Postopek : 2018/2770(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B8-0315/2018

Predložena besedila :

RC-B8-0315/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 05/07/2018 - 6.13

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0313

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 357kWORD 56k
4.7.2018
PE621.741v01-00}
PE621.744v01-00}
PE621.745v01-00}
PE621.747v01-00}
PE621.748v01-00} RC1
 
B8-0315/2018}
B8-0316/2018}
B8-0317/2018}
B8-0319/2018}
B8-0320/2018} RC1

v skladu s členom 123(2) in 123(4) Poslovnika,

ki nadomesti naslednje predloge resolucij:

B8‑0315/2018 (PPE)

B8‑0316/2018 (S&D)

B8‑0317/2018 (ECR)

B8‑0319/2018 (ALDE)

B8‑0320/2018 (EFDD)


o migracijski krizi in humanitarnih razmerah v Venezueli in na njenih kopenskih mejah s Kolumbijo in Brazilijo (2018/2770(RSP))


Agustín Díaz de Mera García Consuegra, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Cristian Dan Preda, Luis de Grandes Pascual, José Inácio Faria, Verónica Lope Fontagné, Gabriel Mato, David McAllister, Dubravka Šuica, Sandra Kalniete, Elmar Brok, Lorenzo Cesa, Michael Gahler, Francisco José Millán Mon, Tunne Kelam, Fernando Ruas, Laima Liucija Andrikienė, Eduard Kukan, Julia Pitera, Ivan Štefanec, Jaromír Štětina v imenu skupine PPE
Elena Valenciano, Francisco Assis, Ramón Jáuregui Atondo v imenu skupine S&D
Karol Karski, Monica Macovei, Ruža Tomašić, Charles Tannock, Jadwiga Wiśniewska, Anna Elżbieta Fotyga v imenu skupine ECR
Beatriz Becerra Basterrechea, Dita Charanzová, Javier Nart, Petras Auštrevičius, Izaskun Bilbao Barandica, Gérard Deprez, Martina Dlabajová, María Teresa Giménez Barbat, Charles Goerens, Marian Harkin, Nadja Hirsch, Ivan Jakovčić, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Patricia Lalonde, Valentinas Mazuronis, Louis Michel, Ulrike Müller, Urmas Paet, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jozo Radoš, Frédérique Ries, Robert Rochefort, Marietje Schaake, Jasenko Selimovic, Pavel Telička, Ramon Tremosa i Balcells, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Hilde Vautmans, Cecilia Wikström v imenu skupine ALDE
Ignazio Corrao, Laura Ferrara, Fabio Massimo Castaldo v imenu skupine EFDD

Resolucija Evropskega parlamenta o migracijski krizi in humanitarnih razmerah v Venezueli in na njenih kopenskih mejah s Kolumbijo in Brazilijo (2018/2770(RSP))  

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Venezueli, zlasti tistih z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Venezueli(1), z dne 18. decembra 2014 o preganjanju demokratične opozicije v Venezueli(2), z dne 12. marca 2015 o razmerah v Venezueli(3), z dne 8. junija 2016 o razmerah v Venezueli(4), z dne 27. aprila 2017 o razmerah v Venezueli(5), z dne 8. februarja 2018 o razmerah v Venezueli(6) in z dne 3. maja 2018 o volitvah v Venezueli(7),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

–  ob upoštevanju izjave tožilke Mednarodnega kazenskega sodišča Fatou Bensouda z dne 8. februarja 2018,

–  ob upoštevanju izjave visokega komisarja OZN za človekove pravice z dne 31. marca 2017 o Venezueli,

–  ob upoštevanju poročila Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice z dne 22. junija 2018 o kršitvah človekovih pravic v Bolivarski republiki Venezueli,

–  ob upoštevanju skupne izjave posebne poročevalke OZN za zunajsodne, nagle in samovoljne usmrtitve, posebnega poročevalca OZN za svobodo mirnega zbiranja in združevanja, posebnega poročevalca OZN za položaj zagovornikov človekovih pravic in delovne skupine OZN za samovoljna pridržanja z dne 28. aprila 2017,

–  ob upoštevanju izjave voditeljev skupine G7 z dne 23. maja 2018,

–  ob upoštevanju izjav skupine iz Lime z dne 23. januarja 2018, 14. februarja 2018, 21. maja 2018, 2. junija 2018 in 15. junija 2018,

–  ob upoštevanju izjave Organizacije ameriških držav z dne 20. aprila 2018 o vse slabših humanitarnih razmerah v Venezueli,

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretariata Organizacije ameriških držav in skupine neodvisnih mednarodnih strokovnjakov z dne 29. maja 2018 o morebitnih hudodelstvih zoper človečnost v Venezueli,

–  ob upoštevanju poročila Medameriške komisije za človekove pravice z dne 12. februarja 2018 o demokratičnih institucijah, pravni državi in človekovih pravicah v Venezueli ter njene resolucije z dne 14. marca 2018,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 26. januarja 2018, 19. aprila 2018 in 22. maja 2018 o najnovejših dogodkih v Venezueli,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 13. novembra 2017, 22. januarja 2018, 28. maja 2018 in 25. junija 2018,

–  ob upoštevanju izjave komisarja EU za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Hristosa Stilianidisa med njegovo uradno misijo v Kolumbijo marca 2018,

–  ob upoštevanju izjave svoje skupine za podporo demokraciji in usklajevanje volitev z dne 23. aprila 2018,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker se stanje na področju človekovih pravic, demokracije in pravne države v Venezueli še naprej slabša; ker se Venezuela spopada s politično, družbeno, gospodarsko in humanitarno krizo brez primere, ki jo zaznamujejo negotovost, nasilje, kršitve človekovih pravic, poslabšanje pravne države, pomanjkanje zdravil in socialnih storitev, izguba dohodka in povečevanje stopnje revščine, zaradi česar je vse več smrtnih žrtev, povečuje pa se tudi število beguncev in migrantov;

B.  ker je zaradi omejenega dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev, zdravil, hrane in vode v Venezueli podhranjenih vse več ljudi, zlasti v ranljivih skupinah, kot so ženske, otroci in bolniki; ker je revščina prizadela 87 % prebivalcev Venezuele, v skrajni revščini pa živi 61,2 % ljudi; ker se je stopnja umrljivosti mater povečala za 60 %, umrljivost dojenčkov pa za 30 %; ker se je število zabeleženih primerov malarije v letu 2017 v primerjavi z letom prej povečalo za 69 %, kar je največje povečanje na svetu, druge bolezni, kot sta tuberkuloza in ošpice, pa so na tem, da postanejo epidemije;

C.  ker venezuelska vlada kljub pripravljenosti mednarodne skupnosti žal vztraja pri zanikanju problema ter še naprej zavrača odkrito sprejemanje mednarodne humanitarne pomoči in olajšanje njene distribucije;

D.  ker so se gospodarske razmere občutno poslabšale; ker je Mednarodni denarni sklad napovedal, da bo hiperinflacija v Venezueli z ocenjenih 2400 % v letu 2017 poskočila na 13 000 % v letu 2018, kar pomeni, da se bodo cene v povprečju zvišale za skoraj 1,5 % na uro;

E.  ker je Svet OZN za človekove pravice v poročilu, objavljenem 22. junija 2018, opozoril, da si venezuelske oblasti ne prizadevajo, da bi storilci hudih kršitev človekovih pravic, kot so uboji, čezmerna uporaba sile proti protestnikom, samovoljna pridržanja, grdo ravnanje in mučenje, odgovarjali za svoja dejanja; ker se prav tako zdi, da je razširjeno nekaznovanje varnostnih uradnikov, osumljenih zunajsodnih pobojev protestnikov;

F.  ker je skupina neodvisnih mednarodnih strokovnjakov, ki jo je imenovala Organizacija ameriških držav, v poročilu, ki ga je predstavila 29. maja 2018, ugotovila, da je bilo v Venezueli storjenih sedem hudodelstev zoper človečnost, ki segajo nazaj vsaj do februarja 2014, in da je vlada sama odgovorna sedanjo humanitarno krizo v regiji; ker je tožilka Mednarodnega kazenskega sodišča napovedala začetek predhodne preiskave domnevnih kaznivih dejanj, storjenih v Venezueli od aprila 2017;

G.  ker so bile volitve 20. maja 2018 izvedene, ne da bi bili izpolnjeni minimalni mednarodni standardi za verodostojen postopek in ne da bi se upoštevali politični pluralizem, demokracija, preglednost in pravna država; ker to dodatno ovira prizadevanja za izhod iz politične krize; ker EU skupaj z drugimi demokratičnimi institucijami ne priznava volitev in oblasti, ki se je vzpostavila s tem nelegitimnim postopkom;

H.  ker je sedanja kriza v Venezueli, ki ima številne razsežnosti, vzrok za največjo razselitev prebivalstva v regiji; ker se je po podatkih Urada visokega komisarja OZN za begunce in Mednarodne organizacije za migracije skupno število Venezuelcev, ki so zapustili državo, močno povečalo, in sicer se je s 437 000 v letu 2005 povzpelo na več kot 1,6 milijona v letu 2017; ker je med letoma 2015 in 2017 državo zapustilo približno 945 000 Venezuelcev; ker je leta 2018 skupno število prebivalcev, ki so zapustili državo od leta 2014, preseglo 2 milijona; ker se je od leta 2014 število venezuelskih državljanov, ki iščejo azil po vsem svetu, povečalo za 2000 % in je sredi junija 2018 preseglo 280 000;

I.  ker je 520 000 državljanov Venezuele v tej regiji poiskalo alternativno zakonito obliko prebivanja; ker jih je več kot 280 000 po vsem svetu zaprosilo za status begunca; ker je število venezuelskih prošenj za mednarodno zaščito v EU med letoma 2014 in 2018 naraslo za več kot 3500 %; ker se ocenjuje, da več kot 60 % Venezuelcev nima urejenega statusa;

J.  ker po mnenju Urada Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih aktivnosti (UNOCHA) Kolumbija gosti največji delež razseljenih oseb, saj na njenem ozemlju živi več kot 820.000 Venezuelcev; ker se v Cúcuti in Boa Visti, ki ležita na meji z Venezuelo, soočajo z velikim pritokom ljudi, ki so pogosto podhranjeni in v grozljivem zdravstvenem stanju; ker se z velikim pritokom beguncev in migrantov soočajo tudi Peru, Čile, Argentina, Panama, Brazilija, Ekvador, Mehika, Dominikanska republika, Kostarika, Urugvaj, Bolivija in Paragvaj; ker pomorske poti, zlasti na karibske otoke, kot so Aruba, Curaçao, Bonaire ter Trinidad in Tobago, postajajo vse pomembnejše; ker to vse bolj prizadeva tudi evropske države, zlasti Španijo, Portugalsko in Italijo; ker so države gostiteljice pod vse večjim pritiskom, naj zagotovijo pomoč na novo prispelim;

K.  ker se kolumbijski nacionalni in lokalni organi trudijo tistim, ki bežijo iz Venezuele, ponuditi temeljne človekove pravice, kot so osnovnošolsko izobraževanje in osnovne zdravstvene storitve, ne glede na njihov status, kar je pohvalno; ker v Kolumbiji lokalne skupnosti, verske ustanove in običajni ljudje pozdravljajo venezuelske migrante v duhu bratstva in izkazujejo izjemno trdoživost in solidarnost;

L.  ker je 7. junija 2018 Komisija napovedala, da bo namenila 35,1 milijona EUR nujne in razvojne pomoči za podporo venezuelskim prebivalcem in sosednjim državam, ki jih je prizadela kriza; ker je EU za projekte humanitarne pomoči in sodelovanja v državi pred tem namenila že 37 milijonov EUR; ker je 13. junija 2018 nastal primanjkljaj v višini 56 % pri financiranju 46,1 milijona USD dodatne pomoči, h kateri je pozval UNHCR;

M.  ker v brazilsko zvezno državo Roraima vsak mesec vstopi več kot 12 tisoč venezuelskih državljanov, od tega jih približno 2700 prebiva v mestu Boa Vista; ker venezuelski državljani že zdaj predstavljajo več kot 7 % prebivalstva tega mesta, ob nespremenjeni stopnji priseljevanja pa jih bo tam do konca leta več kot 60 tisoč; ker tolikšen pritok ljudi pomeni velik pritisk za javne službe v tem mestu, zlasti na področju javnega zdravja in izobraževanja; ker je Roraima ena najrevnejših zveznih držav Brazilije, kjer je trg dela zelo omejen, gospodarstvo pa šibko, kar še dodatno ovira vključevanje migrantov in beguncev;

N.  ker je od 25. do 30. junija 2018 venezuelsko mejo s Kolumbijo in Brazilijo obiskala ad hoc delegacija Parlamenta, da bi ocenila posledice krize na terenu;

1.  je globoko pretresen in zaskrbljen zaradi grozljivih humanitarnih razmer v Venezueli, zaradi katerih so številni izgubili življenje, sosednje države in širše območje pa se soočajo s pritokom beguncev in migrantov, kakršnega še ni bilo; izraža solidarnost z vsemi Venezuelci, ki so bili prisiljeni zapustiti svojo državo zaradi pomanjkanja najosnovnejših življenjskih dobrin, kot so hrana in pitna voda, zdravstveno varstvo in zdravila;

2.  poziva venezuelske oblasti, naj priznajo, da je v državi humanitarna kriza, preprečijo njeno nadaljnje poglabljanje ter se zavzemajo za politične in gospodarske rešitve, s katerimi bi zagotovili varnost vseh civilistov ter stabilnost države in regije;

3.  zahteva, naj venezuelske oblasti čim prej dovolijo nemoten dostop v državo za namene humanitarne pomoči, da se humanitarna in javnozdravstvena kriza ne bo poglobila ter da se zlasti ne bodo ponovno pojavile bolezni, kot so ošpice, malarija, davica ter slinavka in parkljevka, mednarodnim organizacijam, ki želijo pomagati vsem prizadetim sektorjem družbe, pa naj omogočijo neoviran dostop; poziva k čim hitrejšemu kratkoročnemu odzivu na podhranjenost med najranljivejšimi skupinami, kot so ženske, otroci in bolniki; je izredno zaskrbljen zaradi števila otrok, ki brez spremstva prečkajo meje;

4.  izraža pohvalo kolumbijski vladi za hiter odziv in podporo, ki jo je ponudila vsem Venezuelcem, ki so vstopili v državo; pohvalo izreka tudi Braziliji in drugim državam v regiji, zlasti Peruju, ter regionalnim in mednarodnim organizacijam, zasebnim in javnim institucijam, Katoliški cerkvi ter navadnim državljanom v vsej regiji, saj so dejavno pomagali in izkazali solidarnost z venezuelskimi begunci in migranti; poziva države članice EU, naj z ustreznimi varnostnimi ukrepi nemudoma zaščitijo venezuelske migrante ali begunce na svojem ozemlju, na primer s humanitarnimi vizumi, posebnimi ureditvami za bivanje ali drugimi regionalnimi okviri za migracije; poziva venezuelske organe, naj olajšajo in pospešijo izdajanje in obnovo identifikacijskih dokumentov svojim državljanom, bodisi v Venezueli ali tujini;

5.  poziva mednarodno skupnost, tudi EU, naj izpolni svoje zaveze in se na regionalni ravni usklajeno in celovito odzove na krizo ter državam prejemnicam nameni več finančne in materialne pomoči; toplo pozdravlja doslej dodeljeno humanitarno pomoč EU in poziva, naj se iz sredstev za izredne razmere zagotovi dodatna nujna humanitarna pomoč, da bi zadovoljili vse večje potrebe ljudi, ki jih je prizadela venezuelska kriza, v sosednjih državah;

6.  ponavlja, da sedanja humanitarna kriza izvira iz politične; poziva venezuelske oblasti, naj takoj ustavijo vse kršitve človekovih pravic, tudi tiste zoper civilno prebivalstvo, ter v celoti spoštujejo vse človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno s svobodo izražanja, svobodo tiska in svobodo zbiranja; opozarja, da je treba spoštovati vse demokratično izvoljene institucije, zlasti narodno skupščino, izpustiti vse politične zapornike ter spoštovati demokratična načela, pravno državo in človekove pravice; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj stori vse, kar je v njeni moči, da bi olajšala posredovanje na mednarodni ravni in tako omogočila začetek uspešnega političnega dialoga;

7.  poziva k novim predsedniškim volitvam v skladu z mednarodno priznanimi demokratičnimi standardi in venezuelskim pravnim redom, ki bodo pregledne, enakopravne in poštene, ki jih bo spremljala mednarodna skupnost, na katerih ne bo omejitev za politične stranke in kandidate ter bodo spoštovane politične pravice vseh Venezuelcev; poudarja, da se mora legitimna vlada, ki bo sestavljena po teh volitvah, takoj posvetiti gospodarski in socialni krizi v Venezueli in si prizadevati za narodno spravo;

8.  opozarja, da bi morale biti vse sankcije, ki jih sprejme mednarodna skupnost, ciljno usmerjene in reverzibilne in da ne smejo nikakor škoditi venezuelskemu prebivalstvu; pozdravlja hitro sprejetje dodatnih ciljno usmerjenih in razveljavljivih sankcij, pa tudi embargo na orožje, uveden novembra 2017; ponovno poudarja, da so bile te sankcije naložene visokim uradnikom za hude kršitve človekovih pravic, spodkopavanje demokracije in pravne države v Venezueli ter izvedbo nezakonitih volitev 20. maja 2018, ki jih mednarodna skupnost ni priznala in ki so bile organizirane brez dogovora o datumu in pogojih ter v okoliščinah, ki niso omogočale enakopravnega sodelovanja vseh političnih strank; opozarja na možnost razširitve teh sankcij na tiste, ki so odgovorni za zaostreno politično, družbeno, gospodarsko in humanitarno krizo, zlasti na predsednika Nicolása Madura, v skladu s svojimi prejšnjimi resolucijami;

9.  ponavlja, da morajo osebe, ki so odgovorne za hude kršitve človekovih pravic, odgovarjati za svoja dejanja; v celoti podpira predhodno preiskavo Mednarodnega kazenskega sodišča v zvezi s številnimi kaznivimi dejanji in dejanji represije, ki jih je zagrešil venezuelski režim, in poziva EU, naj ima dejavno vlogo pri tem; v celoti podpira poziv skupine neodvisnih mednarodnih strokovnjakov, ki jo je imenoval generalni sekretar Organizacije ameriških držav, in visokega komisarja OZN za človekove pravice, naj se ustanovi preiskovalna komisija o razmerah v Venezueli in poglobi sodelovanje Mednarodnega kazenskega sodišča;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi in narodni skupščini Bolivarske republike Venezuele, vladam in parlamentom Republike Kolumbije, Federativne republike Brazilije in Republike Peru, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini, generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav in skupini iz Lime.

 

 

 

(1)

UL C 285, 29.8.2017, str. 145.

(2)

UL C 294, 12.8.2016, str. 21.

(3)

UL C 316, 30.8.2016, str. 190.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0269.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0200.

(6)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0041.

(7)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0199.

Zadnja posodobitev: 5. julij 2018Pravno obvestilo