Evropski parlament,

–   ob upoštevanju izjave voditeljev, ki je sledila vrhu skupine G20 v Pittsburghu 25. septembra 2009,

–   ob upoštevanju sklepov skupine G20, sprejetih 2. aprila 2009 v Londonu, ter svoje resolucije o vrhu skupine G20 v Londonu 2. aprila 2009, sprejete 24. aprila 2009(1),

–   ob upoštevanju izjave skupine G20 z dne 15. novembra 2008 v Washingtonu,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. aprila 2009 o podpori državam v razvoju pri obvladovanju krize (KOM(2009)0160),

–   ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o podnebnih spremembah, zlasti resolucij z dne 4. februarja 2009 o „2050: Prihodnost se začenja danes – priporočila za prihodnjo celovito politiko EU o podnebnih spremembah“(2) in 11. marca 2009 o strategiji EU za vseobsegajoči sporazum o podnebnih spremembah v Københavnu in ustrezno financiranje politike o podnebnih spremembah,

–   ob upoštevanju globalnega pakta o zaposlovanju Mednarodne organizacije dela iz junija 2009,

–   ob upoštevanju ciljev tisočletja Združenih narodov in zaveze držav članic EU za pomoč v boju proti lakoti in revščini,

–   ob upoštevanju skupnega pristopa za vrh skupine G20 v Pittsburghu, o katerem so se dogovorili voditelji držav in vlad EU v Bruslju 17. septembra 2009,

–   ob upoštevanju člena 110(4) svojega poslovnika,

A. ker proces oživljanja gospodarstva še ni končan; ker je še vedno najpomembnejše in najnujnejše boriti se proti rastoči brezposelnosti; ker je zlasti evropska brezposelnost julija dosegla najvišjo raven v zadnjih desetih letih, 9,5 %, in naj bi še naraščala,

B.  ker je glavni izziv, s katerim se je treba spoprijeti, da bi zagotovili ponovno gospodarsko rast, obnovitev zasebnega povpraševanja; ker je za močno, uravnoteženo in trajnostno gospodarsko rast zelo pomemben odločilen napredek na področju reform,

C. ker bi morali sedanje gospodarske težave izkoristiti kot priložnost za spodbujanje lizbonskih in göteborških ciljev, za ponovne zaveze za boj proti brezposelnosti in podnebnim spremembam ter za zmanjšanje porabe energije in oblikovanje evropske strategije, ki bo omogočila prehod od kriznega upravljanja na dolgoročno trajnostno okrevanje gospodarstva,

D. ker so večje pomanjkljivosti regulacije in nadzora poleg nepremišljenega in neodgovornega tveganja nekaterih finančnih institucij ter prekomernega zagotavljanja likvidnosti zaradi ohlapne monetarne politike v nekaterih delih sveta pomembno prispevali k sedanji krizi,

E.  ker je mednarodno usklajevanje bistveno za gospodarstvo, je za preprečitev protekcionističnih teženj potrebno intenzivno večstransko sodelovanje, politično neukrepanje pa utegne spodbuditi finančne ustanove, da pričnejo spet delati po starem,

F.  ker ima skupina G20 skupno odgovornost za ublažitev socialnih posledic krize, zlasti v državah v razvoju, ki so jih hudo prizadeli stranski učinki krize,

G.  ker so offshore središča spodkopala finančne predpise in ovirajo doseganje ciljev tisočletja,

Splošne pripombe. Obnovitev rasti.

1.  pozdravlja dogovore, dosežene na vrhu skupine G20, med drugim zavezo o izogibanju prezgodnji ukinitvi spodbud; vseeno z zaskrbljenostjo opaža hitro naraščanje javnega dolga in proračunskega primanjkljaja; poudarja, da je treba vzpostaviti zdrave javne finance in zagotoviti dolgoročno proračunsko vzdržnost, da bi preprečili nalaganje pretežkega bremena prihodnjim generacijam; poziva, da je treba učinkovite strategije umika oblikovati zdaj, da jih bo mogoče hitro izvesti takoj, ko bo to omogočala oživitev gospodarstva;

2.  poudarja, da je treba prednostno zagotoviti močno in trajnostno rast realnega gospodarstva, delovanje kapitalskih trgov in posojil, podporo in spodbujanje zaposlenosti ter obvarovati ljudi pred negativnimi posledicami krize, pri tem pa posebno skrb posvetiti najrevnejšim in najranljivejšim;

3.  pozdravlja dejstvo, da je skupina G20 na vrhu obravnavala svetovna neravnovesja, ki so vzrok finančne krize; opozarja, da je treba za preprečitev finančnih kriz v prihodnje obravnavati temeljne vzroke (tudi prevelike trgovinske primanjkljaje ali presežke), ki imajo veliko širši vpliv kot le na bančno in finančno regulacijo ter institucionalno upravljanje; meni, da je treba za učinkovit večstranski odgovor na krizo obravnavati vzroke za neravnovesja v menjalnih razmerjih in nestabilne cene blaga znotraj večstranskih okvirov;

4.  vendar obžaluje, da niso bile ocenjene največje pomanjkljivosti v regulaciji in nadzoru, ki so povzročile finančno krizo, s čimer bi se bilo mogoče izogniti enakim regulativnim in nadzornim napakam v prihodnje in s tem še eni tovrstni krizi; obžaluje tudi, da ni bilo napredka glede financiranja svetovnega boja proti podnebnim spremembam;

5.  pozdravlja ponovno izraženo zavezanost uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja in obljubljene uradne razvojne pomoči, vključno s pomočjo trgovini, odpisom dolgov ter zavezami iz Gleneaglesa;

6.  pozdravlja dogovor voditeljev skupine G20 o prizadevanju na mednarodni ravni za uvedbo davka na finančne transakcije in poziva k hitremu delu, da bi zagotovili, da bi finančni sektor prispeval pravičen delež k gospodarskemu okrevanju in razvoju, saj so stroške krize do sedaj nosili davkoplačevalci, javne službe in državljani;

Delovna mesta, delovna mesta, delovna mesta

7.  pozdravlja odločitev voditeljev skupine G20, da postavijo dostojna delovna mesta v središče okrevanja in reform, ter zlasti pozdravlja dogovor o vlogi, ki bo dodeljena Mednarodni organizaciji dela;

8.  pozdravlja zavezanost skupine G20, da se bo s krizo zaposlovanja spoprijela na mednarodni ravni in okrepila podporo najranljivejšim skupinam, saj je prav njih kriza najhuje prizadela in najbolj potrebujejo skupno ukrepanje; v zvezi s tem pozdravlja vzpostavitev svetovnega sistema za opozarjanje na vplive kriz in ranljivost;

9.  zahteva, da mednarodna skupnost svojo zavezanost izrazi v konkretnih ukrepih, te pa naj izvaja zlasti s podpiranjem trdnega programa za ekološka delovna mesta;

10. se strinja, da je za gospodarsko rast v prihodnje treba izdelati okvir, usmerjen v zaposlovanje, in postaviti spodbujanje dostojnega dela v jedro načrtov za oživitev gospodarstva;

11. pozdravlja pakt o delovnih mestih Mednarodne organizacije dela in poziva k njegovemu takojšnjemu izvajanju, zlasti oblikovanju mednarodnega proticikličnega sklada za delovna mesta in pripravi smelih svežnjev fiskalnih spodbud za ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest z učinkovitimi službami za zaposlovanje, ter močni socialni politiki, ki bo ranljivim skupinam nudila podporo, minimalnim plačam pa zagotavljala kupno moč;

12. vztraja, da je pri tem ključna ratifikacija in izvajanje konvencij Mednarodne organizacije dela, in zahteva, da se te konvencije vključijo v trgovinske sporazume Svetovne trgovinske organizacije; poziva tudi k dodatni krepitvi sodelovanja med ključnimi mednarodnimi organizacijami;

13. podpira pobude za nove vrste finančnih storitev, kot je mikrofinanciranje, s katerimi naj bi se izboljšal dostop najrevnejših do finančnih storitev;

14. vztraja, da je za preprečevanje deflacije plač in zagotovitev njihove rasti v skladu z rastjo produktivnosti treba podpirati socialni dialog na vseh ravneh;

Krepitev finančnega nadzora in predpisov

15. pozdravlja poziv finančnim ministrom in guvernerjem centralnih bank držav skupine G20, naj dosežejo dogovor o mednarodnem okviru reform na naslednjih kritičnih področjih finančnega sektorja:

     – ustvarjanje kakovostnega kapitala in zmanjševanje procikličnosti,

     – preoblikovanje prakse nadomestil, da bi okrepili finančno stabilnost,

     – izboljšanje zunajborznega trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti,

     – obravnava čezmejnih rešitev in sistemsko pomembnih finančnih institucij,

     – reforma nadzora v finančnem sektorju, skladna s svetovnim okvirom;

16. odobrava pripravljenost na preoblikovanje sistema svetovne finančne regulacije in se strinja, da je bil dosežen precejšen napredek, vendar meni, da se številne dogovorjene spremembe še ne izvajajo v celoti in bo potrebnega še veliko dela;

17. opozarja na obljubo G20 o popolnem nadzoru vseh sistemsko pomembnih institucij in finančnih instrumentov; meni, da je pri nadzoru finančnega trga potreben bolj centraliziran pristop, da bi preprečili krize v prihodnosti, in zagovarja stališče, da si mora Evropska unija prizadevati za krepkejšo nadzorno finančno strukturo, cilj pa bi moral biti enoten finančni nadzorni organ;

18. meni, da mora mednarodno usklajevanje pripeljati do postopnega splošnega nadgrajevanja previdnostnih pravil, da bi se izognili regulatorni arbitraži; poudarja, da napredek, dosežen v širšem okviru G20, predstavlja t.i. pristop minimalnega usklajevanja, ki EU ne sme preprečevati uporabe strožjih standardov; s tem v zvezi pozdravlja večjo ambicioznost EU pri zahtevah po regulaciji in nadzoru ter njunem obsegu, kar je razvidno iz zakonodaje, ki je bila nedavno sprejeta ali o kateri se razpravlja;

19. pozdravlja ponovno izraženo zavezanost za vzpostavitev finančnih institucij s strožjimi pravili za prevzemanje tveganja, upravljanje, ki bo usklajevalo nadomestila in dolgoročno uspešnost, ter splošno večjo preglednost; toplo pozdravlja zavezanost, da se okvir drugega baselskega sporazuma sprejme do 2011 in uvede mednarodno usklajen kazalnik finančnega vzvoda; meni, da morajo ta splošna načela in cilje upoštevati vsi udeleženci na trgu vedno, kadar je ogroženo varovanje vlagateljev, davkoplačevalcev in potrošnikov;

20. poziva Komisijo, naj zaveze z vrha skupine G20 o nagradah hitro prenese v zavezujočo zakonodajo EU; zato poziva voditelje G20, naj zaostrijo svoje predloge glede ustvarjanja kapitala in reformiranja prakse nadomestil ter pri sankcioniranju zagotovijo doslednost nadzornih organov po vsem svetu;

21.      meni, da je treba nujno izvajati načela za čezmejno sodelovanje pri kriznem upravljanju; poziva odbor za finančno stabilnost, naj se pred odobritvijo predlogov za sistemsko pomembne finančne institucije, ki naj bi bili sprejeti do konca oktobra 2010, posvetuje z Evropskim parlamentom;

22. priznava, da je bilo na področju boja proti jurisdikcijam, ki niso pripravljene sodelovati (t. i. davčne oaze), doseženega veliko, a ne dovolj; poziva svetovni forum o preglednosti in izmenjavi informacij, naj izboljša preglednost na področju davkov in izmenjavo informacij, da bodo lahko države polno izvrševale svojo davčno zakonodajo, da bi zaščitile svojo osnovo; podpira skupino G20 pri sprejetju ukrepov proti davčnim oazam od marca 2010 v primerih nesodelovanja;

23. pozdravlja premik naprej glede bančne tajnosti, namreč razširitev svetovnega foruma OECD o preglednosti in izmenjavi informacij; ugotavlja pa, da nekatere davčne oblasti, ki so se zavezale k izvajanju standardov, še niso izpolnile danih obljub; poziva k vzpostavitvi učinkovitega sistema preprečevanja, odkrivanja in sodnega pregona davčnih utaj; poudarja, kako pomembno je oblikovati standardiziran sistem poročanja;

24. obžaluje, da vprašanje moralnega tveganja ni bilo rešeno, vprašanje povezave med bonitetnimi standardi za sistemske institucije in morebitnimi stroški, povezanimi z zlomom takih finančnih institucij, pa je bilo preloženo na oktober 2010; poziva k temu, da se v predlogih zajame tudi vprašanje prestrukturiranja in revizije poslovnih modelov v finančnem sektorju ter vprašanje institucij, ki so prevelike, da bi lahko propadle;

Krepitev svetovnih finančnih institucij

25. pozdravlja načrt skupine G20 za reformo mednarodnih finančnih institucij in poziva, naj se reforme začnejo izvajati čim prej; pričakuje daljnosežno reformo svetovnega gospodarskega in finančnega upravljanja; podpira izboljšave Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, saj gre za osrednji element prizadevanj za izboljšanje verodostojnosti, legitimnosti in učinkovitosti teh institucij; pričakuje, da se bo zastopanost držav v razvoju v mednarodnih finančnih institucijah izboljšala; pozdravlja zavezo, da bo na področju deleža kvot prišlo do premika k dinamičnim državam s trgi v vzponu in državam v razvoju; ponovno opozarja, da se je treba izogibati prociklični politiki, namesto nje pa poiskati pot do okrevanja;

26. poziva k oblikovanju mehanizma, s katerim se bo delež novih prispevkov držav članic v posebne pravice črpanja iz Mednarodnega denarnega sklada prenesel na države z nizkimi dohodki, kar bi lahko podvojilo srednjeročne zmogljivosti Mednarodnega denarnega sklada za ugodna posojila;

27. pozdravlja zavezanost odprtemu svetovnemu gospodarstvu; meni, da je oživitev svetovne trgovine zelo pomembna za obnovitev svetovne rasti; v zvezi s tem ponavlja stališče, da nasprotuje vsem oblikam protekcionizma in si še naprej prizadeva za zagotavljanje dostopa na trg, ki držav v razvoju ne postavlja v slabši položaj, z odpravo neselektivnih carinskih in necarinskih ovir ter spoštovanjem pravil proste in pravične trgovine; odločno vztraja pri iskanju splošnega, ambicioznega in uravnoteženega zaključka pogajalskega kroga iz Dohe, ki bo skladen z njegovim mandatom, in poziva voditelje, naj ne pozabijo, kaj je končni cilj tega kroga;

28. pozdravlja dejstvo, da je skupina G20 priznala pomen bolj trajnostnega svetovnega gospodarstva; poudarja tudi, da je treba na prihodnji konferenci v Københavnu nujno doseči obvezujoč dogovor o podnebnih spremembah; vendar poudarja, da bi morali voditelji držav skupine G20 priznati obsežnost svetovnih izzivov glede trajnosti; finančne ministre skupine G20 poziva, naj zagotovijo sredstva za podporo bližnjim ukrepom v zvezi s podnebnimi spremembami v državah v razvoju, kar je ključni sestavni del skupne odgovornosti za svetovno gospodarsko krizo;

29. poudarja, da je treba vse prevzete obveznosti spoštovati v celoti, jih izvesti hitro ter podrobneje določiti na nacionalni in mednarodni ravni, da bi ponovno vzpostavili zaupanje in čim bolj oživili gospodarstvo;

30. meni, da mora biti zastopanje EU na srečanjih skupine G20 predmet poglobljene razprave med tremi glavnimi institucijami EU in državami članicami; je prepričan, da se mora Evropska unija zediniti o skupnem stališču na mednarodnih forumih, zlasti kar zadeva srečanja skupine G 20, ter vztraja, da mora biti zastopanje EU na mednarodnih pogajanjih povezano;

31. poudarja pomen dogovora o financiranju revnih držav, da se bodo lahko prilagodile podnebnim spremembam, na konferenci v Københavnu ter pomen zagotavljanja trdnih in predvidljivih mehanizmov financiranja poleg uradne razvojne pomoči; obžaluje, da je bilo to vprašanje preloženo na pogajanja v Københavnu, in poudarja, da bi morala EU prispevati pravičen delež k financiranju za ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ki bo ustrezalo izsledkom znanstvenih raziskav o resnosti podnebnih sprememb in obsegu s tem povezanih stroškov;

32. opozarja na trajno pomanjkanje hrane in pozdravlja odločitev o sprejetju pobude Svetovne banke za hrano; poziva države darovalke, naj zagotovijo preglednost in odgovornost, kar zadeva distribucijo pomoči v hrani;

33. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje     Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki, vladam in parlamentom držav članic, vladam in parlamentom držav skupine G20 in Mednarodnemu denarnemu skladu.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0330. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0042.