Postopek : 2017/2755(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B8-0464/2017

Predložena besedila :

RC-B8-0464/2017

Razprave :

PV 06/07/2017 - 8.2
CRE 06/07/2017 - 8.2

Glasovanja :

PV 06/07/2017 - 11.4

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0309

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 370kWORD 54k
5.7.2017
PE605.591v01-00}
PE605.593v01-00}
PE605.594v01-00}
PE605.597v01-00}
PE605.599v01-00}
PE605.600v01-00} RC1
 
B8-0464/2017}
B8-0466/2017}
B8-0467/2017}
B8-0470/2017}
B8-0472/2017}
B8-0473/2017} RC1

v skladu s členoma 135(5) in 123(4) Poslovnika,

ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:

Verts/ALE (B8-0464/2017)

S&D (B8-0466/2017)

ALDE (B8-0467/2017)

ECR (B8-0470/2017)

GUE/NGL (B8-0472/2017)

PPE (B8-0473/2017)


o Eritreji, zlasti primeru abune Antoniosa in Dawita Isaaka (2017/2755(RSP))


Cristian Dan Preda, Lars Adaktusson, Sandra Kalniete, David McAllister, Mairead McGuinness, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Elmar Brok, Patricija Šulin, Luděk Niedermayer, Ivan Štefanec, Tomáš Zdechovský, Jaromír Štětina, Pavel Svoboda, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Michaela Šojdrová, Milan Zver, Dubravka Šuica, Sven Schulze, Krzysztof Hetman, Elisabetta Gardini, Claude Rolin, Brian Hayes, Joachim Zeller, Maurice Ponga, Eduard Kukan, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Adam Szejnfeld, Bogdan Brunon Wenta, Romana Tomc, Roberta Metsola, Jiří Pospíšil, Csaba Sógor, Marijana Petir, Tunne Kelam, Seán Kelly, Stanislav Polčák, Željana Zovko, Ivana Maletić, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Laima Liucija Andrikienė, László Tőkés, Anna Záborská, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Inese Vaidere v imenu skupine PPE
Elena Valenciano, Victor Boştinaru, Soraya Post v imenu skupine S&D
Charles Tannock, Karol Karski, Ryszard Czarnecki, Ryszard Antoni Legutko, Notis Marias, Ruža Tomašić, Branislav Škripek v imenu skupine ECR
Catherine Bearder, Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Petras Auštrevičius, Beatriz Becerra Basterrechea, Izaskun Bilbao Barandica, Dita Charanzová, Gérard Deprez, Martina Dlabajová, Fredrick Federley, Nathalie Griesbeck, Marian Harkin, Ivan Jakovčić, Petr Ježek, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Louis Michel, Urmas Paet, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jozo Radoš, Marietje Schaake, Hannu Takkula, Pavel Telička, Ramon Tremosa i Balcells, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Hilde Vautmans, Cecilia Wikström, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Valentinas Mazuronis v imenu skupine ALDE
Marie-Christine Vergiat, Patrick Le Hyaric, Merja Kyllönen, Barbara Spinelli, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou) v imenu skupine GUE/NGL
Bodil Valero, Maria Heubuch, Heidi Hautala, Judith Sargentini, Jordi Solé, Bart Staes, Igor Šoltes, Florent Marcellesi, Ernest Urtasun, Barbara Lochbihler v imenu skupine Verts/ALE
Ignazio Corrao, Fabio Massimo Castaldo, Isabella Adinolfi, Laura Ferrara v imenu skupine EFDD
Barbara Kappel
PRED. SPREM.

Resolucija Evropskega parlamenta o Eritreji, zlasti primeru abune Antoniosa in Dawita Isaaka (2017/2755(RSP))  

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Eritreji, zlasti z dne 15. septembra 2011 o Eritreji: primer Dawita Isaaka(1) in z dne 10. marca 2016 o razmerah v Eritreji(2);

–  ob upoštevanju poročila posebne poročevalke OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Eritreji z dne 23. junija 2017,

–  ob upoštevanju izjave posebne poročevalke OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Eritreji, podane 14. junija 2017 na 35. zasedanju Sveta za človekove pravice,

–  ob upoštevanju poročila preiskovalne komisije OZN o človekovih pravicah v Eritreji z dne 8. junija 2016,

–  ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta OZN št. 751 (1992), 1882 (2009), 1907 (2009), 2023 (2011), 2244 (2015), in 2317 (2016), ki so embargo na orožje za Eritrejo podaljšale do 15. novembra 2017,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 4. maja 2017 o novem zagonu partnerstva med Afriko in EU,

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu AKP-EU (Sporazuma iz Cotonouja), kot je bil spremenjen leta 2005 in leta 2010 in katerega podpisnica je Eritreja,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2010/127/SZVP z dne 1. marca 2010 o omejevalnih ukrepih EU proti Eritreji(3), kot je bil spremenjen s Sklepom Sveta 2010/414/SZVP z dne 26. julija 2010(4) in nadalje spremenjen s Sklepom Sveta 2012/632/SZVP z dne 15. oktobra 2012(5),

–  ob upoštevanju zadeve št. 428/12 (2012), ki je bila v imenu Dawita Isaaka in drugih političnih zapornikov vložena pri Afriški komisiji za človekove pravice in pravice ljudstev,

–  ob upoštevanju končne izjave s 60. zasedanja Afriške komisije za človekove pravice in pravice ljudstev z dne 22. maja 2017,

–  ob upoštevanju poročila Evropske službe za zunanje delovanje iz leta 2015 o partnerstvu med Eritrejo in Evropsko unijo,

–  ob upoštevanju nacionalnega okvirnega programa za Eritrejo v okviru 11. evropskega razvojnega sklada z dne 3. februarja 2016,

–  ob upoštevanju Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju,

–  ob upoštevanju ustave Eritreje, ki je bila sprejeta leta 1997 in zagotavlja državljanske svoboščine, vključno z versko svobodo,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz leta 1981,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je stanje na področju človekovih pravic v Eritreji eno najslabših na svetu, saj vsakodnevno prihaja do kršitev človekovih pravic in v zadnjih letih ni bilo vidnega izboljšanja; ker je eritrejska vlada pod pretvezo, da ščiti celovitost države, začela obsežno kampanjo za ohranitev nadzora nad prebivalstvom in omejitev temeljnih svoboščin;

B.  ker je preiskovalna komisija OZN za človekove pravice v Eritreji ugotovila, da gre lahko pri kršitvah, kot so zunajsodne usmrtitve, mučenje (vključno s spolnim mučenjem in spolnim suženjstvom), vojaško služenje kot oblika suženjstva, prisilno delo in politika streljanja na meji z namenom ubiti, za hudodelstva zoper človečnost;

C.  ker so eritrejske oblasti septembra 2001 aretirale številne državljane, ki so podprli odprto pismo s pozivom k demokratičnim reformam; ker zoper njih ni bila vložena obtožnica in se jim ni sodilo, številni pa so zaprti še zdaj; ker so glede na poročila številni med njimi kljub mnogim pozivom skupin za človekove pravice in mednarodnih opazovalcev umrli v zaporu; ker pa je eritrejski zunanji minister Osman Saleh 20. junija 2016 priprte označil za politične zapornike in izjavil, da so „vsi živi“ in da se jim bo sodilo, „ko se bo vlada tako odločila“;

D.  ker je bil Dawit Isaak, ki ima državljanstvo Eritreje in Švedske, 23. septembra 2001 aretiran po tem, ko je eritrejska vlada prepovedala medije v zasebni lasti; ker se je zadnjič oglasil leta 2005; ker je zaprtje Dawita Isaaka postalo mednarodni simbol boja za svobodo tiska v Eritreji, kar je nedavno priznala neodvisna mednarodna žirija medijskih strokovnjakov, ki mu je podelila Unescovo svetovno nagrado Guillerma Cana za svobodo tiska v letu 2017, ob tem pa izpostavila njegov pogum, upor in zavezanost svobodi izražanja;

E.  ker družina Dawita Isaaka od njegovega izginotja doživlja nevzdržno stisko in negotovost, saj imajo zelo malo informacij o njegovem počutju, lokaciji in prihodnjih obetih;

F.  ker je bilo v zatrtju septembra 2011 aretiranih 11 politikov – nekdanjih članov osrednjega sveta vladajoče Ljudske fronte za vzpostavitev demokracije in pravice (PFDJ), med katerimi je bil tudi nekdanji zunanji minister Petros Solomon, – potem ko so objavili odprto pismo vladi in predsedniku Isaiasu Afwerkiju, v katerem so pozvali k reformam in „demokratičnemu dialogu“; ker je bilo naslednji teden aretiranih 10 novinarjev, med njimi tudi Isaak;

G.  ker je veliko število Eritrejcev aretiranih iz različnih neutemeljenih razlogov, denimo zaradi izražanja neodvisnega mnenja, ali brez izrecne utemeljitve, torej za nedoločen čas; ker so zaporniki, tudi otroci, zaprti v izjemno težkih razmerah, ko lahko pride do mučenja in odvzema pravice do zdravstvene oskrbe; ker mednarodne organizacije niso dobile dostopa do zaporov z izjemo enega nadzemnega zapora v Asmari;

H.  ker so dovoljene samo štiri veroizpovedi: eritrejska pravoslavna cerkev, katoliška cerkev, luteranska cerkev in islam; ker so druge veroizpovedi prepovedane, pripadniki teh veroizpovedi in njihove družine pa so aretirani in zaprti; ker je od leta 2016 ponovno naraslo nadlegovanje tistih, ki prakticirajo veroizpoved, in nasilje nad njimi; ker organizacija Christian Solidarity Worldwide ocenjuje, da je bilo zgolj maja 2017 v Eritreji zaprtih 160 kristjanov;

I.  ker je patriarh eritrejske pravoslavne cerkve, največje verske skupnosti v tej državi, abuna Antonios od leta 2007 v priporu, saj ni hotel izobčiti 3000 faranov, ki so nasprotovali vladi; ker je od takrat pridržan na neznani lokaciji, kjer se mu odreka zdravstvena nega;

J.  ker v Eritreji ni niti neodvisnega sodstva niti narodne skupščine; ker je zaradi odsotnosti demokratičnih institucij v državi prišlo do vakuuma pri dobrem upravljanju in pravni državi, ki je povzročil ozračje nekaznovanosti za hudodelstva proti človečnosti;

K.  ker obstaja samo ena zakonita politična stranka – Ljudska fronta za vzpostavitev demokracije in pravice (PFDJ); ker so druge politične stranke prepovedane; ker sta PFDJ in vojska po navedbah organizacije Freedom House edini omembe vredni politični instituciji v Eritreji in obe strogo podrejeni predsedniku;

L.  ker v Eritreji ni svobode tiska, saj so neodvisni mediji prepovedani, po indeksu svobode tiska na svetu, ki ga objavlja organizacija Novinarji brez meja, pa se Eritreja že osem let zapored uvršča na zadnje mesto med 170–180 ocenjenimi državami;

M.  ker nikoli ni prišlo do predsedniških in parlamentarnih volitev, ki naj bi potekale leta 1997, ustava, ki je bila ratificirana istega leta, pa se ni nikoli izvajala; ker v državi že 24 let ni bilo državnih volitev in ker ni neodvisnega sodstva, delujoče narodne skupščine ali civilne družbe;

N.  ker v skladu s poročilom Programa Združenih narodov za razvoj o človekovem razvoju za leto 2016 Eritreja med 188 državami po indeksu človekovega razvoja za leto 2016 zaseda 179. mesto;

O.  ker so bili Eritrejci leta 2016 četrta največja skupina ljudi, ki se podajo na nevarno pot v Evropo (za Sirci, Iračani in Afganistanci) in ki svoje življenje za nevarno prečkanje Sredozemskega morja položijo v roke neusmiljenim tihotapcem ljudi; ker razmere v Eritreji zato neposredno vplivajo na Evropo, saj bi se Eritrejci lahko vrnili v domovino, če bi se v državi spoštovale in zagotavljale človekove pravice in bi ljudje tam lahko živeli brez strahu;

P.  ker je po podatkih visokega komisarja Združenih narodov za begunce zbežalo že več kot 400 000 Eritrejcev oziroma 9 % vsega prebivalstva; ker po ocenah UNHCR vsak mesec državo zapusti približno 5000 Eritrejcev, kar je v veliki meri mogoče pripisati nenehnim resnim kršitvam človekovih pravic; ker je bil Eritrejcem leta 2015 v 69 % primerov prošenj za azil v EU priznan status begunca, dodatnim 27 % pa je bila priznana subsidiarna zaščita, kar kaže na resnost preganjanja v Eritreji;

Q.  ker Eritreja podpira kartumski proces (pobudo, ki sta jo EU in Afriška unija sprožili 28. novembra 2014 za reševanje vprašanja migracij in trgovine z ljudmi), v okviru katerega se izvajajo konkretni projekti, vključno s krepitvijo zmogljivosti sodstva in ozaveščanjem;

R.  ker so številni mladi zbežali iz države pred represivno vlado in vpoklicem v obvezno vojaško služenje, ki se pogosto začne zelo zgodaj, večina Eritrejcev pa služenje opravlja v nedogled; ker je večina posameznikov v vojaški službi v suženjskem položaju, saj jih nadzirajo pri vsakršnem opravljanju dela, prijavljanju na delovna mesta in morebitnem ustvarjanju družine; ker se ocenjuje, da je trenutno 400 000 ljudi na neomejenem prisilnem vojaškem služenju, od katerih mnogi opravljajo prisilno delo z malo ali brez plačila; ker so nabornice prisiljene v služabništvo in prestajajo spolne zlorabe;

S.  ker se diskriminacija žensk in nasilje nad njimi izvaja na vseh področjih eritrejske družbe; ker so ženske v vojski in v taboriščih za vojaško usposabljanje, pa tudi nasploh v družbi, izpostavljene izjemnemu tveganju spolnega nasilja; ker ima približno 89 % deklic v Eritreji pohabljena spolovila; ker je po drugi strani vlada v razglasu iz marca 2007 pohabljanje ženskih spolovil uvrstila med kazniva dejanja in ga prepovedala, v istem letu pa je sponzorirala izobraževalne programe za odvračanje od te prakse;

T  ker totalitarni objem režima dosega tudi diasporo, in sicer prek davka na dohodek izseljencev v višini 2 % ter z vohunjenjem za diasporo in preganjanjem družinskih članov, ki ostanejo v Eritreji;

U.  ker eritrejski režim od leta 2011 zanika, da je država na robu lakote; ker je letos vso vzhodno Afriko prizadela še posebej huda suša, zaradi česar narašča zaskrbljenost zaradi razmer v Eritreji; ker je po podatkih Unicefa januarja 2017 1,5 milijona Eritrejcev trpelo zaradi neustrezne prehranske varnosti, vključno s 15 000 podhranjenimi otroki;

V.  ker je EU pomembna partnerica Eritreje na področju razvojne pomoči; ker sta EU in Eritreja januarja 2016 kljub pomislekom in nasprotovanju Evropskega parlamenta podpisali nov nacionalni okvirni program v okviru 11. Evropskega razvojnega sklada s proračunom 200 milijonov EUR; ker bi morali biti ti ukrepi usmerjeni zlasti v energetski sektor, in sicer v obnovljive vire energije, upravljanje in upravljanje javnih financ;

1.  najostreje obsoja sistematične, pogoste in hude kršitve človekovih pravic v Eritreji; poziva eritrejsko vlado, naj odpravi pridržanja opozicije, novinarjev, verskih voditeljev in nedolžnih civilistov; zahteva takojšnjo in brezpogojno izpustitev vseh zapornikov vesti v Eritreji, zlasti Dawita Isaaka in drugih novinarjev, pridržanih od septembra 2001, ter abune Antoniosa; zahteva, da eritrejska vlada zagotovi podrobne informacije o stanju vseh, ki jim je bila odvzeta prostost, in o tem, kje se nahajajo;

2.  opominja na odločitev, ki jo je maja 2017 sprejela Afriška komisija o človekovih pravicah in pravicah ljudstev, in od Eritreje zahteva, naj nemudoma potrdi, da se Dawit Isaak dobro počuti, ga izpusti, mu dovoli srečanje z družinskimi člani in pravnimi zastopniki ter mu dodeli ustrezno nadomestilo za vsa leta, ki jih je preživel v zaporu; poleg tega poziva Eritrejo, naj odpravi prepoved neodvisnih medijev, kakor je odločila tudi Afriška komisija;

3.  ugotavlja, da Eritreja z neupoštevanjem odločitve Afriške komisije še naprej izkazuje grobo nespoštovanje mednarodnih norm in temeljnih pravic, vključno s pravico do poštenega sojenja, prepovedjo mučenja, svobodo izražanja in pravico do družine ter da mora vsaka država spoštovati Afriško listino o človekovih pravicah in pravicah ljudstev;

4.  poziva eritrejsko vlado, naj izpusti abuno Antoniosa, mu povrne položaj patriarha ter se preneha vmešavati v miroljubne verske prakse v državi; želi opomniti, da je svoboda veroizpovedi temeljna pravica, in ostro obsoja vsakršno nasilje ali diskriminacijo na podlagi veroizpovedi;

5.  poziva k poštenemu sojenju obtoženih ter k odpravi mučenja in drugega ponižujočega ravnanja, kot je omejevanje hrane, vode in zdravstvene oskrbe; opozarja eritrejsko vlado na njeno obveznost za primerno skrbnost, da razišče zunajsodne usmrtitve;

6.  opominja eritrejsko vlado, da so številne njene dejavnosti hudodelstva zoper človečnost, in četudi Eritreja ni podpisnica Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, pa so številne določbe Rimskega statuta preslikava mednarodnega običajnega prava, ki zavezuje tudi Eritrejo; poudarja, da podpira priporočila preiskovalne komisije OZN ter se zavzema za temeljito preiskavo hudih kršitev človekovih pravic in hudodelstev zoper človečnost, ki naj bi jih zagrešile eritrejske oblasti, zato da bodo vsi odgovorni dejansko odgovarjali za svoja dejanja;

7.  izraža vso podporo delu posebne poročevalke OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Eritreji; poziva EU, naj v sodelovanju z Združenimi narodi in Afriško unijo budno spremlja splošno stanje v Eritreji in poroča o vseh primerih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

8.  poziva Eritrejo, naj v celoti spoštuje in nemudoma uveljavi Konvencijo Združenih narodov proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju in naj izpolni vse svoje obveznosti, ki izhajajo iz Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev, ki oba prepovedujeta mučenje; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da javne in zasebne subjekte, tudi podjetja, resno omejuje vladni nadzor; priznava, da je zaradi popolne odsotnosti javnega upravljanja financ, tudi nacionalnega proračuna, onemogočen proračunski nadzor;

9.  poziva eritrejsko vlado, naj dovoli ustanavljanje drugih političnih strank kot glavni instrument za spodbujanje demokracije v državi ter naj organizacijam človekovih pravic dovoli svobodno delovanje znotraj države;

10.  želi spomniti, da partnerstvo med EU in Eritrejo ureja Sporazum iz Cotonouja ter da so vse strani zavezane spoštovanju in izvajanju njegovih določb, zlasti v zvezi s človekovimi pravicami, demokracijo in pravno državo; zato poziva EU, naj zagotovi, da bo njena pomoč pogojena, vključno s tem, da vlada Eritreje spoštuje mednarodne obveznosti o človekovih pravicah in da izpusti politične zapornike, preden se Eritreji dodeli nadaljnja pomoč EU; prav tako poziva EU, naj uporabi vse razpoložljive instrumente in orodja, da bi zagotovila, da bo eritrejska vlada spoštovala svoje obveznosti o varstvu in zagotavljanju temeljnih svoboščin, tudi tako, da razmisli o začetku posvetovanj v skladu s členom 96; zahteva podrobno in celovito oceno Eritreji dodeljenih sredstev iz financiranja EU in držav članic;

11.  obsoja obnovitev obsežne pomoči EU Eritreji, zlasti odobritev nacionalnega okvirnega programa za Eritrejo v višini 200 milijonov EUR; poziva Komisijo, naj pregleda ureditev nadzora s Parlamentom, naj skrbno preuči pomisleke in predloge, ki jih je ta izrazil, in zagotovi, da se posredujejo odboru Evropskega razvojnega sklada; verjame, da bi moral odbor Evropskega razvojnega sklada upoštevati prejšnja priporočila Parlamenta, naj ne odobri nacionalnega okvirnega programa in naj nadaljuje pogovore;

12.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se z dodeljenimi sredstvi ne bo okoristila eritrejska vlada, temveč bodo pregledno porabljena izključno za izpolnjevanje potreb eritrejskega prebivalstva na področju razvoja, demokracije, človekovih pravic, dobrega upravljanja, varnosti ter svobode izražanja, tiska in zbiranja; odločno poziva EU, naj zagotovi, da bo za nedavno dogovorjeno pomoč potrebno izpolnjevati ustrezne pogoje ter da bo nacionalni okvirni program služil v podporo Eritreji, da bo izvedla zadosten preobrat v svoji energetski politiki, da bo energija dostopna vsem ljudem, zlasti na podeželju, kjer so še vedno brez elektrike; meni tudi, da bi morala biti upravljavska komponenta nacionalnega okvirnega programa močno osredotočena na izvajanje priporočil splošnega rednega pregleda o človekovih pravicah, ki ga vodijo Združeni narodi;

13.  poziva Komisijo, naj od eritrejske vlade dobi jasna zagotovila, da bo izvedla demokratične reforme in zagotovila spoštovanje človekovih pravic, tudi z izvajanjem priporočil, ki jih je na 18. zasedanju podala delovna skupina za splošni redni pregled in ki jih je eritrejska vlada sprejela 7. februarja 2014;

14.  poziva Svet, naj ponovno ovrednoti odnos med EU in Eritrejo ter razvojno pomoč tej državi glede na slabe razmere v tej državi na področju človekovih pravic, in naj objavi konkretne rezultate programov pomoči v zadnjih letih; poziva EU in države članice, naj izkoristijo vse razpoložljive ukrepe, zlasti preko Sporazuma iz Cotonouja, da bi eritrejske oblasti zavezali k spoštovanju njihovih mednarodnih obveznosti;

15.  odločno poudarja, da mora Eritreja mednarodnim in regionalnim organom za človekove pravice, tudi posebnim poročevalcem, dovoliti neoviran vstop v državo zaradi spremljanja napredka; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj dejavno podpre obnovitev mandata posebne poročevalke o razmerah na področju človekovih pravic v Eritreji; spodbuja eritrejsko vlado, naj uvede nujne reforme, na primer omilitev enostrankarske države ter ponovno vzpostavitev nacionalne skupščine in volitev;

16.  poziva države članice EU, naj sprejmejo ustrezne ukrepe proti uporabi „davka za diasporo“ za eritrejske državljane, ki živijo na njihovem ozemlju, v skladu z resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov št. 2023 (2011); opominja eritrejsko vlado, da je pravica zapustiti lastno državo zapisana v mednarodnem pravu človekovih pravic; poziva vlado, naj dovoli svobodo gibanja ter naj preneha pobirati davek za diasporo od Eritrejcev, ki živijo v tujini; poziva vlado, naj preneha izvajati politiko krivde na podlagi povezave, uperjeno proti družinskim članom tistih, ki se poskušajo izogniti vojaškemu služenju, zbežati iz Eritreje ali ne plačajo dvoodstotnega davka od dohodka, ki ga vlada terja od eritrejskih izseljencev;

17.  poziva eritrejsko vlado, naj spoštuje statut o trajanju služenja, naj se vzdrži pošiljanja državljanov na prisilno delo, naj tujim podjetjem ne dovoljuje več izkoriščanja teh obveznikov proti plačilu, naj omogoči možnost ugovora vesti pri vojaškem služenju in naj obveznikom zagotovi zaščito;

18.  opominja Eritrejo na njene obveznosti v skladu s konvencijami Mednarodne organizacije dela, zlasti glede pravic organizacij civilne družbe in sindikatov do organiziranja, miroljubnih demonstracij, sodelovanja v javnih zadevah in kampanj za večje pravice delavcev; poziva eritrejsko vlado, naj razveljavi politiko, s katero prepoveduje nevladne organizacije, ki imajo na bančnem računu manj kot dva milijona USD; je zaskrbljen zaradi pogoste povezave med poslovnim svetom, politiko in korupcijo v Eritreji; obsoja tuje družbe, ki so sokrive uporabe prisilnega dela, in poziva vse, ki delujejo v Eritreji, k večji odgovornosti, potrebni skrbnosti in poročanju;

19.  je seznanjen s poskusi EU za sodelovanje z Eritrejo na področju migracij; poudarja, da je stopnja dodeljevanja azila ali subsidiarne zaščite v državah članicah EU za Eritrejce zelo visoke, in zato poziva države članice, naj ne vračajo Eritrejcev, ki v skladu z ženevsko konvencijo prosijo za azil v Evropi; zahteva, naj države članice EU spoštujejo načelo nevračanja, ter jih opozarja, da bodo prosilce za azil verjetno samovoljno pridržali in mučili zaradi poskusa pobega;

20.  spodbuja Eritrejo, naj sodeluje z mednarodno skupnostjo na področju človekovih pravic; poziva Svet za človekove pravice, naj sodeluje z Eritrejo pri gradnji zmogljivosti pravosodnega sistema z organizacijo seminarjev in usposabljanja za sodnike in pravnike, kar je konstruktivna pot naprej; je seznanjen, da bo delegacija visokega komisarja Sveta za človekove pravice julija obiskala Eritrejo, in jo poziva, naj poroča o videnem in naj poskuša dobiti dostop do vseh predelov države, zlasti zaporov, kjer bo mogoče pregledati prostore in o njih poročati;

21.  ponovno izraža svojo globoko zaskrbljenost sedanjih katastrofalnih podnebnih razmer na Afriškem rogu, tudi v Eritreji, in z njimi povezano nevarnostjo hude prehranske in humanitarne krize; poziva EU, naj skupaj z mednarodnimi partnerji intenzivneje podpre prizadeto prebivalstvo ter zagotovi potrebno financiranje in pomoč;

22.  obsoja politiko eritrejske vlade za samovoljni odvzem državljanstva ter zahteva, da morajo biti vsi eritrejski državljani pred zakonom obravnavani pošteno in enako; poudarja, da mora biti prednostna naloga odprava pravnega primanjkljaja v Eritreji, demokratično upravljanje in ponovna vzpostavitev pravne države, in sicer s odpravo avtoritarnega vladanja, ki temelji na vzbujanju strahu pred samovoljnim pridržanjem z osamitvijo, mučenjem in drugimi kršitvami človekovih pravic, ki bi lahko štela za hudodelstva zoper človečnost;

23.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, skupni parlamentarni skupščini AKP-EU, svetu Afriške unije, Vzhodnoafriški skupnosti, generalnemu sekretarju Združenih narodov, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter eritrejskim oblastem.

 

(1)

UL C 51 E, 22.2.2013, str. 146.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0090.

(3)

UL L 51, 2.3.2010, str. 19.

(4)

UL L 195, 27.7.2010, str. 74.

(5)

UL L 282, 16.10.2012, str. 46.

Zadnja posodobitev: 5. julij 2017Pravno obvestilo