Postopek : 2018/2756(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B8-0292/2018

Predložena besedila :

RC-B8-0292/2018

Razprave :

PV 14/06/2018 - 4.3

Glasovanja :

PV 14/06/2018 - 7.3

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0261

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 357kWORD 50k
13.6.2018
PE621.690v01-00}
PE621.691v01-00}
PE621.692v01-00}
PE621.693v01-00}
PE621.695v01-00}
PE621.696v01-00} RC1
 
B8-0292/2018}
B8-0293/2018}
B8-0294/2018}
B8-0295/2018}
B8-0297/2018}
B8-0298/2018} RC1

v skladu s členoma 135(5) in 123(4) Poslovnika,

ki nadomesti naslednje predloge resolucij:

B8-0292/2018 (Verts/ALE)

B8-0293/2018 (ECR)

B8-0294/2018 (S&D)

B8-0295/2018 (PPE)

B8-0297/2018 (GUE/NGL)

B8-0298/2018 (ALDE)


o položaju rohinških beguncev, zlasti trpljenju otrok (2018/2756(RSP))


Cristian Dan Preda, Joachim Zeller, Elmar Brok, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Jaromír Štětina, Tomáš Zdechovský, Patricija Šulin, Marijana Petir, Eduard Kukan, Tunne Kelam, Csaba Sógor, Ramona Nicole Mănescu, Romana Tomc, David McAllister, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Luděk Niedermayer, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Milan Zver, József Nagy, Adam Szejnfeld, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Brian Hayes, Giovanni La Via, Inese Vaidere, Roberta Metsola, Ivo Belet, Deirdre Clune, Dubravka Šuica, Lars Adaktusson, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Laima Liucija Andrikienė, Ivana Maletić, Sandra Kalniete, Stanislav Polčák, Jiří Pospíšil, Krzysztof Hetman, Tokia Saïfi v imenu skupine PPE
Elena Valenciano, Victor Boştinaru, Soraya Post, Wajid Khan v imenu skupine S&D
Charles Tannock, Ruža Tomašić, Amjad Bashir, Notis Marias, Pirkko Ruohonen-Lerner, Jan Zahradil, Valdemar Tomaševski, Nosheena Mobarik, Monica Macovei, Sajjad Karim v imenu skupine ECR
Urmas Paet, Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Petras Auštrevičius, Beatriz Becerra Basterrechea, Izaskun Bilbao Barandica, Dita Charanzová, Gérard Deprez, Martina Dlabajová, Marian Harkin, Ivan Jakovčić, Petr Ježek, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Patricia Lalonde, Valentinas Mazuronis, Louis Michel, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jozo Radoš, Frédérique Ries, Robert Rochefort, Marietje Schaake, Jasenko Selimovic, Yana Toom, Ramon Tremosa i Balcells, Viktor Uspaskich, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Hilde Vautmans, Cecilia Wikström v imenu skupine ALDE
Barbara Lochbihler, Heidi Hautala, Judith Sargentini, Bodil Valero, Jordi Solé, Ana Miranda, Jean Lambert v imenu skupine Verts/ALE
Miguel Urbán Crespo, Patrick Le Hyaric, Barbara Spinelli, Marie-Christine Vergiat, Xabier Benito Ziluaga, Tania González Peñas, Lola Sánchez Caldentey, Estefanía Torres Martínez, Merja Kyllönen, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis) v imenu skupine GUE/NGL
Fabio Massimo Castaldo, Ignazio Corrao

Resolucija Evropskega parlamenta  o položaju rohinških beguncev, zlasti trpljenju otrok (2018/2756(RSP))  

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Mjanmaru in o položaju Rohingov,

  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Bangladešu,

  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. junija 2016 o strategiji EU z Mjanmarom/Burmo,

  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. februarja 2018 o Mjanmaru/Burmi,

  ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic, ki jih je Svet sprejel 6. marca 2017,

  ob upoštevanju izjave podpredsednice/visoke predstavnice Federice Mogherini z dne 30. marca 2016 o začetku mandata nove vlade Zveze Mjanmar,

  ob upoštevanju skupnega sporočila za javnost o četrtem krogu dialoga o človekovih pravicah med EU in Mjanmarom z dne 5. marca 2018,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o statusu beguncev iz leta 1951 ter njenega protokola iz leta 1967,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije o statusu oseb brez državljanstva iz leta 1954 in Konvencije o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva iz leta 1961,

–  ob upoštevanju globalnega akcijskega načrta Agencije OZN za begunce (UNHCR) za begunce za odpravo apatridnosti za obdobje 2014–2024 iz novembra 2014,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju končnega poročila svetovalnega odbora za zvezno državo Rakhine iz avgusta 2017,

–  ob upoštevanju listine Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN),

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja OZN z dne 23. marca 2018 o spolnem nasilju, povezanem s konflikti, predloženega Varnostnemu svetu OZN,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker 720.000 rohinških otrok v Bangladešu in Mjanmaru nujno potrebuje humanitarno pomoč in zaščito;

B.  ker v zvezni državi Rakhine v Mjanmaru živi skoraj 1,3 milijona Rohingov, pripadnikov pretežno muslimanske manjšine, ki so žrtve represije in katerih človekove pravice se stalno kršijo, med drugim z grožnjami s smrtjo in grožnjami za varnost, kršitvami pravice do zdravja in izobraževanja, prisilnim delom, spolnim nasiljem in omejevanjem njihovih političnih pravic; ker muslimani ljudstva Rohinga veljajo za najbolj preganjano manjšino na svetu in največja skupina brez državljanstva;

C.  ker je od avgusta 2017 več kot 900.000 Rohingov, med njimi 534.000 otrok, pobegnilo pred nasiljem nad njimi in se zateklo v Bangladeš, pri čemer se bojijo za svoja življenja; ker se ocenjuje, da je bilo v nasilju v Mjanmaru ubitih približno 1000 rohinških otrok, mlajših od petih let; ker je po navedbah parlamentarcev za človekove pravice iz združenja ASEAN 28.300 rohinških otrok ostalo brez vsaj enega starša, še 7700 pa naj bi jih izgubilo oba starša, zaradi česar je število umrlih staršev 43.700;

D.  ker je več kot 14.000 otrok, mlajših od petih let, hudo akutno podhranjenih; ker so rohinški otroci doživeli travmatične dogodke ali jim bili priča, vključno s številnimi primeri izgube enega ali obeh staršev, ločitve od družine, telesne zlorabe, duševne stiske, podhranjenosti, bolezni, spolnega izkoriščanja in dejstva, da so bili priča zločinom proti človečnosti v državi Rakhine, tudi sistematičnemu požiganju domov, fizičnim napadom in posilstvom, zagrešenih nad Rohingi;

E.  ker je visoki komisar OZN za človekove pravice Zejd Rad Al Husein ukrepe mjanmarske vlade označil za „šolski primer etničnega čiščenja“ in „brezobziren načrt za prisilno preselitev velikega števila ljudi brez možnosti vrnitve“;

F.  ker krize ženske in dekleta pogosto prizadenejo močneje in drugače kot moške in fante, saj okrepijo, ohranijo in zaostrijo obstoječe, trajne neenakosti med spoloma, nasilje na podlagi spola in diskriminacijo;

G.  ker mjanmarska vojska posilstvo uporablja kot orodje v svoji kampanji etničnega čiščenja države Rakhine; ker se spolno nasilje uporablja za delitev celih skupnosti in za odvračanje žensk in deklet od vrnitve domov; ker žrtve posilstva v taboriščih njihove skupnosti morda izključijo; ker je UNHCR zahtevala informacije o odgovornosti mjanmarske vojske za obsežna posilstva rohinških žensk in deklet;

H.  ker so številni begunci noseče ženske ali imajo majhne otroke ter so prehodili dolgo pot in v taborišča za razseljene prispeli oboleli zaradi duševnega in telesnega stresa, sestradanosti in poškodb;

I.  ker naj bi se devet mesecev po začetku napadov mjanmarskih vojakov in pripadnikov milic na Rohinge po predvidevanjih agencij za pomoč v begunskih taboriščih rodilo okoli 48.000 otrok;

J.  ker je dostop do zdravstva za ženske in otroke v begunskih taboriščih v Bangladešu zelo omejen; ker bi morale biti nosečnice in matere deležne kritičnih storitev obporodnega zdravstvenega varstva, ki jih potrebujejo, vključno s predporodno nego, varnim porodom, nego novorojenčka, podporo pri dojenju in stalnim reproduktivnim zdravstvenim varstvom;

K.  ker so rohinški otroci in ženske zelo izpostavljeni tveganju trgovine z ljudmi za namene prostitucije, pa tudi tveganju spolnega nadlegovanja in nasilja v begunskih taboriščih v Bangladešu; ker so izgubljeni rohinški otroci v begunskih taboriščih najranljivejši in je verjetno, da bodo postali žrtve trgovine z ljudmi;

L.  ker rohinški otroci nimajo zadostnega dostopa do formalnega izobraževanja; ker so le zelo majhni rohinški otroci deležni osnovnega izobraževanja prek neformalnih učilnic v begunskih taboriščih, pri čemer so starejši otroci deležni zelo malo formalnega šolanja, ali pa dostopa do šolanja sploh nimajo;

M.  ker se je v Bangladešu začela monsunska doba, razmere pa naj bi se znatno poslabšale; ker vsaj 200.000 ljudem v begunskih taboriščih neposredno grozijo poplave in plazovi; ker so prisotne resne grožnje za življenje, zatočišče ter zaloge hrane in vode; ker je med monsunskim poplavljanjem veliko tveganje za širjenje bolezni, kot sta kolera in hepatitis; ker je imelo pred prihodom v Bangladeš zelo malo Rohingov dostop do zdravniške pomoči ali cepljenja;

N.  ker Mjanmar še ni dovolil misiji za ugotavljanje dejstev Sveta OZN za človekove pravice, da bi vstopila v državo, in je prepovedal vstop posebni poročevalki OZN za človekove pravice v Mjanmaru Jangi Li, pri tem pa zavrnil skoraj vse obtožbe grozodejstev, ki so jih njegove varnostne sile zagrešile v državi Rakhine;

O.  ker je v Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) potrjeno, da najhujši zločini, ki zadevajo vso mednarodno skupnost, zlasti genocid, zločini proti človečnosti in vojni zločini, ne smejo ostati nekaznovani; ker je tožilka tega sodišča aprila 2018 pozvala sodišče, naj razsodi o vprašanju, ali lahko MKS izvaja jurisdikcijo nad domnevnimi deportacijami Rohingov iz Mjanmara v Bangladeš; ker bi lahko sodba, ki bi potrdila jurisdikcijo MKS, temu sodišču omogočila, da Mjanmar preišče zaradi zločinov proti človečnosti ali deportacije;

P.  ker sta Kitajska in Rusija marca 2017 blokirali sprejetje resolucije varnostnega sveta OZN o razmerah rohinške manjšine v Mjanmaru;

Q.  ker iz odsotnosti realističnih obetov varne in prostovoljne vrnitve in pomanjkanja političnega napredka pri reševanju krize v Mjanmaru izhaja, da se položaj kratkoročno ne bo rešil, zato je potreben trajnostni pristop, zlasti k obravnavanju pravic in potreb otrok;

R.  ker je bil med Mjanmarom, UNHCR in Program OZN za razvoj (UNDP) 6. junija 2018 podpisan tristranski memorandum o soglasju; ker je UNHCR navedla, da pogoji za prostovoljno vrnitev še niso izpolnjeni;

S.  ker je Komisija maja 2018 sprostila 40 milijonov EUR humanitarne pomoči za življenjsko nujno pomoč ranljivim rohinškim civilistom in gostiteljskim skupnostim v Bangladešu ter po vsej državi Rakhine; ker je bilo leta 2017 že mobiliziranih 51 milijonov EUR;

T.  ker je OZN marca 2018 objavila poziv za 951 milijonov USD pomoči rohinškim beguncem za preostanek leta 2018, vendar je bilo doslej prejetih le okoli 20 % tega zneska;

1.  ostro obsoja napade na Rohinge v Mjanmaru, ki so po mnenju Komisije Združenih narodov za človekove pravice (UNCHR) enakovredni etničnemu čiščenju; je močno zaskrbljen zaradi vse resnejših in obsežnejših kršitev človekovih pravic, vključno s poboji, nasilnimi spopadi ter uničevanjem posesti in razselitvijo stotisočev civilistov; poziva mjanmarske vojaške in varnostne sile, naj takoj zaustavijo poboje, nadlegovanje in posilstva, katerih žrtve so Rohingi, ter požiganje njihovih domov;

2.  poziva mjanmarsko vlado, naj mednarodnim opazovalcem in organizacijam za človekove pravice in človekoljubno pomoč omogoči popoln in neoviran dostop do države Rakhine, tudi OZN in mednarodnim nevladnim organizacijam, zlasti misiji OZN za ugotavljanje dejstev, ki jo je marca ustanovil Svet OZN za človekove pravice, da bi zagotovili neodvisno in nepristransko preiskavo resnih kršitev človekovih pravic, ki naj bi jih zakrivile vse strani;

3.  želi spomniti, da je nujno zagotoviti zdravniško in psihološko pomoč v taboriščih za begunce, ki mora biti posebej prilagojena ranljivim skupinam, namreč ženskam in otrokom; poziva k povečanju podpornih storitev za žrtve posilstev in spolnih napadov; vztraja, da morajo imeti vse ženske in deklice dostop do informacij in storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, vključno s kontracepcijo in varno prekinitvijo nosečnosti;

4.  odobrava predporodno in poporodno podporo, ki jo zagotavljajo agencije in organizacije; opozarja na pomen uvedbe infrastrukture za registracijo in izdajo rojstnih listov za novorojenčke, s čimer bi zagotovili, da bodo imeli dokumente, na podlagi katerih jim bodo zagotovljene zakonite pravice in dostop do osnovnih storitev; poudarja tudi, da je treba podpirati iskanje družinskih članov, skladno z obvezami vlade Bangladeša, da bo zagotovila registracijo vseh rojstev, ki se bodo zgodila na njenem ozemlju; želi spomniti, da je ohranitev enotnosti družin za te otroke bistvenega pomena, saj bodo le tako prišli do svojih pravic;

5.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da se v begunskih taboriščih nezadostno izvaja izobraževanje za rohinške otroke; poziva bangladeške oblasti, naj jim zagotovijo popoln in zadosten dostop do kakovostnega izobraževanja v njihovem jeziku; opozarja na nevarnost, da bo skupnost izgubila celo generacijo, če ne bodo sprejeti potrebni ukrepi za zagotovitev ustreznega izobraževanja otrok; poudarja pomen omogočanja neoviranega dostopa do izobraževanja, ki bi ga v šolskih objektih lahko izvajale agencije OZN in nevladne organizacije, da bi vsi otroci lahko razvijali svoj potencial;

6.  je izjemno zaskrbljen zaradi velike pogostosti prisilne prostitucije, trgovine z ljudmi in spolnega nasilja v taboriščih, vključno s porokami otrok, partnerskim nasiljem ter spolnim izkoriščanjem in zlorabo; poziva organe Bangladeša in Mjanmara, naj v sodelovanju z UNHCR zagotovijo varnost rohinških beguncev na njihovem ozemlju, zlasti z okrepitvijo boja proti trgovini z ljudmi in otroški prostituciji in z prekinitvijo obstoječih omrežij;

7.  pozdravlja prizadevanja vlade in prebivalcev Bangladeša, da bi rohinškim beguncem zagotovili zatočišče in varnost, ter jih spodbuja, naj še naprej zagotavljajo humanitarno pomoč beguncem, ki prihajajo iz Mjanmara; poziva k nadaljnji mednarodni podpori skupnostim, ki gostijo begunce, vključno z reševanjem domačih socialnih, izobraževalnih, gospodarskih in zdravstvenih izzivov; vztraja, kako pomembno je, da vsi deležniki prisluhnejo ženskam ter jih vključijo v oblikovanje humanitarnih ukrepov in ukrepov za krepitev odpornosti;

8.  vztraja, da mora mjanmarska vlada zagotoviti varno, prostovoljno in dostojno vrnitev tistim, ki se želijo vrniti na svojo zemljo, na podlagi celovitega nadzora OZN; poziva mjanmarsko in bangladeško vlado, naj v celoti spoštujeta načelo nevračanja beguncev;

9.  pozdravlja memorandum o soglasju, o katerem so se 6. junija 2018 dogovorili Mjanmar, UNHCR in Program OZN za razvoj, kot prvi konkretni korak v smeri polne vključenosti agencij OZN v proces repatriacije; vseeno poudarja, da je pomembno sporazum o čimprej javno objaviti;

10.  poudarja, kako pomembno je, da lahko humanitarni delavci lahko zagotavljajo nujne storitve, tudi za spolno prenosljive bolezni in spolno nasilje; nujno poziva vse donatorje, naj povečajo financiranje, da bo na voljo cela paleta storitev zdravstvenega varstva za matere;

11.  pozdravlja kampanjo OZN za odpravo apatridnosti do leta 2024; želi spomniti, da so Rohingi sestavni del prebivalstva Mjanmara in da jih je treba kot take pravno priznati, kot je priporočil svetovalni odbor;

12.  opozarja, da bi bilo nesorazmerno, če bi finančno breme za pomoč beguncem prepustili zgolj Bangladešu; poziva mednarodno skupnost in mednarodne donatorje, naj takoj okrepijo svoja prizadevanja in zagotovijo potrebna denarna sredstva, da bi lahko še naprej nudili potrebno humanitarno pomoč in podporo, obenem pa naj učinkovito podpirajo rohinške ženske in otroke, zlasti nosečnice, otroke in žrtve posilstva, pa tudi lokalne in gostiteljske skupnosti v Bangladešu;

13.  pozdravlja, da je Svet 26. aprila 2018 sprejel okvir za usmerjene ukrepe zoper uradnike, odgovorne za resne kršitve človekovih pravic, in okrepitev embarga EU na orožje; poziva EU in njene države članice, naj začnejo brez odlašanja izvrševati vse ukrepe; poziva tudi varnostni svet OZN, naj uvede celovit globalni embargo na orožje za Mjanmar, prekine vse neposredne in posredne dobave, prodajo ali prenos vsega orožja, streliva in druge vojaške in varnostne opreme, vključno s tranzitom in pretovarjanjem ter zagotavljanjem usposabljanja ali druge pomoči na vojaškem in varnostnem področju;

14.  ponovno poziva Komisijo, naj preuči posledice v okviru trgovinskih preferencialov, ki jih uživa Mjanmar, ter razmisli tudi o uvedbi preiskave v okviru mehanizmov iz pobude „Vse razen orožja“;

15.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj v večstranskih forumih zahtevajo odgovornost za vse, ki so odgovorni za zločine v Mjanmaru; ugotavlja, da je generalna tožilka Mednarodnega kazenskega sodišča od sodnikov tega sodišča zahtevala, naj potrdijo pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča za zločin deportacije Rohingov iz Mjanmara v Bangladeš; poziva EU in njene države članice, naj prevzamejo pobudo v varnostnem svetu OZN in predložijo tematsko resolucijo o napotitvi celotnega primera Mjanmar/država Rakhine Mednarodnemu kazenskemu sodišču; poziva države članice EU, naj prevzamejo vodilno vlogo v generalni skupščini OZN in Svetu OZN za človekove pravice ter zagotovijo takojšnjo vzpostavitev mednarodnega nepristranskega in neodvisnega mehanizma za podporo preiskavam domnevnih grozodejstev;

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje  vladi in parlamentu Mjanmara, državni svetnici Aung San Su Či, vladi in parlamentu Bangladeša, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic EU, generalnemu sekretarju ASEAN, medvladni komisiji ASEAN za človekove pravice, posebni poročevalki OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Mjanmaru, visokemu komisarju OZN za begunce in Svetu OZN za človekove pravice.

 

 

Zadnja posodobitev: 13. junij 2018Pravno obvestilo