PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE o Zahodni Sahari: primer Aminatou Haidar
16.12.2009
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
S&D (B7‑0247/2009)
ALDE (B7‑0249/2009)
Verts/ALE (B7‑0252/2009)
GUE/NGL (B7‑0255/2009)
PPE (B7‑0257/2009)
ECR (B7‑0258/20090258/2009)
Hannes Swoboda, Raimon Obiols, María Muñiz De Urquiza, Antonio Masip Hidalgo, Iratxe García Pérez v imenu skupine S&D
Izaskun Bilbao Barandica, Ramon Tremosa i Balcells, Niccolò Rinaldi, Ivo Vajgl v imenu skupine ALDE
Raül Romeva i Rueda, Oriol Junqueras Vies, Malika Benarab-Attou, François Alfonsi, Nicole Kiil-Nielsen, Jill Evans, Barbara Lochbihler, Frieda Brepoels, Ulrike Lunacek v imenu skupine Verts/ALE
Willy Meyer v imenu skupine GUE/NGL
Cristian Dan Preda, Monica Luisa Macovei, Eija-Riitta Korhola, Bernd Posselt, Laima Liucija Andrikienė v imenu skupine PPE
Charles Tannock, Tomasz Piotr Poręba, Adam Bielan, Ryszard Czarnecki v imenu skupine ECR
Resolucija Evropskega parlamenta o Zahodni Sahari: primer Aminatou Haidar
Evropski parlament,
– ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta Združenih narodov (št. 1204, 1215, 1282, 1292, 1495, 1541, 1570, 1589, 1754, 1783, 1813 in 1871) in zadnjega poročila visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice,
– ob upoštevanju zadnjega poročila generalnega sekretarja varnostnemu svetu o Zahodni Sahari z dne 14. aprila 2008,
– ob upoštevanju ugotovitev iz poročila ad hoc delegacije Evropskega parlamenta iz marca 2009, zlasti priporočil glede spremljanja spoštovanja človekovih pravic v Zahodni Sahari,
– ob upoštevanju svojih resolucij o Zahodni Sahari, zlasti resolucije z dne 27. oktobra 2005,
– ob upoštevanju evro-sredozemskega pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko, zlasti člena 2, in izjavo Evropske unije o osmi seji pridružitvenega sveta EU-Maroko z dne 7. decembra 2009,
– ob upoštevanju mednarodnega pakta Združenih narodov o državljanskih in političnih pravicah, katerega podpisnici sta tudi Španija in Kraljevina Maroko, ki v členu 12(4) pravi, da „nikomur ne sme biti nezakonito vzeta pravica priti v svojo državo“,
– ob upoštevanju splošnega rednega pregleda za Maroko z dne 9. junija 2008, ki je bil izveden v okviru Sveta Združenih narodov za človekove pravice,
– ob upoštevanju izjave švedskega predsedstva z dne 11. decembra 2009,
– ob upoštevanju člena 122(5) svojega poslovnika,
A. ker je bila borka za človekove pravice Saharcev Aminatou Haidar (nekdanja kandidatka za nagrado Saharova Evropskega parlamenta; prejemnica nagrade Robert F. Kennedy za človekove pravice za leto 2008, ki jo podeljuje Fundacija za človekove pravice Roberta Kennedyja; prejemnica nagrade za civilni pogum, ki jo podeljuje Fundacija Johna Traina iz New Yorka) izgnana iz Maroka in dostavljena na letališče v Lanzarotu, po tem ko so ji bili na letališču El Aaiún odvzeti osebni dokumenti, ker ni priznala maroškega državljanstva in je kot kraj bivanja navedla Zahodno Saharo, s čimer je Maroko očitno kršil mednarodno pravo,
B. ker se postopek vstopa Aminatou Haidar na špansko ozemlje proti njeni volji nadaljuje,
C. ker je Aminatou Haidar zaradi teh mahinacij, ki jih mednarodna skupnost in Organizacija združenih narodov obsojata, 15. novembra 2009 začela gladovno stavkati, da bi oznanila svoj izgon iz Maroka in zahtevala vrnitev k svojim otrokom v El Aaiún,
D. ker Aminatou Haidar ni sprejela nobene od možnosti, ki ji jih je ponudila španska vlada – niti španskega potnega lista, saj ji nobena ne zagotavlja vrnitve v El Aaiún,
E. ker je švedsko predsedstvo Evropske unije v svoji izjavi od Maroka zahtevalo, naj spoštuje svoje mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic, in izrazilo zaskrbljenost zaradi zdravstvenega stanja Aminatou Haidar,
F. ker skupni dokument o vzpostavitvi prednostnega statusa Maroka, sprejet na pridružitvenem svetu 13. oktobra 2008, predvideva okrepitev dialoga in sodelovanja pri vprašanjih s področja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti pa postopen pristop Maroka h konvencijam Sveta Evrope,
G. ker je maroška vlada Evropski uniji grozila s povračilnimi ukrepi na področju priseljevanja in varnosti,
H. ker je Evropska unija še vedno zaskrbljena zaradi konflikta v Zahodni Sahari in njegovih posledic v vsej regiji, vključno s stanjem človekovih pravic v Zahodni Sahari, in ker v celoti podpira prizadevanja generalnega sekretarja Združenih narodov in njegovega osebnega odposlanca, da bi se našla pravična, trajna in obojestransko sprejemljiva politična rešitev, ki bo prebivalstvu Zahodne Sahare omogočilo samoodločbo, kot je zapisano v resolucijah Združenih narodov,
I. ker je bilo sedem borcev za človekove pravice iz Zahodne Sahare aretiranih ob povratku z obiska v zahodnosaharskih begunskih taboriščih in ker jim bo v Maroku sodilo vojaško sodišče, grozi pa jim smrtna kazen,
1. zahteva od Kraljevine Maroko, naj v skladu s členom 12(4) mednarodnega pakta Združenih narodov o državljanskih in političnih pravicah Aminatou Haidar brez odlašanja omogoči vrnitev v Zahodno Saharo in ji vrne dokumente; zahteva, naj se ohrani njena fizična integriteta, in podpira vse humanitarne rešitve, ki bodo zagotovile spoštovanje njenega dostojanstva in pravice, da se brez ovir združi s svojimi otroki in družino;
2. je izjemno zaskrbljen zaradi vse šibkejšega zdravja Aminatou Haidar in izraža globoko spoštovanje do njene pravice, da se bori za svojo stvar;
3. poziva španske organe, na katerih ozemlje je bila Aminatou Haidar dostavljena proti svoji volji, naj ji še naprej nudijo pomoč in sprejmejo vse ukrepe pomoči in sodelovanja, da bi lahko uveljavila svoje zakonite pravice;
4. poziva Svet, naj jasno podpre iskanje rešitve za Aminaotu Haidar, od Komisije ter visoke predstavnice za zunanje zadeve in varnostno politiko, pa tudi Organizacije združenih narodov, pa zahteva, naj podvojijo prizadevanja, da bi Kraljevina Maroko, glede na prednostni status partnerstva med Marokom in EU, v skladu z mednarodnimi obveznostmi Aminaotu Haidar dovolila vrnitev v njeno domovino;
5. poziva maroško vlado, naj v skladu z določbami veljavnega pridružitvenega sporazuma med Marokom in Evropsko unijo spoštuje pravice zagovornikov človekovih pravic iz Zahodne Sahare, pa tudi vseh oseb pod njeno jurisdikcijo, prav tako naj v celoti spoštuje temeljne pravice in svoboščine, zlasti pravico do prostega gibanja, svobodo izražanja, povezovanja in združevanja; ob upoštevanju mednarodnih konvencij o človekovih pravicah, ki jih je Maroko ratificiral, in mednarodnega pakta Združenih narodov o državljanskih in političnih pravicah;
6. poziva k zaščiti prebivalstva Zahodne Sahare in izraža svojo podporo pravični in trajni rešitvi konflikta v Zahodni Sahari, ki bo temeljila na načelu pravne države in mednarodnem pravu ter resolucijah varnostnega sveta Združenih narodov, zlasti resolucije št. 1495;
7. podpira priporočilo ad hoc delegacije Evropskega parlamenta, ki varnostni svet naproša, naj v mandat Organizacije združenih narodov vključi nadzor nad položajem človekovih pravic v regiji (Zahodna Sahara in taborišča v Tindoufu) v dogovoru z zadevnimi stranmi;
8. zahteva, naj Komisija in visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko spremljata položaj na področju človekovih pravic v Zahodni Sahari ter tja redno pošiljata misije, ki bodo na terenu zbirale informacije, v skladu s členom 2 pridružitvenega sporazuma EU-Maroko;
9. se strinja, da je treba v Zahodno Saharo napotiti delegacijo Evropskega parlamenta, ki bo na terenu ugotovila, kakšne so razmere na področju človekovih pravic, kot januarja 2009;
10. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Združenih narodov, generalnemu sekretarju Afriške unije, delegaciji Evropskega parlamenta za odnose z državami Magreba in Zvezo arabskega Magreba, predsedstvu Evropsko-sredozemske parlamentarne skupščine, parlamentu in vladi Kraljevine Španije ter političnemu gibanju Frente Polisario.