Ribiški sektor ima poleg svoje temeljne funkcije, ki je oskrbovanje prebivalcev z ribami, in pomena, ki ga zato ima za zagotavljanje uravnotežene prehrane v državah članicah, tudi obsežen niz drugih namenov in ciljev. Ti prispevajo k družbenoekonomskemu pomenu tega sektorja, ki ga zato še zdaleč ne moremo vrednotiti zgolj glede na vrednost iztovora.

Poleg tega ima v splošnem kontekstu ribiškega sektorja mali ribolov poseben pomen za družbenoekonomsko, okoljsko in kulturno načrtovanje. Večnamenskost ribiškega sektorja, skupaj z akvakulturo, se med drugim odraža na različnih področjih:

- prispevek k razvoju in družbenoekonomski blaginji obalnih skupnosti, k lokalnemu razvoju in k neposrednemu ustvarjanju delovnih mest v tem sektorju;

- ohranjanje in ustvarjanje gospodarskih dejavnosti in delovnih mest, tako v proizvodnji kot pri predelavi (ladjedelništvo, predelava rib, turizem in gostinstvo ipd.);

- oskrbovanje prebivalstva s kakovostnimi proizvodi z visoko hranilno vrednostjo, na primer s svežimi ribami;

- ohranjanje zgodovinske in kulturne dediščine ter lokalne tradicije, povezane z ribiškim sektorjem;

- podpora izobraževanju in znanstvenemu raziskovanju morja, rek in sladkih voda ter prispevek k boljšemu poznavanju stanja teh ekosistemov.

Ali lahko Komisija glede na navedeno odgovori na naslednja vprašanja?

1. Kateri ukrepi so načrtovani, da bi zagotovili, da bo sedanja reforma skupne ribiške politike ustrezno prepoznala in spodbujala večnamenskost ribiškega sektorja?

2. Na kakšen način bo Komisija podprla mali ribolov in spodbudila njegov prispevek k večnamenskosti ribiškega sektorja?

3. Kateri konkretni ukrepi so predvideni za vsakega od zgoraj naštetih področij?

4. Na kakšen način bo Komisija pri svojih odločitvah v zvezi z Evropskim skladom za ribištvo upoštevala resno gospodarsko in socialno krizo, s katero se sooča ribiški sektor?