Postopek : 2017/2897(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B8-0576/2017

Predložena besedila :

RC-B8-0576/2017

Razprave :

PV 25/10/2017 - 4

Glasovanja :

PV 26/10/2017 - 10.6

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0417

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 454kWORD 61k
25.10.2017
PE611.512v01-00}
PE611.513v01-00}
PE611.514v01-00}
PE611.515v01-00}
PE611.516v01-00}
PE611.518v01-00} RC1
 
B8-0576/2017}
B8-0577/2017}
B8-0578/2017}
B8-0579/2017}
B8-0580/2017}
B8-0582/2017} RC1

v skladu s členom 123(2) in 123(4) Poslovnika,

ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:

ECR (B8‑0576/2017)

Verts/ALE (B8‑0577/2017)

S&D (B8‑0578/2017)

GUE/NGL (B8‑0579/2017)

ALDE (B8‑0580/2017)

PPE (B8‑0582/2017)


o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabam v EU (2017/2897(RSP))


Agnieszka Kozłowska-Rajewicz v imenu skupine PPE
Gianni Pittella, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Evelyn Regner, Nicola Caputo, Karoline Graswander-Hainz, Nicola Danti, Simona Bonafè, Clara Eugenia Aguilera García, Elena Valenciano, Brando Benifei, Soledad Cabezón Ruiz, Cécile Kashetu Kyenge, Claudia Țapardel, Sergio Gutiérrez Prieto, Inés Ayala Sender, Iratxe García Pérez, Maria Arena, Hugues Bayet, Vilija Blinkevičiūtė, Biljana Borzan, Udo Bullmann, Nessa Childers, Mady Delvaux, Mary Honeyball, Edouard Martin, Julie Ward, Christine Revault d’Allonnes Bonnefoy, Maria Noichl, Tonino Picula, Dietmar Köster v imenu skupine S&D
Arne Gericke v imenu skupine ECR
Beatriz Becerra Basterrechea, Martina Dlabajová, Hilde Vautmans, Ivo Vajgl, Renate Weber, Ivan Jakovčić, Fredrick Federley, Frédérique Ries, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Nils Torvalds, Yana Toom, Kaja Kallas, Ulrike Müller, Gerben-Jan Gerbrandy, Matthijs van Miltenburg, Cecilia Wikström, Johannes Cornelis van Baalen, Jan Huitema, Louis Michel, Dita Charanzová, Catherine Bearder, Sophia in 't Veld, Angelika Mlinar, Izaskun Bilbao Barandica, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova) v imenu skupine ALDE
Malin Björk, Ángela Vallina, Paloma López Bermejo, Stefan Eck, Sabine Lösing, Kateřina Konečná, Jiří Maštálka, Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Marie-Pierre Vieu, Marie-Christine Vergiat, Tania González Peñas, Merja Kyllönen, Miguel Urbán Crespo, Josu Juaristi Abaunz, Curzio Maltese, Marina Albiol Guzmán, Eleonora Forenza, Patrick Le Hyaric, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Kostadinka Kuneva, Martina Anderson, Matt Carthy, Lynn Boylan, Liadh Ní Riada, Maria Lidia Senra Rodríguez, Javier Couso Permuy, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Xabier Benito Ziluaga, Estefanía Torres Martínez v imenu skupine GUE/NGL
Ska Keller, Ulrike Lunacek, Philippe Lamberts, Max Andersson, Jan Philipp Albrecht, Bodil Valero, Karima Delli, Pascal Durand, Michael Cramer, Josep-Maria Terricabras, Alyn Smith, Julia Reda, Jordi Solé, Klaus Buchner, Marco Affronte, Florent Marcellesi, Linnéa Engström, Judith Sargentini, Helga Trüpel, Jill Evans, Igor Šoltes, Ernest Urtasun, Terry Reintke, Monika Vana, Molly Scott Cato, Bart Staes, Benedek Jávor, Bronis Ropė, Margrete Auken, Rebecca Harms, Heidi Hautala, Ian Hudghton, Yannick Jadot, Eva Joly, Tamás Meszerics, Michel Reimon, Michèle Rivasi, Indrek Tarand, Claude Turmes v imenu skupine Verts/ALE
Daniela Aiuto, Isabella Adinolfi v imenu skupine EFDD
PRED. SPREM.

Resolucija Evropskega parlamenta o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabam v EU (2017/2897(RSP))  

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 8, 10, 19 in 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki je začela veljati skupaj z Lizbonsko pogodbo decembra 2009(1), in zlasti njenih členov 20, 21, 23 in 31,

–  ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice iz leta 2014 o nasilju nad ženskami(2);

–  ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (prenovitev)(3),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi(4), ki opredeljuje in obsoja nadlegovanje in spolno nadlegovanje,

–  ob upoštevanju poročila Evropskega inštituta za enakost spolov o indeksu enakosti spolov (Gender Equality Index Report);

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 3. decembra 2015 o strateških prizadevanjih za enakost spolov v obdobju 2016–2019 (Strategic engagement for gender equality 2016–2019) (SWD(2015)0278),

–  ob upoštevanju izjave predsedujoče trojice EU (Estonija, Bolgarija in Avstrija) iz julija 2017 o enakosti med ženskami in moškimi,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi nasilja nad ženskami iz leta 1993,

–  ob upoštevanju pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih na četrti svetovni konferenci o ženskah 15. septembra 1995, in poznejših končnih dokumentov, sprejetih na posebnih zasedanjih OZN Peking +5 (2000), Peking +10 (2005), Peking +15 (2010) in Peking +20 (2015), ter ob upoštevanju konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in njenega izbirnega protokola,

–  ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ(5) (direktiva o pravicah žrtev),

–  ob upoštevanju okvirnega sporazuma o nadlegovanju in nasilju na delovnem mestu (2007), ki so ga sklenili ETUC/CES, BUSINESSEUROPE, UEAPME in CEEP,

–  ob upoštevanju poročila evropske mreže organov za enakost Equinet, objavljenega leta 2015, o nadaljnji diskriminaciji, nadlegovanju in neenakosti žensk ter delu organov za enakost, ki sooblikuje novo strategijo Evropske komisije za enakost spolov (The persistence of discrimination, harassment and inequality for women. The work of equality bodies informing a new European Commission strategy for gender equality),

–  ob upoštevanju istanbulske konvencije o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, zlasti členov 2 in 40(6), in svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi, s strani Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima(7),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 20. septembra 2001 o nadlegovanju na delovnem mestu(8), z dne 26. novembra 2009 o odpravi nasilja nad ženskami(9), z dne 5. aprila 2011 o prednostnih nalogah in splošnem pregledu novega političnega okvira EU za boj proti nasilju nad ženskami(10), z dne 15. decembra 2011 o vmesnem pregledu evropske strategije 2007–2012 o zdravju in varnosti pri delu(11), z dne 25. februarja 2014 s priporočili Komisiji o boju proti nasilju nad ženskami(12) in ocene evropske dodane vrednosti in z dne 24. novembra 2016 o pristopu EU k istanbulski konvenciji o preprečevanju nasilja nad ženskami ter o boju proti njemu(13),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 14. marca 2017 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji v obdobju 2014–2015(14), z dne 10. marca 2015 o napredku pri doseganju enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji leta 2013(15) in z dne 24. oktobra 2017 o legitimni ukrepih za zaščito žvižgačev, ki ravnajo v javnem interesu(16),

–   ob upoštevanju člena 12a Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije;

–  ob upoštevanju vodnika za poslance Evropskega parlamenta z naslovom Brez nadlegovanja na delovnem mestu, ki je bil izdan septembra 2017, in akcijskega načrta uprave Parlamenta na to ključno temo,

A.  ker je enakost spolov ena od temeljnih vrednot EU, kar potrjujeta pogodbi in Listina EU o temeljnih pravicah, in ker se je EU zavezala, da jo bo vključila v vse svoje dejavnosti;

B.  ker je Evropska unija skupnost vrednot, ki temeljijo na demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah ter so vključene med njena osrednja načela in cilje v prvih členih PEU in v merila za članstvo v Uniji;

C.  ker je spolno nadlegovanje v pravu EU opredeljeno tako: „kadar ima kakršnakoli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega vedenja spolne narave učinek ali namen prizadeti dostojanstvo kake osebe in zlasti ustvariti zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje“(17);

D.   ker je spolno nadlegovanje oblika nasilja nad ženskami in dekleti ter je ena najbolj skrajnih, vendar trdovratnih oblik diskriminacije na podlagi spola; ker je bila po podatkih študije Agencije za temeljne pravice iz leta 2014 o nasilju nad ženskami v EU ena od treh žensk žrtev fizičnega ali spolnega nasilja v odrasli dobi; ker je bilo v EU spolno nadlegovanih tudi do 55 % žensk; ker je 32 % vseh žrtev v EU navedlo, da je bil storilec njihov nadrejeni, sodelavec ali stranka; ker je bilo spolno nadlegovanih 75 % žensk v kvalificiranih poklicih ali na najvišjih vodstvenih položajih; ker je bilo spolnemu nadlegovanju izpostavljenih 61 % žensk, zaposlenih v storitvenem sektorju; ker je 20 % mladih žensk (starih od 18 do 29 let) v EU-28 doživelo kibernetsko nadlegovanje; ker je vsaka deseta ženska doživela spolno nadlegovanje oziroma je bila žrtev zalezovanja z uporabo novih tehnologij;

E.  ker se primeri spolnega nadlegovanja in ustrahovanja bistveno premalo prijavljajo zaradi dokaj pogoste nizke družbene ozaveščenosti o tem vprašanju, nezadostnih kanalov za podporo žrtvam, pa tudi percepcije, da gre za občutljivo vprašanje za družbo, čeprav obstajajo formalni postopki za boj proti temu nadlegovanju na delovnem mestu in drugih področjih;

F.  ker sta spolno nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu vprašanje zdravja in varnosti ter bi ju bilo treba kot taka tudi obravnavati in preprečevati;

G.  ker je diskriminacija na podlagi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti prepovedna z zakonodajo EU;

H.  ker je spolno nasilje in nadlegovanje v nasprotju z načelom enakosti med spoloma ter načelom enakega obravnavanja moških in žensk, saj predstavlja diskriminacijo na podlagi spola in je zato prepovedano pri zaposlovanju, kar zajema tudi dostop do zaposlitve, poklicno izobraževanje in napredovanje;

I.  ker so trdovratnost stereotipov o spolu, seksizem, spolno nasilje in zloraba strukturni in zelo razširjeni problemi v Evropi in drugod po svetu ter pojavi, ki vključujejo žrtve in storilce ne glede na starost, izobrazbo, dohodek ali položaj v družbi ter na žrtvah puščajo duševne, spolne, čustvene in psihološke posledice; ker so neenaka razporeditev moči med moškimi in ženskami, spolni stereotipi in seksizem, vključno s seksističnim sovražnim govorom, v spletu in sicer temeljni vzroki vseh oblik nasilja nad ženskami, kar je privedlo do prevlade moških nad ženskami ter diskriminiranja žensk in preprečevanja njihovega polnega napredka;

J.  ker v pekinških izhodiščih za ukrepanje opredelitev nasilja nad ženskami zajema fizično, spolno in psihično nasilje v skupnosti, vključno s posilstvom, spolnimi zlorabami, spolnim nadlegovanjem in zastraševanjem na delovnem mestu, v izobraževalnih ustanovah in drugod, ni pa omejena nanje(18);

K.  ker direktiva o pravicah žrtev opredeljuje nasilje na podlagi spola kot obliko diskriminacije in kršitev temeljnih svoboščin žrtve in zajema nasilje v odnosih z bližnjimi, spolno nasilje (vključno s posilstvom, spolnim napadom in spolnim nadlegovanjem), trgovino z ljudmi, suženjstvo in druge oblike škodljivega ravnanja, kot so prisilne poroke, pohabljanje ženskih spolnih organov in t. i. kazniva dejanja, storjena iz časti; ker ženske, ki so žrtve nasilja na podlagi spola, in njihovi otroci pogosto potrebujejo posebno podporo in zaščito zaradi velike nevarnosti sekundarne in ponovne viktimizacije, ustrahovanja in maščevanja, povezanega s tovrstnim nasiljem(19);

L.  ker morajo države članice na podlagi prava EU poskrbeti za ustanovitev organa za enakost, ki zagotavlja neodvisno pomoč žrtvam nadlegovanja in spolnega nadlegovanja, opravlja neodvisne raziskave, objavlja neodvisna poročila in podaja priporočila na področjih zaposlovanja in poklicnega usposabljanja, dostopa do blaga in storitev in oskrbe z njimi tudi v primeru samozaposlenih;

M.  ker sta spolno nasilje in zloraba – največkrat moških nad ženskami – strukturen in zelo razširjen problem v Evropi in drugod po svetu ter pojav, ki vključuje žrtve in storilce ne glede na starost, izobrazbo, dohodek in položaj v družbi in ki je povezan z neenako porazdelitvijo moči med ženskami in moškimi v naši družbi;

N.  ker so za enakost spolov odgovorni vsi posamezniki v družbi in ker si morajo za to dejavno prizadevati ženske in moški; ker se morajo oblasti obvezati, da bodo izvajale izobraževalne kampanje, namenjene moškim in mlajšim generacijam, da bi vključili moške in dečke kot partnerje, ter postopoma preprečevale in odpravile vse vrste nasilja zaradi spola in spodbujale ali krepile vlogo žensk;

O.  ker zaradi različnih politik in zakonodaj držav članic ženske po Evropski uniji niso enako zaščitene pred nasiljem zaradi spola, spolnim nadlegovanjem in zlorabami; ker sodni sistemi ženskam ne zagotavljajo zadostne podpore; ker pri nasilju na podlagi spola žrtev pogosto pozna storilca in ker je v številnih primerih od njega odvisna, zaradi česar se ga še bolj boji prijaviti;

P.  ker so istanbulsko konvencijo podpisale vse države članice, ratificiralo pa jo je le 15 držav; ker morajo konvencijo kljub pristopu EU k njej ratificirati tudi države članice na nacionalni ravni; ker je v členu 40 istanbulske konvencije določeno, da „pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se vsaka oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega spolnega dejanja z namenom ali posledico prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja, kazensko ali drugače pravno sankcionira“;

Q.  ker sta nasilje in nadlegovanje v političnem življenju nesorazmerno usmerjena v ženske; ker takšno nasilje pomeni kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno z obveznostjo, da se ženskam zagotovi svobodno sodelovanje v političnem zastopanju;

R.  ker je spolno nadlegovanje opredeljeno v členu 12a Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije;

S.  ker spolno nadlegovanje ali seksistično obnašanje nista neškodljiva in ker omalovaževanje spolnega nadlegovanja ali spolnega nasilja z uporabo podcenjujočega govora izraža seksističen odnos do žensk in oddaja sporočilo o nadzoru in moči v odnosu med moškimi in ženskami, kar vpliva na dostojanstvo, samostojnost in svobodo žensk;

T.  ker je Parlament zase ustanovil posebne strukture in notranja pravila v zvezi s spolnim nadlegovanjem, in sicer svetovalni odbor za obravnavo pritožb zaradi nadlegovanja med akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki in poslanci Evropskega parlamenta, svetovalni odbor za obravnavo in preprečevanje nadlegovanja na delovnem mestu pa se ukvarja z drugimi uradnimi postopki, povezanimi z osebjem uprave Parlamenta in političnih skupin, in obravnava morebitne primere ter preprečuje spolno nadlegovanje in zlorabe;

U.  ker politiki kot izvoljeni predstavniki državljanov nosijo odločilno odgovornost, da ravnajo kot pozitivni vzorniki pri preprečevanju spolnega nadlegovanja v družbi in boju proti njemu;

Ničelna toleranca in boj proti spolnemu nadlegovanju in spolnim zlorabam v EU

1.  ostro obsoja vse oblike spolnega nasilja ter fizičnega ali psihičnega nadlegovanja in obžaluje, da se ta dejanja preveč zlahka dopušča, saj dejansko gre za sistemsko kršitev temeljnih pravic in resno kaznivo dejanje, ki ga je treba kot tako kaznovati; poudarja, da je treba odpraviti nekaznovanje tako, da se zagotovi preganjanje storilcev;

2.  vztraja pri učinkovitem izvajanju veljavnega pravnega okvira, ki se ukvarja s spolnim nadlegovanjem in spolnimi zlorabami, istočasno pa vse države članice EU ter javna in zasebna podjetja spodbuja, naj sprejmejo dodatne ukrepe za dejansko preprečevanje in odpravo spolnega nadlegovanja na delovnem mestu; poudarja, da bi bilo treba upoštevati namenske pravne postopke za obravnavanje primerov spolnega nadlegovanja na delovnem mestu;

3.  pozdravlja pobude, kot je gibanje #MeToo, katerih cilj je prijava primerov spolnega nadlegovanja in nasilja nad ženskami; odločno podpira vse ženske in dekleta, ki so sodelovala v kampanji #MeToo, tudi tista, ki so prijavila storilce;

4.  poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno spremljajo pravilno izvajanje direktiv EU, ki prepovedujejo nadlegovanje na podlagi spola in spolno nadlegovanje, in zagotovijo, da bodo države članice EU okrepile človeške vire organov za nadzor nad diskriminacijskimi praksami in da bodo ti organi dobili jasen mandat in ustrezna sredstva za pokrivanje treh področij – zaposlovanja, samozaposlitev ter dostopa do blaga in storitev;

5.  poziva Komisijo, naj oceni, izmenja in primerja obstoječe dobre prakse v boju proti spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu ter razširja rezultate tega ocenjevanja, kar zadeva učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko sprejele države članice, da bi podjetja, socialne partnerje in organizacije, vključene v poklicno usposabljanje, spodbudile k preprečevanju vseh oblik diskriminacije na podlagi spola, zlasti kar zadeva nadlegovanje in spolno nadlegovanje na delovnem mestu;

6.  poudarja, da imajo moški osrednjo vlogo pri zavezi spremembam in odpravi vseh oblik nadlegovanja in spolnega nasilja, in sicer tako, da se borijo proti okoliščinam in strukturam, ki omogočajo ravnanje, ki vodi do takih dejanj, čeprav zgolj v pasivni obliki, in nasprotujejo vsakršnemu neustreznemu ravnanju ali neprimernemu vedenju; poziva države članice, naj v kampanje ozaveščanja in preprečevanja dejavno vključijo moške;

7.  meni, da ključni ukrepi za boj proti spolnemu nadlegovanju vključujejo reševanje vprašanj nezadostnega poročanje in družbene stigmatizacije, vzpostavitev postopkov za zagotavljanje odgovornosti, dejavno udeležbo moških in dečkov pri programih preprečevanja nasilja in ukrepanje proti novim oblikam nasilja, npr. v kibernetskem prostoru;

8.  je zaskrbljen, ker nadlegovanje žensk na spletu, zlasti v družbenih medijih, od neželenih stikov, trolanja in kibernetskega ustrahovanja do spolnega nadlegovanja in groženj s posilstvom in smrtjo, postaja razširjeno v naši digitalni družbi, zaradi česar se pojavljajo tudi nove oblike nasilja nad ženskami in dekleti, kot so kibernetsko ustrahovanje, kibernetsko nadlegovanje, uporaba ponižujočih slik v spletu in širjenje zasebnih fotografij in videoposnetkov prek družbenih medijev brez privolitve udeleženih oseb;

9.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo mogoče mehanizme za financiranje programov boja proti nasilju nad ženskami uporabiti za ozaveščanje in podpiranje civilnodružbenih organizacij, ki se ukvarjajo z nasiljem nad ženskami, vključno s spolnim nadlegovanjem;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo ratifikacijo istanbulske konvencije; poziva države članice, naj jo v celoti izvajajo, vključno z vzpostavitvijo sistema za zbiranje razčlenjenih podatkov, ki naj zajema podatke, razčlenjene po starosti in spolu storilcev in odnosu med storilcem in žrtvijo, ter podatke o spolnem nadlegovanju;

11.  poziva Komisijo, naj predloži predlog direktive proti vsem oblikam nasilja nad ženskami in dekleti ter nasilja na podlagi spola; ponovno poziva Komisijo, naj pripravi celovito strategijo EU za boj proti vsem oblikam nasilja na podlagi spola, vključno s spolnim nadlegovanjem in spolno zlorabo žensk in deklet;

12.  poziva Svet, naj aktivira premostitveno klavzulo, tako da soglasno sprejme sklep o opredelitvi nasilja nad ženskami in dekleti (in drugih oblik nasilja na podlagi spola) kot enega od področij kriminala, ki so našteta v členu 83(1) PDEU;

13.  poziva k boljšemu vključevanju žensk v postopke odločanja v sindikatih ter na vodstvenih položajih organizacij v javnem in zasebnem sektorju; poziva Komisijo in države članice, naj skupaj z nevladnimi organizacijami, socialnimi partnerji in organi za enakost okrepijo smiselne ukrepe ozaveščanja, kar zadeva pravice žrtev spolnega nadlegovanja in diskriminacije na podlagi spola; poudarja, da morajo države članice, organizacije delodajalcev in sindikati nujno spodbujati ozaveščanje o spolnem nadlegovanju ter podpirati in spodbujati ženske, da takšne dogodke takoj prijavijo;

14.  poudarja pomen namenskega usposabljanja in kampanj za ozaveščanje o obstoječih formalnih postopkih za prijavo spolnega nadlegovanja na delovnem mestu ter o pravicah žrtev, s čimer se uveljavlja načelo dostojnosti na delovnem mestu in kot normo spodbuja pristop ničelne tolerance;

Spolno nadlegovanje v parlamentih, tudi v Evropskem parlamentu

15.  odločno obsoja primere spolnega nadlegovanja, ki so jih razkrili mediji, ter izraža vso podporo žrtvam spolnega nadlegovanja in zlorabe; poudarja, da je za resno obravnavo tega vprašanja ključnega pomena, da se institucije EU odločno izrečejo proti vsem oblikam diskriminacije na podlagi spola in vsakršnemu ravnanju, ki ovira enakost spolov;

16.  poziva predsednika in upravo Parlamenta, naj:

–  nemudoma in temeljito preučita nedavno poročanje medijev o spolnem nadlegovanju in zlorabah v Evropskem parlamentu in pri tem spoštujeta zasebnost žrtev, ugotovitve posredujeta poslancem in predlagata ustrezne ukrepe za preprečevanje novih primerov;

–  ocenita in po potrebi spremenita sestavo pristojnih organov, da se zagotovi neodvisnost in uravnotežena zastopanost spolov, ter še okrepita in spodbujata delovanje svetovalnega odbora, ki obravnava pritožbe glede nadlegovanja, v katere so vpleteni akreditirani parlamentarni pomočniki in evropski poslanci, in svetovalnega odbora za preprečevanje nadlegovanja, ki se ukvarja z zaposlenimi v Evropskem parlamentu, ob tem pa izrazita priznanje za njuno pomembno delo;

–  pregledata svoja pravila, da se v vse svetovalne odbore za preprečevanje nadlegovanja vključijo tudi pripravniki, spodbudita zanimanje za okrepitev pozitivnih ukrepov teh odborov ter preprečujeta navzkrižje interesov članov teh pomembnih odborov; preiščeta uradne primere, vodita zaupni register primerov in sprejmeta najboljše metode za zagotavljanje ničelne tolerance na vseh ravneh institucije;

–  ustanovita delovno skupino neodvisnih strokovnjakov, ki bo preučila situacijo glede spolnega nadlegovanja in zlorab v Parlamentu ter ocenila delo svetovalnega odbora, ki obravnava pritožbe o spolnem nadlegovanju, v katere so vpleteni akreditirani parlamentarni pomočniki in poslanci, in svetovalnega odbora za preprečevanje nadlegovanja, ki je namenjen zaposlenim, ter predlagala potrebne spremembe;

–  v postopkih znotraj Parlamenta in/ali pri lokalni policiji v celoti podpirata žrtve, po potrebi aktivirata zaščito ali varnostne ukrepe za nujne primere ter v celoti izvajata člen 12a kadrovskih predpisov, pri tem pa zagotovita temeljito preiskavo primerov in uporabo disciplinskih ukrepov;

–  poskrbita za izvajanje odločnega in učinkovitega akcijskega načrta zoper spolno nadlegovanje v interesu preprečevanja in podpore ter obveznega usposabljanja vseh uslužbencev in poslancev o spoštovanju in dostojanstvu na delovnem mestu, s čimer bo pristop ničelne strpnosti postal pravilo; polno sodelujeta v kampanjah ozaveščanja z vsemi poslanci in službami uprave, s posebnim poudarkom na najbolj ranljivih skupinah, kot so pripravniki, akreditirani parlamentarni pomočniki in pogodbeni uslužbenci;

–  ustanovita institucionalno mrežo zaupnih svetovalcev, prilagojeno strukturi Parlamenta, za podporo in svetovanje žrtvam, kot je to praksa na Komisiji;

17.  poziva vse kolege, naj podpirajo in spodbujajo žrtve, da razkrijejo in prijavijo primere spolnega nadlegovanja prek izboljšanih uradnih postopkov v upravi Parlamenta in/ali na policiji;

18.  je sklenil sprejeti interna pravila o prijavljanju nepravilnosti, da bi zaščitil pravice in interese žvižgačev ter jim ponudil ustrezna sredstva za ukrepanje v primerih, kadar v povezavi s prijavljanjem nepravilnosti niso bili obravnavani pravilno in pravično;

19.  priporoča, naj Evropski varuh človekovih pravic skupini Parlamenta na visoki ravni za enakost spolov in raznolikost enkrat letno posreduje podatke o pritožbah zaradi nepravilnosti v zvezi z enakostjo spolov v Parlamentu, ob upoštevanju sklepa Evropskega parlamenta o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic;

20.  poziva države članice, naj preučijo razmere v zvezi s spolnim nadlegovanjem in zlorabo v državnih parlamentih ter sprejmejo aktivne ukrepe za boj proti njima, prav tako pa naj začnejo izvajati in ustrezno uveljavljati politiko spoštovanja in dostojanstva na delovnem mestu za izvoljene poslance in osebje; poziva, naj se izvajanje te politike spremlja;

21.  poziva države članice, naj zaščitijo poslanke, ki so dejavne v javnosti, zlasti tiste, ki so tarča spolne zlorabe in groženj z nasiljem na podlagi spola, tudi v spletu;

22.  poziva, da se na vseh ravneh organizira izmenjava primerov dobre prakse z drugimi institucijami in organizacijami, na primer z Agencijo OZN za ženske, Svetom Evrope, institucijami EU in deležniki, ki sodelujejo pri spodbujanju enakosti spolov;

23.  poziva vse politike, naj delujejo kot odgovorni vzorniki pri preprečevanju spolnega nadlegovanja in boju proti njemu v parlamentih in širše;

º

º  º

24.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter parlamentarni skupščini Sveta Evrope.

(1)

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:12012P/TXT&from=SL

(2)

http://fra.europa.eu/en/publication/2014/violence-against-women-eu-wide-survey-main-results-report

(3)

UL L 204, 26.7.2006, str. 23.

(4)

UL L 373, 21.12.2004, str. 37.

(5)

UL L 315, 14.11.2012, str. 57.

(6)

https://rm.coe.int/168008482e

(7)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0329.

(8)

UL C 77 E, 28.3.2002, str. 138.

(9)

UL C 285 E, 21.10.2010, str. 53.

(10)

UL C 296 E, 2.10.2012, str. 26.

(11)

UL C 168 E, 14.6.2013, str. 102.

(12)

UL C 285, 29.8.2017, str. 2.

(13)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0451.

(14)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0073.

(15)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0050.

(16)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0402.

(17)

http://ec.europa.eu/justice/gender-equality/files/your_rights/final_harassement_en.pdf

(18)

http://www.un.org/womenwatch/daw/beijing/platform/violence.htm

(19)

Glej odstavek 17 direktive o pravicah žrtev: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32012L0029&from=SL

Zadnja posodobitev: 25. oktober 2017Pravno obvestilo