Postopek : 2018/2869(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B8-0481/2018

Predložena besedila :

RC-B8-0481/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 25/10/2018 - 13.12
CRE 25/10/2018 - 13.12

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0428

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 349kWORD 55k
23.10.2018
PE624.172v01-00}
PE624.173v01-00}
PE624.174v01-00} RC1
 
B8-0481/2018}
B8-0482/2018}
B8-0483/2018} RC1

v skladu s členom 123(2) in 123(4) Poslovnika,

ki nadomesti naslednje predloge resolucij:

B8-0481/2018 (PPE)

B8-0482/2018 (S&D, GUE/NGL, Verts/ALE)

B8-0483/2018 (ALDE)


o porastu neofašističnega nasilja v Evropi (2018/2869(RSP))


Róża Gräfin von Thun und Hohenstein v imenu skupine PPE
Soraya Post, Tanja Fajon v imenu skupine S&D
Cecilia Wikström v imenu skupine ALDE
Eleonora Forenza, Miguel Urbán Crespo v imenu skupine GUE/NGL
Ana Miranda v imenu skupine Verts/ALE
PRED. SPREM.

Resolucija Evropskega parlamenta o porastu neofašističnega nasilja v Evropi (2018/2869(RSP))  

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju poročila posebne poročevalke OZN za sodobne oblike rasizma, rasno diskriminacijo, ksenofobijo in s tem povezane nestrpnosti z dne 9. maja 2017,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 71/179 z dne 19. decembra 2016 o boju proti poveličevanju nacizma, neonacizma in drugih praks, ki prispevajo k spodbujanju sodobnih oblik rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in s tem povezane nestrpnosti,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, zlasti člena 14 in Protokola št. 12,

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 2, 3, 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000(1) o prepovedi diskriminacije na podlagi rase ali narodnosti,

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij(4),

–  ob upoštevanju ustanovitve skupine EU na visoki ravni za boj proti rasizmu, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti junija 2016,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta Evrope z dne 30. septembra 2014 o ukrepanju proti manifestacijam neonacizma in desničarskega ekstremizma,

–  ob upoštevanju kodeksa ravnanja EU v zvezi z dezinformacijami,

–  ob upoštevanju kodeksa ravnanja za preprečevanje nezakonitega sovražnega govora na spletu,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker v skladu s členom 2 PEU Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin; ker so te vrednote skupne vsem državam članicam;

B.  ker je prav pomanjkanje resnih ukrepov zoper neofašistične in neonacistične skupine omogočilo sedanji porast ksenofobije v Evropi;

C.  ker odkrito neofašistične, neonacistične, rasistične in ksenofobne skupine in politične stranke v družbi spodbujajo sovraštvo in nasilje, kar nas opominja, česa so bile zmožne v preteklosti;

D.  ker širjenje sovražnega govora na spletu pogosto vodi k porastu nasilja, tudi neofašističnih skupin;

E.  ker so neofašistične skupine ubile že na tisoče raznovrstnih ljudi, kot so begunci in priseljenci, etnične in verske manjšine, osebe LGBTQI, zagovorniki človekovih pravic, aktivisti, politiki in policisti;

F.  ker neofašistične skupine uporabljajo in zlorabljajo naša demokratična orodja za širjenje sovraštva in nasilja;

G.  ker je po poročanju Europola komisar EU za varnost Julian King v govoru na prireditvi 22. marca 2017 v spomin na napade v Bruslju leta 2016 poudaril, da narašča nevarnost nasilnega desničarskega ekstremizma, in dejal, da ne ve za niti eno državo članico EU, ki je ta pojav ne bi zadeval, pri čemer je izrecno izpostavil napade na Norveškem leta 2011, umor britanske poslanke Jo Cox ter napade na azilne domove in mošeje po vsej Evropi, da bi opozoril na varnostno grožnjo, o kateri se po njegovem mnenju premalo poroča; ker se neofašistične in neonacistične skupine pojavljajo v različnih oblikah; ker večina teh skupin izključuje nekatere posameznike ali skupine iz družbe; ker se te organizacije pogosto agresivno izražajo glede manjšinskih skupin, kar skušajo upravičiti s sklicevanjem na načelo svobode govora; ker pravica do svobode govora ni absolutna;

H.  ker člen 30 Splošne deklaracije človekovih pravic jasno določa, da ničesar v tej deklaraciji ni mogoče razlagati tako, da bi katerikoli državi, skupini ali posamezniku dajala pravico, da izvaja dejavnosti ali dejanja, usmerjena k uničevanju z deklaracijo določenih pravic in svoboščin;

I.  ker Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije potrjuje, da njene države pogodbenice obsojajo vso propagando in vse organizacije, ki temeljijo na idejah ali teorijah večvrednosti neke rase ali skupine oseb določene barve kože ali etničnega porekla;

J.  ker je v nacionalni zakonodaji več držav članic prepovedano spodbujanje fašizma;

K.  ker je Europol v poročilu TESAT 2018 ugotovil, da se je skoraj podvojilo število posameznikov, ki so bili leta 2017 pridržani zaradi skrajnodesničarskih kaznivih dejanj;

L.  ker je bilo 22. julija 2011 v napadih na Norveškem ubitih 77 ljudi, 151 pa jih je bilo ranjenih;

M.  ker je bila 16. junija 2016 v Birstallu v Združenem kraljestvu surovo umorjena poslanka Združenega kraljestva Jo Cox;

N.  ker je bilo v skladu s poročilom Europola TESAT 2018 leta 2017 v Združenem kraljestvu prijavljenih pet preprečenih, spodletelih ali izvedenih terorističnih napadov,(5) ki jih pripisujejo skrajnim desničarjem;

O.  ker sta bila po protifašističnih demonstracijah 21. septembra 2018 v Bariju v Italiji napadena poslanka Evropskega parlamenta Eleonora Forenza in njen pomočnik Antonio Perillo;

P.  ker je francoska obveščevalna služba izrazila zaskrbljenost zaradi vse večjega števila pripadnikov vojaških in policijskih sil, ki se pridružujejo skrajnodesničarskim nasilnim skupinam(6);

Q.  ker je Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI), ki jo je ustanovil Svet Evrope, v poročilu z dne 15. maja 2018 opozorila na porast desničarskega ekstremizma in neofašizma na Hrvaškem(7);

1.  ostro obsoja in obžaluje teroristične napade, umore, psihološko nasilje, nasilne fizične napade in pohode neofašističnih in neonacističnih organizacij, ki so se zgodili v različnih državah članicah EU;

2.  je globoko zaskrbljen zaradi naraščajoče normalizacije fašizma, rasizma, ksenofobije in drugih oblik nestrpnosti v Evropski uniji ter ga vznemirjajo poročila iz nekaterih držav članic, da politični voditelji, politične stranke in organi pregona prikrito sodelujejo z neofašisti in neonacisti;

3.  je zlasti zaskrbljen zaradi neofašističnega nasilja, ki zadeva vso družbo in je usmerjeno proti posameznim manjšinam, kot so temnopolti Evropejci ali osebe afriškega porekla, Judje, muslimani, Romi, državljani tretjih držav, osebe LGBTI in invalidi;

4.  ostro obsoja vse nasilne napade neofašističnih skupin na politike in člane političnih strank, o katerih se poroča v nekaterih državah članicah, in zlasti nedavni napad fašističnih skupin CasaPound na poslanko Evropskega parlamenta Eleonoro Forenza, njenega pomočnika Antonia Perilla in druge udeležence protifašističnih demonstracij 21. septembra 2018 v Bariju v Italiji;

5.  je globoko zaskrbljen, ker neofašistične in neonacistične skupine v nekaterih državah članicah delujejo nekaznovano, in poudarja, da lahko prav občutek, da se jim nič ne more zgoditi, eden od razlogov, ki pojasnjujejo zaskrbljujoče povečanje števila nasilnih dejanj nekaterih skrajnodesničarskih organizacij;

6.  je seznanjen z zaskrbljujočo težnjo neofašističnih in neonacističnih skupin, da izkoriščajo družbene medije in internet za organizacijo in izdelavo strategij po vsej Evropski uniji;

7.  obžaluje dejstvo, da je v nekaterih državah članicah javna radiodifuzija postala trobilo za propagando ene politične stranke, ki pogosto izključuje opozicijo in manjšinske skupine iz družbe in celo spodbuja nasilje;

8.  opozarja, da sta fašistična ideologija in nestrpnost vedno povezani z napadom na demokracijo;

9.  poziva države članice, naj odločno obsodijo in sankcionirajo kazniva dejanja iz sovraštva, sovražni govor in prevalitev krivde, ki jih na vseh ravneh in v vseh vrstah medijev izvajajo politiki in javni uslužbenci, saj s tem neposredno normalizirajo in krepijo sovraštvo in nasilje v družbi;

10.  poziva države članice, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe za preprečevanje, obsojanje in boj proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva;

11.  poziva Komisijo, države članice in ponudnike družbenih medijev, naj ukrepajo proti širjenju rasizma, fašizma in ksenofobije na spletu v sodelovanju z ustreznimi organizacijami civilne družbe na nacionalni in mednarodni ravni;

12.  poziva države članice, naj preiskujejo in preganjajo kazniva dejanja iz sovraštva in izmenjujejo dobre prakse za ugotavljanje in preiskovanje kaznivih dejanj iz sovraštva, tudi tistih, ki izrecno temeljijo na različnih oblikah ksenofobije;

13.  poziva države članice, naj predvidijo in zagotovijo ustrezno pomoč žrtvam rasističnih ali ksenofobnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj iz sovraštva ter vse priče zaščitijo pred storilci;

14.  poziva države članice, naj v okviru policijskih sil ustanovijo enote za boj proti kaznivim dejanjem iz sovraštva; poziva policijske sile, naj zagotovijo, da njihovo osebje ne bo sodelovalo pri rasističnih, ksenofobnih ali diskriminatornih dejanjih in da se vsako tako storjeno dejanje preišče, proti odgovornim pa uvedejo sodni postopki;

15.  poziva Komisijo, naj organizacije civilne družbe spodbudi k spremljanju in prijavljanju sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva v državah članicah;

16.  podpira in odobrava skupnosti in organizacije civilne družbe, ki se borijo proti fašizmu, rasizmu, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti, ter poziva, naj se jih zaščiti;

17.  poziva k okrepitvi zakonodaje EU na področju boja proti diskriminaciji, vključno s prenosom/izvajanjem obstoječe zakonodaje in sprejetjem nove zakonodaje, zlasti direktive o enakem obravnavanju;

18.  opozarja, da Okvirni sklep Sveta 2008/913/PNZ o boju proti nekaterim oblikami in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi, ki ga je bilo treba začeti izvajati novembra 2010, določa pravno podlago za naložitev kazni pravnim osebam, ki javno spodbujajo nasilje ali sovraštvo proti manjšinski skupini, kot so izključitev iz državnih ugodnosti, prepoved opravljanja poslovnih dejavnosti, uvedba sodnega nadzora in izdaja naloga za likvidacijo pravne osebe;

19.  poziva Komisijo, naj posodobi poročilo iz leta 2014 o izvajanju zgoraj navedenega okvirnega sklepa Sveta in začne postopek za ugotavljanje kršitev proti državam članicam, ki se niso uskladile z njegovimi določbami;

20.  poziva države članice, naj poskrbijo za spoštovanje določb okvirnega sklepa Sveta, da bi se borile proti organizacijam, ki širijo sovražni govor in nasilje v javnih prostorih in na spletu, ter naj prepovedo neofašistične in neonacistične skupine ter vse druge ustanove ali združenja, ki slavijo in poveličujejo nacizem in fašizem, pri čemer je treba spoštovati nacionalni pravni red in sodno oblast;

21.  poziva k polnemu in pravočasnemu sodelovanju med organi pregona, obveščevalnimi agencijami, sodnimi organi in organizacijami civilne družbe v boju proti fašizmu, rasizmu, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti;

22.  poziva države članice, naj upoštevajo priporočila Sveta Evrope o ukrepih proti pojavnim oblikam neonacizma in desničarskega ekstremizma;

23.  poziva države članice, naj zagotovijo obvezno, na človekovih pravicah temelječe in storitveno usmerjeno delovno usposabljanje za uslužbence organov kazenskega pregona in sodne uradnike na vseh stopnjah;

24.  poziva države članice, naj se osredotočijo na preprečevanje z izobraževanjem, ozaveščanjem in izmenjavo dobrih praks;

25.  poziva države članice in nacionalna športna združenja, zlasti nogometne klube, naj se borijo proti rasizmu, fašizmu in ksenofobiji na stadionih in v športni kulturi, in sicer tako, da obsodijo in kaznujejo odgovorne ter spodbujajo pozitivne vzgojne dejavnosti za mlade navijače v sodelovanju s šolami in ustreznimi organizacijami civilne družbe;

26.  spodbuja države članice, naj zagotovijo usposabljanje za osebe, zaposlene na področju javne radiotelevizije in v medijih, da bi se seznanile z izzivi in diskriminacijo, s katerimi se soočajo žrtve neofašističnih in neonacističnih skupin;

27.  poziva države članice, naj vzpostavijo nacionalne „programe izstopa“ za pomoč posameznikom pri zapuščanju nasilnih neofašističnih in neonacističnih skupin; poudarja, da bi morali ti programi bistveno presegati posamična posredovanja in bi morali vključevati dolgoročno podporo za osebe, ki imajo težave pri iskanju zaposlitve, preselitvi ter oblikovanju novih in varnih družbenih mrež;

28.  poudarja, da je ozaveščenost o preteklosti eden od predpogojev za preprečevanje takih kaznivih dejanj v prihodnosti in da ima pomembno vlogo pri vzgoji mlajših generacij;

29.  poziva države članice, naj obsodijo in preprečijo vse oblike zanikanja holokavsta, vključno z zmanjševanjem pomena in minimalizacijo hudodelstev nacistov in njihovih sodelavcev; poudarja, da politične in medijske razprave ne smejo zmanjševati pomena resnice o holokavstu;

30.  poziva k skupni kulturi spomina, ki bo zavračala fašistične zločine iz preteklosti; je globoko zaskrbljen, ker se mlajše generacije v Evropi in drugje vedno manj zanimajo za zgodovino fašizma in torej lahko postanejo ravnodušne do novih groženj;

31.  spodbuja države članice, naj prek večinske kulture podpirajo izobraževanje večinske družbe o raznovrstnosti naše družbe, naši skupni zgodovini, vključno z grozotami druge svetovne vojne, kot je holokavst, in o dolgoletnem sistematičnem razčlovečenju njegovih žrtev;

32.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi in Organizaciji združenih narodov.

(1)

UL L 180, 19.7.2000, str. 22.

(2)

UL L 328, 6.12.2008, str. 55.

(3)

UL L 315, 14.11.2012, str. 57.

(4)

UL L 317, 4.11.2014, str. 1.

(5)

https://www.europol.europa.eu/activities-services/main-reports/european-union-terrorism-situation-and-trend-report-2018-tesat-2018

(6)

https://www.mediapart.fr/journal/france/090418/forces-de-l-ordre-liees-l-ultra-droite-violente-la-dgsi-s-inquiete?onglet=full

(7)

https://rm.coe.int/fifth-report-on-croatia/16808b57be

Zadnja posodobitev: 24. oktober 2018Pravno obvestilo