Postopek : 2018/2527(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B8-0082/2018

Predložena besedila :

RC-B8-0082/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 08/02/2018 - 12.10
CRE 08/02/2018 - 12.10

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0040

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 361kWORD 57k
7.2.2018
PE614.391v01-00}
PE614.393v01-00}
PE614.400v01-00}
PE614.401v01-00}
PE614.404v01-00}
PE614.406v01-00}
PE614.412v01-00} RC1
 
B8-0082/2018}
B8-0084/2018}
B8-0091/2018}
B8-0092/2018}
B8-0095/2018}
B8-0097/2018}
B8-0103/2018} RC1

v skladu s členom 123(2) in 123(4) Poslovnika,

ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:

ECR (B8-0082/2018)

Verts/ALE (B8-0084/2018)

S&D (B8-0091/2018)

ALDE (B8-0092/2018)

EFDD (B8-0095/2018)

GUE/NGL (B8-0097/2018)

PPE (B8-0103/2018)


o sedanjem stanju na področju človekovih pravic v Turčiji (2018/2527(RSP))


Cristian Dan Preda, Renate Sommer, David McAllister, Julia Pitera, Laima Liucija Andrikienė, Esther de Lange, Lorenzo Cesa, Bogdan Andrzej Zdrojewski v imenu skupine PPE
Kati Piri, Victor Boştinaru, Elena Valenciano, Knut Fleckenstein v imenu skupine S&D
Anders Primdahl Vistisen, Valdemar Tomaševski, Charles Tannock, Jan Zahradil, Ruža Tomašić v imenu skupine ECR
Nadja Hirsch, Petras Auštrevičius, Beatriz Becerra Basterrechea, Izaskun Bilbao Barandica, Dita Charanzová, Gérard Deprez, Marian Harkin, Ivan Jakovčić, Patricia Lalonde, Louis Michel, Javier Nart, Urmas Paet, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jozo Radoš, Frédérique Ries, Marietje Schaake, Pavel Telička, Ramon Tremosa i Balcells, Ivo Vajgl, Hilde Vautmans, Cecilia Wikström v imenu skupine ALDE
Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Josu Juaristi Abaunz, Merja Kyllönen, Patrick Le Hyaric, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Kostadinka Kuneva, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Martina Michels, Marisa Matias, Kateřina Konečná, Miguel Urbán Crespo, Lola Sánchez Caldentey, Estefanía Torres Martínez, Tania González Peñas, Xabier Benito Ziluaga, Marie-Pierre Vieu, Marie-Christine Vergiat v imenu skupine GUE/NGL
Rebecca Harms, Terry Reintke, Bodil Valero v imenu skupine Verts/ALE
Fabio Massimo Castaldo, Ignazio Corrao, Isabella Adinolfi v imenu skupine EFDD

Resolucija Evropskega parlamenta o sedanjem stanju na področju človekovih pravic v Turčiji (2018/2527(RSP))  

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Turčiji, zlasti z dne 27. oktobra 2016 o položaju novinarjev v tej državi(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2017 o poročilu Komisije o Turčiji za leto 2016(2),

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Federice Mogherini in komisarja za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannesa Hahna o najnovejšem razvoju dogodkov v Turčiji z dne 2. februarja 2018, izjav, ki sta jih podala leto dni po poskusu državnega udara v Turčiji 14. julija 2017 in izjav o mnenju Beneške komisije o spremembah turške ustave in nedavnih dogodkih, ki sta jih podala 13. marca 2017,

–  ob upoštevanju izjav uradne govorke Evropske službe za zunanje delovanje z dne 8. junija 2017, da je bil sodeč po poročilih pridržan predsednik organizacije Amnesty International v Turčiji, Taner Kiliç, z dne 8. julija 2017 o pridržanju zagovornikov človekovih pravic na otoku Büyükada v Turčiji in z dne 26. oktobra 2017 o tekočih primerih, povezanih s človekovimi pravicami v Turčiji,

–  ob upoštevanju političnega dialoga na visoki ravni med EU in Turčijo dne 25. julija 2017,

–  ob upoštevanju pisnih ugotovitev, ki jih je komisar Sveta Evrope za človekove pravice 2. novembra 2017 predložil Evropskemu sodišču za človekove pravice o skupini dvanajstih tožb v zvezi s svobodo izražanja in pravico do svobode in varnosti poslancev v Turčiji in z dne 10. oktobra 2017 o skupini desetih tožb v zvezi s svobodo izražanja in pravico do svobode novinarjev v Turčiji,

–  ob upoštevanju resolucije št. 2156 (2017) parlamentarne skupščine Sveta Evrope o delovanju demokratičnih institucij v Turčiji,

–  ob upoštevanju dejstva, da ustanovne vrednote EU zajemajo načeli pravne države in spoštovanja človekovih pravic, ki veljajo tudi za države kandidatke za članstvo v EU;

–  ob upoštevanju Evropske konvenciji o človekovih pravicah in Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, katerih podpisnica je tudi Turčija;

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker je Parlament odločno obsodil poskus državnega udara 15. julija 2016; ker je turški parlament 18. januarja 2018 še za tri mesece podaljšal izredno stanje; ker izredne razmere izkoriščajo za utišanje nestrinjanja, pri čemer močno presegajo vse upravičene ukrepe za preprečevanje groženj nacionalni varnosti; ker v mednarodnem pravu velja, da morajo biti izredni ukrepi biti zgolj toliko obsežni, kolikor so potrebni, ter sorazmerni po obsegu in trajanju;

B.  ker je Turčija pomembna partnerica EU in se od nje kot države kandidatke pričakuje spoštovanje najvišjih standardov demokracije, vključno s spoštovanjem človekovih pravic, načela pravne države, temeljnih svoboščin in splošne pravice do poštenega sojenja;

C.  ker 148 podpisnikom peticije „Akademiki za mir“ grozi obtožnica, češ da so širili teroristično propagando, in jih maja 2018 čakajo sodne obravnave;

D.  ker je po podatkih Evropske zveze novinarjev od poskusa državnega udara še vedno v zaporu 148 novinarjev; ker se še vedno nadaljuje zatiranje političnega oporečništva prek družbenih medijev; ker je bilo 449 ljudi pridržanih zaradi objave komentarjev v družbenih medijih, kjer so bili kritični do turškega vojaškega vpada v sirsko enklavo Afrin; ker so turški organi po poročanju organizacije Amnesty International po poskusu državnega udara ukinili na stotine civilnodružbenih organizacij in zaprli sedeže več kot 160 radijskih in televizijskih organizacij, časopisov, revij, založniških hiš in distribucijskih podjetij;

E.  ker turški organi od julija 2016 odločili, da 107 000 ljudi ne sme opravljati svojega poklica; ker je komisija za preiskavo izrednih ukrepov, ki je bila ustanovljena po priporočilu Sveta Evrope, do 18. januarja 2018 prejela 104 789 zahtevkov in je doslej izdala odločitve le v 3110 zadevah, ki pa niso bile objavljene;

F.  ker smo zadnja leta priča širjenju izvršilnega nadzora nad sodstvom in tožilstvom, obsežnim aretacijam, odpuščanju in samovoljnim premestitvam sodnikov in tožilcev ter ponavljajočim se napadom na odvetnike;

G.  ker je bilo po podatkih Združenja za človekove pravice v prvih 11 mesecih leta 2017 mučenju in slabemu ravnanju izpostavljenih 2278 oseb;

H.  ker je položaj na jugovzhodu države še vedno zelo zaskrbljujoč; ker je bilo po poročanjih v okviru varnostnih operacij ubitih okoli 2500 ljudi, približno pol milijona ljudi pa je bilo od julija 2015 razseljenih; ker je še vedno zaprtih 68 kurdskih županov;

I.  ker so med priprtimi novinarji na primer nemško-turški novinar Deniz Yücel, akademik in kolumnist Mehmet Altan in novinar Şahin Alpay ter več novinarjev in uslužbencev dnevnika Cumhuriyet, med drugim tudi Ahmet Şık;

J.  ker so se po odvzemu parlamentarne imunitete velikemu številu poslancev mnogi opozicijski poslanci znašli v sodnih postopkih in priporu; ker je v priporu še vedno deset poslancev Ljudske demokratske stranke (HDP), vključno s sopredsednikoma Figen Yüksekdağ in Selahattinom Demirtaşem ter poslancem Republikanske ljudske stranke (CHP) Enisom Berberoğlujem, in so šestim poslancem odvzeli parlamentarni mandat, tudi dobitnici nagrade Saharova Leyli Zana;

K.  ker turške oblasti julija 2017 aretirale deset zagovornikov človekovih pravic (istanbulska deseterica), ki so jih kasneje proti plačilu varščine izpustili; ker je sodišče v Istanbulu 1. februarja 2018 razveljavilo svojo odločitev o izpustitvi Tanerja Kılıça, predsednika Amnesty International v Turčiji, ter ga za čas trajanja sojenja zadržalo v priporu;

L.  ker je bil eden od osrednjih voditeljev civilne družbe v Turčiji, Osman Kavala, 18. oktobra 2017 aretiran in je še vedno v zaporu na podlagi obtožbe, da je poskušal strmoglaviti vlado, ker je decembra 2013 podprl proteste v parku Gezi;

M.  ker je 19. novembra 2017 urad guvernerja v Ankari odločil, da za nedoločen čas prepove vse dogodke, ki jih priredijo organizacije LGBTI;

N.  ker turška ustava zagotavlja svobodo prepričanja, svobodnega izražanja veroizpovedi in zasebnega širjenja verskih idej ter prepoveduje diskriminacijo na podlagi vere, a verske manjšine še vedno doživljajo verbalne in fizične napade, stigmatizacijo in družbeni pritisk v šolah in javnem življenju, diskriminacijo in težave pri zakonitem ustanavljanju bogoslužnih mest;

O.  ker so bila zaradi razmer v Turčiji na področju demokracije, pravne države, človekovih pravic in svobode tiska njena predpristopna sredstva zmanjšana za 105 milijonov EUR v primerjavi s prvotnim predlogom Komisije v proračunu za leto 2018, nadaljnjih 70 milijonov EUR pa ostaja v rezervi, dokler država na teh področjih ne bo dosegla „izmerljivega zadostnega napredka“;

P.  ker je Parlament novembra 2016 pozval, naj se proces pristopa Turčije k EU zamrzne, julija 2017 pa, naj se prekine, če bi ustavne spremembe izvajali take, kot so;

1.  ponovno ostro obsoja poskus državnega udara z dne 16. julija 2016 in izraža solidarnost s turškimi državljani; priznava pravico in odgovornost turške vlade, da sprejme ukrepe, s katerimi bi ob zagotavljanju spoštovanja načel pravne države in pravice do poštenega sojenja privedla storilce pred sodišče; vseeno poudarja, da turška vlada spodleteli vojaški državni udar uporablja za zatiranje legitimne in miroljubne opozicije ter medijem in civilni družbi z nesorazmernimi in nezakonitimi dejanji odreka miroljubno uveljavljanje pravice do svobode izražanja;

2.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi vse slabšega stanja temeljnih pravic in svoboščin ter pravne države v Turčiji, pa tudi zaradi neobstoja neodvisnosti sodstva; obsoja uporabo samovoljnih pridržanj ter pravosodnega in upravnega nadlegovanja za preganjanje desettisočev oseb; nujno poziva turške oblasti, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo vse, ki so bili pridržani le zato, ker so legitimno opravljali svoje delo in uveljavljali svojo pravico do svobode izražanja in združevanja, in ki so priprti brez trdnih dokazov o kaznivi dejavnosti; poziva k odpravi izrednih razmer v državi in k razveljavitvi izrednih odredb;

3.  poziva turške oblasti, naj spoštujejo Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic, ki vključuje jasno zavrnitev smrtne kazni, in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, vključno z načelom domneve nedolžnosti;

4.  poziva turško vlado, naj vsem osebam, za katere veljajo omejevalni ukrepi, ponudi ustrezna in učinkovita pravna sredstva ter sodni nadzor v skladu z načeli pravne države; poudarja, da je domneva nedolžnosti temeljno načelo v vsaki ustavni državi; poziva Turčijo, naj nujno pregleda komisijo za preiskavo izrednih ukrepov, in sicer tako, da bo postala robustna in neodvisna ter da bo zmožna individualno obravnavati vse primere, učinkovito obdelati ogromno število vlog, ki jih prejema, ter preprečiti neupravičeno odlaganje sodnega nadzora; poziva omenjeno komisijo, naj svoje odločitve objavi; poziva turške organe, naj sindikatom omogočijo izvajanje legitimne sindikalne dejavnosti;

5.  poudarja, da terorizem v Turčiji ostaja neposredna grožnja; vseeno ponavlja, da široko zastavljene protiteroristične turške zakonodaje ne bi smeli uporabljati za kaznovanje državljanov in medijev, ki uveljavljajo svojo pravico do svobode izražanja; glede tega obsoja pridržanje in sojenje najmanj 148 akademikov iz javnih in zasebnih univerz v Istanbulu, ki so podpisali peticijo „Akademiki za mir“, prav tako pa obsoja nedavne aretacije novinarjev, aktivistov, zdravnikov in navadnih državljanov zaradi izražanja nasprotovanja turški vojaški operaciji v Afrinu;

6.  je globoko zaskrbljen zaradi poročil o slabem ravnanju in mučenju zapornikov in poziva turške organe, naj temeljito raziščejo te obtožbe; ponovno poziva, naj se poročilo odbora Sveta Evrope za preprečevanje mučenja objavi;

7.  odločno obsoja odločitev turškega parlamenta, da brez ustavne podlage odvzame imuniteto velikemu številu poslancev, s čimer je utrl pot nedavnemu pridržanju desetih opozicijskih poslancev, vključno s sopredsednikoma Ljudske demokratske stranke (HDP) Figen Yüksekdağ in Selahattinom Demirtaşem, ter da prekliče mandat 6 opozicijskim poslancem, nazadnje dobitnici nagrade Saharova Leyli Zana; obsoja odvzem prostosti 68 kurdskim županom; obsoja samovoljno zamenjavo izvoljenih lokalnih predstavnikov, ki dodatno spodkopava demokratično strukturo Turčije;

8.  je resno zaskrbljen zaradi zaprtja več kot 160 medijskih hiš z vladno odredbo o izrednih razmerah; obsoja politični pritisk na novinarje; izraža resno zaskrbljenost, ker turški organi nadzorujejo platforme družbenih medijev in ukinjajo uporabniške račune na družbenih omrežjih; poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh, ki so pridržani brez dokazov, vključno z državljani EU, kot sta nemški novinar Deniz Yücel, ki je že leto dni v zaporu, vključno z devetimi meseci samice, čeprav zoper njega ni bila vložena obtožnica; pozdravlja, da so nekatere novinarje in osebje opozicijskega dnevnika Cumhuriyet po mesecih zapora izpustili, in poziva k takojšnji izpustitvi še štirih novinarjev tega dnevnika, ki so še za zapahi;

9.  je zelo zaskrbljen zaradi obsežnih represivnih ukrepov zoper organizacije civilne družbe v Turčiji, zlasti zaradi prijetja enega od glavnih voditeljev nevladnih organizacij, Osmana Kavale; nujno poziva turško vlado, naj Kavalo takoj izpusti, saj je njegova aretacija spolitizirana in samovoljna;

10.  zaskrbljeno opaža krhanje sekularnih načel in vrednot, ki jih je Turčija dolgo spoštovala; je resno zaskrbljen zaradi nespoštovanja verske svobode, vključno z vse večjo diskriminacijo kristjanov in drugih verskih manjšin; obsoja zaplembo 50 aramejskih cerkva, samostanov in pokopališč v Mardinu; poziva Komisijo, naj to vprašanje nujno obravnava s turškimi organi; poziva turško vlado, naj izpusti pastorja Andrewa Brunsona in mu omogoči vrnitev domov;

11.  opozarja tudi na načelo nediskriminacije manjšin, vključno z Romi, ki imajo enako pravico do izražanja svoje kulture in dostopa do socialne varnosti;

12.  obsoja izjavo, ki jo je urad guvernerja v Ankari podal 19. novembra 2017 o odločitvi, da uvede neomejeno prepoved vseh dogodkov, ki jih organizirajo organizacije LGBTI, po tem, ko je trikrat zapored prepovedal parado ponosa v Istanbulu; poziva turške organe, naj prekličejo prepoved; pozdravlja izpustitev vodilnega aktivista LGBTI Alija Erola;

13.  izraža resno zaskrbljenost zaradi razmer na jugovzhodu Turčije, zlasti na območjih, na katerih velja policijska ura, saj se tam uporabljata prekomerna sila in kolektivno kaznovanje; poziva Turčijo, naj oblikuje načrt za učinkovito ponovno vključitev pol milijona notranje razseljenih oseb; ponovno obsoja, da se Kurdska delavska stranka (PKK), ki je že od leta 2002 na seznamu terorističnih organizacij, ponovno zateka k nasilju, zato jo poziva, naj odloži orožje in uporabi miroljubna in demokratična sredstva za izražanje svojih pričakovanj; opozarja, da je turška vlada dolžna zaščiti vse svoje državljane; obžaluje razširjeno prakso razlastitev, vključno z nepremičninami, ki so v lasti občin; je prepričan, da lahko zgolj pravična politična rešitev kurdskega vprašanja prinese trajno stabilnost in blaginjo regiji in vsej Turčiji, zato obe strani poziva, naj se vrneta k pogajalski mizi;

14.  izraža resno zaskrbljenost glede delovanja pravnega sistema v Turčiji po odločitvi istanbulskega kazenskega sodišča, da morata pridržana novinarja Mehmet Altan in Şahin Alpay ostati v priporu kljub zahtevi ustavnega sodišča, da se jih izpusti, ker so jim bile v priporu kršene pravice; ugotavlja, da gre pri tem za nadaljnje spodkopavanje pravne države; močno obžaluje nedavno ponovno pridržanje predsednika organizacije Amnesty International za Turčijo, Tanerja Kılıça, kjer gre po splošnem mnenju za izkrivljanje pravice, in poziva, naj se obtožbe proti njemu in njegovim soobtožencem (istanbulska deseterica) zavržejo, saj zoper nje še ni bil predložen noben konkretni dokaz;

15.  ponavlja svoje stališče iz novembra 2017, v katerem je pozval k pogojevanju sredstev, namenjenih turškim organom v okviru instrumenta za predpristopno pomoč, z izboljšanjem položaja na področju človekovih pravic, demokracije in pravne države, ter da se ta sredstva, kjer je to mogoče, preusmerijo k civilnodružbenim organizacijam; ponovno poziva Komisijo, naj pri pregledu sredstev iz instrumenta za predpristopno pomoč upošteva razvoj dogodkov v Turčiji, predstavi pa naj tudi konkretne predloge za povečanje podpore turški civilni družbi;

16.  poziva visoko predstavnico, Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice, naj s svojimi turškimi sogovorniki nadaljujejo razpravo o položaju zagovornikov človekovih pravic, političnih aktivistov, odvetnikov, novinarjev in akademikov v priporu, ter zagotovijo diplomatsko in politično podporo zanje, vključno z opazovanjem sojenj in spremljanjem zadev;

17.  poziva, naj se ta resolucija prevede v turščino;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsedniku, vladi in parlamentu Turčije.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0423.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0306.

Zadnja posodobitev: 7. februar 2018Pravno obvestilo