oblikovanje mirne in trajne rešitve konflikta,

I.  ker je Nato 19. avgusta prekinil odnose na visoki ravni z Rusijo, ker je bil ruski vojaški poseg „nesorazmeren“ in „v nasprotju z mirovno nalogo v delih Gruzije“, ter izjavil, da se običajni odnosi ne morejo nadaljevati, dokler bodo ruske enote v Gruziji,

J.  ker je 22. avgusta Rusija umaknila tanke, artilerijo in stotine vojakov s položajev najbolj globoko v Gruziji, vendar še vedno nadzoruje dostop do pristaniškega mesta Poti na jugu Abhazije, in ker je ruska vlada naznanila, da bo ohranila vojaške sile na varnostnem območju okoli Južne Osetije in Abhazije ter vzpostavila osem nadzornih točk, kamor bo napotila svoje čete,

K.  ker je 25. avgusta zgornji dom ruskega parlamenta izglasoval resolucijo, v kateri je predsednika pozval, naj prizna neodvisnost gruzijskih pokrajin Abhazije in Južne Osetije, ki se želita osamosvojiti, in ker je predsednik Medvedev nato 26. avgusta sporočil, da Rusija uradno priznava regiji kot samostojni državi,

L.  ker bo imel konflikt dolgotrajne posledice za stabilnost in varnost regije, ki bodo močno presegale neposreden odnos med vsemi stranmi v konfliktu, z možnimi posledicami za odnos med EU in Rusijo, evropsko sosedsko politiko, črnomorsko regijo in tudi druge,

M.  ker mora Evropska unija pri odzivu na krizo v Gruziji ohraniti maksimalno politično enotnost in zavzeti skupno stališče, zlasti v odnosih z Rusijo; ker bo proces na poti k mirni in stabilni rešitvi sporov v Gruziji in na Kavkazu zahteval obsežno revizijo sosedske politike Evropske unije in novo zavzetost celotne regije, v sodelovanju z vsemi evropskimi in mednarodnimi organizacijami, zlasti Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi,

N.  ker je gruzijska vlada prejšnji teden prekinila diplomatske odnose z Rusijo, na kar se je Ruska federacija odzvala na enak način,

1.  meni, da konfliktov na Kavkazu ni mogoče rešiti z vojaškim posegom, ter odločno obsoja dejanja vseh tistih, ki hočejo s prisilo in nasiljem spremeniti razmere v Južni Osetiji in Abhaziji, ki se želita odcepiti od Gruzije;

2.  poziva Rusijo, naj spoštuje suverenost, ozemeljsko celovitost in nedotakljivost mednarodno priznanih meja Republike Gruzije, ter ostro obsoja priznanje samostojnosti, ki ga je Ruska federacija izrekla gruzijskima regijama Južni Osetiji in Abhaziji, saj je v nasprotju z mednarodnim pravom;

3.  opozarja, da morajo biti odločitve o končnem statusu Južne Osetije in Abhazije odvisne od spoštovanja osnovnih načel mednarodnega prava, vključno s helsinško sklepno listino, zlasti kar zadeva vračanje beguncev in spoštovanje njihove lastnine ter jamčenje in spoštovanje manjšinskih pravic;

4.  obsoja nesprejemljiv in nesorazmeren vojaški poseg Rusije ter globok vdor v Gruzijo, ki pomeni kršitev mednarodnega prava; poudarja, da ni upravičenih razlogov, da bi Rusija vdrla v Gruzijo, zasedla njene dele ali grozila s prevlado nad vlado demokratične države;

5.  obžaluje izgubo življenj in trpljenje ljudi, ki ju je povzročila vsesplošna uporaba sile vseh udeleženih strani v konfliktu;

6.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi učinka ruskih min na družbene in gospodarske dejavnosti v Gruziji, zlasti zaradi razstrelitve železniškega mostu pri Kaspiju na glavni železniški prometnici iz Tbilisija v Poti 16. avgusta ter eksplozije blizu Gorija 24. avgusta na vlaku, ki je prevažal surovo nafto iz Kazahstana za izvoz čez Poti; poudarja, da je bila s tema dejanjema kršena zaveza o prekinitvi ognja;

7.  ponovno poudarja trdno prepričanje v načelo, da nobena tretja država nima pravice veta na suvereno odločitev druge države, da se priključi mednarodni organizaciji ali zavezništvu, ali pravice, da bi omajala demokratično izvoljeno vlado;

8.  poudarja, da mora partnerstvo med Evropo in Rusijo temeljiti na spoštovanju temeljnih pravil evropskega sodelovanja, ki slonijo na dejanjih in ne zgolj na besedah

9.  izreka pohvalo predsedstvu EU za učinkovitost in hitrost, s katero se je odzvalo na ta konflikt in za enotnost, ki so jo pokazale države članice EU pri posredovanju med obema stranema, kar jim je omogočilo podpis mirovnega načrta za prekinitev ognja; pozdravlja sklepe z izredne seje Evropskega sveta 1. septembra 2008 v Bruslju;

10.  odločno poziva Rusijo, naj spoštuje vse zaveze iz sporazuma o prekinitvi ognja, ki je bil dosežen in podpisan z diplomatskim posredovanjem EU, začenši s popolnim in takojšnjim umikom sil iz Gruzije in zmanjšanjem števila njenih vojakov v Južni Osetiji in Abhaziji na število pred izbruhom spopada, ko so bile ruske sile razporejene v obeh provincah kot mirovne sile; obsoja obsežno plenjenje, ki ga izvajajo ruske zavojevalske sile in njihovi plačanci;

11.  zahteva, da je treba nujno opraviti neodvisno mednarodno preiskavo, da bi ugotovili dejstva in pojasnili nekatere obtožbe;

12.  poziva Gruzijo, ki je ratificirala rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča, in ruske oblasti, naj podprejo urad tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča in z njim v celoti sodelujejo pri preiskavi tragičnih dogodkov in napadov na civilno prebivalstvo v času konflikta, da bi določili odgovornost in privedli odgovorne pred sodišče;

13.  poziva EU in Nato ter njune članice, naj na osnovi skupnega stališča uporabijo vse možnosti, da bi prepričali rusko vlado, naj upošteva mednarodno pravo, saj le tako lahko odgovorno opravlja svojo vlogo v mednarodni skupnosti; opominja Rusijo na odgovornost, ki jo ima kot članica ZN s pravico do veta pri ohranjanju svetovnega miru;

14.  poziva Svet in Komisijo, naj ponovno pregledata politiko do Rusije v primeru, če ta ne bo izpolnjevala svojih obvez iz sporazuma o prekinitvi ognja; zato podpira sklep Evropskega sveta, da odloži pogajanja o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, vse dokler se ruske sile ne bodo umaknile na položaje pred 7. avgustom;

15.  poziva Komisijo, naj predlaga sporazume o poenostavitvi vizumskih postopkov ter o ponovnem sprejemu z Gruzijo, ki naj bodo vsaj enakovredni takšnim sporazumom z Rusijo;

16.  poziva države članice EU, naj ponovno pregledajo izdajanje viz za gospodarska podjetja s sedežem v Južni Osetiji in Abhaziji;

17.  odločno obsoja prisilno preseljevanje Gruzijcev iz Južne Osetije in Abhazije in poziva dejanske oblasti Južne Osetije in Abhazije, naj v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom zagotovijo varno vrnitev razseljenega civilnega prebivalstva;

18.  pozdravlja pobudo OVSE za povečanje števila neoboroženih opazovalcev; poziva k nadaljnji krepitvi misije OVSE v Gruziji ob popolni svobodi gibanja po vsej državi ter spodbuja države članice EU, naj sodelujejo pri teh prizadevanjih;

19.  poziva k obsežnemu prispevku Evropske unije k načrtovanemu mednarodnemu mehanizmu za rešitev konflikta in zato poziva Svet, naj preuči napotitev nadzorne misije EVOP za dopolnitev misij ZN in OVSE ter zahteva mandat ZN za mirovno misijo EVOP;

20.  pozdravlja dejavno in stalno podporo EU vsem mednarodnim prizadevanjem za mirno in trajno rešitev konflikta, zlasti zavezanost Sveta, da podpira ZN, OVSE in druga prizadevanja za rešitev konflikta; odobrava zlasti odločitev o imenovanju posebnega predstavnika za krizo v Gruziji;

21.  pozdravlja hitro dostavo paketov humanitarne pomoči Komisije v višini 6 milijonov EUR za civiliste, kar je treba podpreti z dodatnimi sredstvi na osnovi ocene potreb na terenu; ugotavlja, da je nujno potrebna pomoč pri obnovi po konfliktu;

22.  odobrava odločitev Sveta, da skliče mednarodno donatorsko konferenco za obnovo Gruzije in poziva Svet in Komisijo, naj preučita možnost obsežnejšega načrta EU, s katerim bi finančno podprli obnovo prizadetih področij v Gruziji ter zagotovili močnejšo politično prisotnost EU v državi in v vsej regiji;

23.  poziva vse strani v sporu, naj žrtvam, tudi beguncem in notranje razseljenim osebam, omogočijo popoln in nemoten dostop do humanitarne pomoči;

24.  meni, da bo k iskanju rešitev za konflikt v Gruziji ter za druge nerešene konflikte na Južnem Kavkazu pripomogla večja internacionalizacija mehanizmov za reševanje konfliktov; zato predlaga, da bi Evropska unija kot ključni sestavni del tega procesa sklicala transkavkaško konferenco za mir; takšna konferenca bi morala obravnavati mednarodna zagotovila o polnem spoštovanju državljanskih in političnih pravic ter spodbujanje demokracije z mednarodno vladavino prava; poudarja, da bi morala biti konferenca tudi priložnost, da se prisluhne skupinam kavkaške regije, ki nimajo svojih predstavnikov ali pa so bile utišane;

25.  poziva Svet in Komisijo, naj naprej razvijata evropsko sosedsko politiko in jo bolje prilagodita potrebam vzhodnih partnerjev, vključno s krepitvijo vključenosti EU v črnomorsko regijo, naj sprejmeta predlog Evropskega parlamenta o evropskem gospodarskem prostoru plus ali švedsko-poljski predlog ter zlasti v povezavi z Gruzijo, Ukrajino in Republiko Moldavijo pospešita vzpostavitev območja proste trgovine; pri sprostitvi vizumske politike EU do teh držav je treba upoštevati, da so bili Rusiji odobreni boljši pogoji na tem področju kot tem državam;

26.  poudarja medsebojno povezanost številnih problemov v regiji južnega Kavkaza in potrebo po celoviti rešitvi v obliki pakta stabilnosti z vključitvijo glavnih zunanjih akterjev; poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje s sosednjimi državami črnomorske regije z vzpostavitvijo posebnega institucionalnega in večstranskega pristopa, kot je Unija za Črno morje, ter za regijo Južnega Kavkaza organizirati konferenco o mednarodni varnosti in sodelovanju; zato poziva Komisijo, naj pripravi poseben predlog Svetu in Parlamentu o vzpostavitvi večstranskega okvira za črnomorsko regijo, ki naj vključuje Turčijo in Ukrajino; v interesu stabilnosti celotne regije in energetskih tokov morajo biti vključene sosednje države, na primer Kazahstan;

27.  opozarja, da je bilo na vrhunskem srečanju Nata v Bukarešti 3. aprila 2008 sklenjeno, da bo Gruzija postala članica zavezništva, ter meni, da je Gruzija še vedno na poti, da se bo sčasoma priključila Natu;

28.  poudarja pomen Gruzije za izboljšanje energetske varnosti EU, saj bi zagotovila alternativo tranzitu energije čez Rusijo; meni, da je treba učinkovito zaščititi obstoječo infrastrukturo, na primer naftovod BTC, ter poziva Komisijo, naj v ta namen ponudi Gruziji vso potrebno pomoč; pričakuje, da se bo EU trdno politično in finančno obvezala za uresničitev projekta plinovoda Nabucco, ki je bil potrjen kot eden od prednostnih projektov EU in bo prečkal gruzijsko ozemlje;

29.  meni, da sodelovanje na Južnem Kavkazu ne sme pomeniti vzpostavitve vzajemno izključujočih območij vpliva med EU in Rusijo (tako imenovanih interesnih območij), ampak nasprotno, temeljiti mora na usklajenem pristopu;

30.  meni, da vloga EU v trenutni krizi opozarja na potrebo po okrepitvi evropske zunanje, obrambne in varnostne politike, ter je prepričan, da je lizbonska pogodba, vključno z ustanovitvijo mesta visokega predstavnika, solidarnostno klavzulo in politiko EU za zanesljivo oskrbo z energijo, pravi način, kako to doseči;

31.  poudarja potrebo po varovanju stabilnosti v regiji Južnega Kavkaza ter poziva armensko in azerbajdžansko vlado, naj prispevata k temu cilju, pri tem pa spoštujeta vse svoje mednarodne obveznosti;

32.  znova poudarja načelo, da sta pluralistično in demokratično upravljanje z delujočimi opozicijskimi strankami ter spoštovanje človekovih in državljanskih pravic najboljše zagotovilo za stabilnost v celotni regiji Južnega Kavkaza;

33.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam, predsednikoma in parlamentoma Gruzije in Ruske federacije, Natu, OVSE in Svetu Evrope.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0253.
(2) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0572.
(3) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0253.
(4) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0538.
(5) Sprejeta besedila P6_TA(2008)0016.
(6) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0017.
(7) UL L 157, 17.6.2008, str. 110.
(8) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0309.
(9) Svet Evropske unije 12594/08.

Zadnja posodobitev: 2. september 2008Pravno obvestilo