PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE o Azerbajdžanu, predvsem zadevi Rafika Tagija
14. 12. 2011
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
ECR (B7‑0701/2011)
S&D (B7‑0703/2011)
Verts/ALE (B7‑0705/2011)
PPE (B7‑0706/2011)
ALDE (B7‑0709/2011)
Elmar Brok, Mario Mauro, Cristian Dan Preda, Roberta Angelilli, Bernd Posselt, Tunne Kelam, Monica Luisa Macovei, Sari Essayah, Eija‑Riitta Korhola, Zuzana Roithová, Sergio Paolo Francesco Silvestris, Eduard Kukan, Giovanni La Via, Tadeusz Zwiefka, Róża grofica Thun und Hohenstein, Bogusław Sonik v imenu skupine PPE
Véronique De Keyser, Hannes Swoboda, Kristian Vigenin, María Muñiz De Urquiza, Mitro Repo v imenu skupine S&D
Marietje Schaake, Leonidas Donskis, Robert Rochefort, Marielle De Sarnez, Gerben-Jan Gerbrandy, Ramon Tremosa i Balcells, Sonia Alfano, Frédérique Ries, Izaskun Bilbao Barandica, Johannes Cornelis van Baalen, Graham Watson v imenu skupine ALDE
Ulrike Lunacek, Raül Romeva i Rueda, Rui Tavares, Barbara Lochbihler v imenu skupine Verts/ALE
Charles Tannock, Geoffrey Van Orden v imenu skupine ECR
Jaroslav Paška v imenu skupine EFD
Resolucija Evropskega parlamenta o Azerbajdžanu, predvsem zadevi Rafika Tagija
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Azerbajdžanu, zlasti tistih o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju sklepov z drugega vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva, ki je potekalo 29. in 30. septembra 2011,
– ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med ES in Azerbajdžanom, ki je začel veljati leta 1999,
– ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika visoke predstavnice EU Catherine Ashton z dne 12. oktobra 2011,
– ob upoštevanju sklepov z dvanajstega srečanja odbora za sodelovanje EU in Azerbajdžana, ki je potekalo 25. novembra 2011 v Bruslju,
– ob upoštevanju člena 122(5) svojega poslovnika,
A. ker je 23. novembra 2011 v Bakuju za posledicami poškodb zaradi brutalnega napada z nožem, ki se je zgodil štiri dni pred tem, umrl Rafik Tagi, ugleden azerbajdžanski pisec in novinar;
B. ker je azerbajdžanska vlada sprožila kazensko preiskavo o tem napadu;
C. ker naj bi Tagi tedne pred napadom prejemal smrtne grožnje, domnevno kot maščevanje zaradi objave članka na spletnem mestu Radia Azadlik (Svoboda) 10. novembra 2001, v katerem je kritiziral sedanjo iransko vlado;
D. ker je Tagi prestal zaporno kazen, na katero je bil obsojen maja 2007 na podlagi obtožnice o spodbujanju verskega sovraštva v članku, objavljenem v tedniku Sanat, v katerem je zapisal, da islamske vrednote Azerbajdžanu onemogočajo povezovanje v evropskih strukturah in ovirajo demokratični proces v državi;
E. ker je iranski duhovni vodja, veliki ajatola Fazel Lankarani, po objavi omenjenega članka izdal fatvo, v kateri je pozval k uboju Tagija in Samirja Sadagatogluja, urednika tednika Sanat;
F. ker iranske oblasti te fatve niso nikoli obsodile, čeprav gre za ščuvanje k umoru, in niso izjavile, je treba pred sodišče privesti vse osebe, osumljene ščuvanja, načrtovanja, izvedbe ali sodelovanja pri napadih na Tagija ali Sadagatogluja;
G. ker je svet Združenih narodov za človekove pravice, ki spremlja izvajanje Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, katerega pogodbenica je tudi Iran, nedavno izrazil zaskrbljenost zaradi člena 226 iranskega kazenskega zakonika, ki določa, da storitvi umora sledi maščevanje, če si umorjena oseba ne zasluži smrti v skladu z islamskim pravom; ker se s fatvo upraviči, da si posameznik zasluži smrt;
H. ker azerbajdžanske oblasti niso nikoli odločno obsodile fatve in javnih smrtnih groženj, ki jih je Tagi prejel med sojenjem zaradi razžalitve vere leta 2007; ker je javna televizija celo o njegovi smrti poročala zelo malo in oblasti še vedno niso javno obsodile njegovega umora;
I. ker so azerbajdžanske oblasti raziskale le malo napadov proti novinarjem, s čimer so močno prispevale k ozračju strahu in nekaznovanja, ki se zadnja leta širi po medijskem prostoru;
J. ker Azerbajdžan aktivno sodeluje v evropski sosedski politiki in vzhodnem partnerstvu, je ustanovni član skupne parlamentarne skupščine Euronest ter se je zavezal, da bo spoštoval demokracijo, človekove pravice in pravno državo, ki so osrednje vrednote teh pobud;
K. ker bo Azerbajdžan zasedel mesto nestalne države članice varnostnega sveta Združenih narodov v obdobju 2012–2013 in se je zavzel, da bo podprl vrednote, izražene v listini Združenih narodov o človekovih pravicah;
L. ker je Azerbajdžan član Sveta Evrope in podpisnik Evropske konvencije o človekovih pravicah ter številnih drugih mednarodnih pogodb o človekovih pravicah, med drugim Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;
M. ker se je Azerbajdžan kot član Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter podpisnik akcijskega načrta evropske sosedske politike in skupne izjave praškega srečanja na vrhu o vzhodnem partnerstvu zavezal spoštovanju človekovih pravic, ki sodijo med temeljne evropske vrednote;
1. odločno obsoja umor Rafika Tagija in izraža zaskrbljenost glede varnosti Samirja Sadagatogluja; izraža razočaranje, ker azerbajdžanske oblasti niso odločno obsodile umora Tagija in javnosti niso obvestile o poteku preiskave o okoliščinah njegove smrti;
2. pozdravlja odločitev azerbajdžanske vlade, da ustanovi posebno delovno skupino, ki bo opravila preiskavo o omenjenem umoru; poziva azerbajdžanske oblasti, naj zagotovijo, da bo preiskava temeljita in učinkovita ter da bodo storilci preganjani in privedeni pred sodišče v skladu z mednarodnimi standardi o poštenem sojenju;
3. poziva azerbajdžanske oblasti, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi zaščitile življenje in zavarovale Samirja Sadagatogluja;
4. opozarja, da Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah zagotavlja svobodo misli in izražanja, tudi kritiziranja verskih in ideoloških sistemov; poudarja, da je pravica do svobodnega govora, tako v spletu kot sicer, bistvena za svobodno in demokratično družbo ter za varstvo in spodbujanje drugih pravic; azerbajdžanske oblasti poziva, naj se vzdržijo kršitve kazenskega prava, da bi onemogočile svobodno razpravo o veri;
5. ponovno poudarja, da so neomejen dostop do informacij in obveščanja ter necenzuriran dostop do interneta (internetna svoboda) temeljne pravice, nujne za zagotavljanje človekovih pravic, kot sta svoboda izražanja in dostop do informacij, pa tudi za preglednost in odgovornost v javnem življenju;
6. poudarja, da so grožnje in ščuvanje k nasilju proti posameznikom, ki izražajo mnenja, ki jih nekateri pripadniki verskih in ideoloških sistemov označijo za žaljive, povsem nesprejemljive, da je treba odgovorne za takšne grožnje in ščuvanje sodno preganjati ter da je treba v celoti zagotavljati svobodo izražanja in varnost posameznikov, ki so tarča groženj;
7. odločno poziva iranske oblasti, naj iz prenovljenega kazenskega zakonika, o katerem pravkar razpravlja iranski parlament, odstranijo izraz „zaslužiti si smrt“; je globoko zaskrbljen, da bi lahko fatve, ki pozivajo k uboju posameznikov, pred iranskimi sodišči služile kot obramba obtoženih umora, češ da si je žrtev smrt zaslužila; odločno poziva iranske oblasti, naj zagotovijo, da se osebe, osumljene ščuvanja, načrtovanja, izvedbe ali sodelovanja pri umoru, ki se zgodi bodisi v Iranu bodisi drugod, privedejo pred sodišče in se jim dosledno sodi v skladu z mednarodnimi standardi o poštenem sojenju;
8. poziva iranske oblasti, naj azerbajdžanskim oblastem ponudijo potrebno sodelovanje med preiskavo o umoru Rafika Tagija ter naj zagotovijo, da iranski duhovni vodje ne bodo več pozivali k umorom posameznikov, bodisi v Iranu bodisi v drugih državah;
9. poziva azerbajdžanske oblasti, naj izkažejo resnično zavezanost človekovim pravicam in izpolnjujejo svoje obveznosti v skladu z mednarodnim pravom in v okviru Euronesta, vzhodnega partnerstva ali katerega koli prihodnjega pridružitvenega sporazuma z EU, zlasti glede varstva pravice do življenja in svobode izražanja;
10. obžaluje, da azerbajdžanske oblasti niso dodelile vizuma poročevalcu parlamentarne skupščine Sveta Evrope za politične zapornike; poziva azerbajdžansko vlado, naj poročevalcu dovoli vstop v državo, da bi raziskal položaj domnevnih političnih zapornikov;
11. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladam in parlamentom Republike Azerbajdžan ter Islamske republike Iran, Evropski službi za zunanje delovanje, Svetu, Komisiji in svetu Združenih narodov za človekove pravice.