POROČILO o evropskem socialnem modelu za prihodnost

13.7.2006 - (2005/2248(INI))

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalca: José Albino Silva Peneda, Proinsias De Rossa

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o evropskem socialnem modelu za prihodnost

(2005/2248(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o evropskih vrednotah v globaliziranem svetu (KOM(2005)0525) z dne 20 oktobra 2005,

–   ob upoštevanju osnutka Pogodbe o ustavi za Evropo[1],

–   ob upoštevanju Evropske socialne listine,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. januarja 2006 o stališču Evropskega sveta o finančni perspektivi in obnovi medinstitucionalnega sporazuma 2007–2013[2],

–   ob upoštevanju konvencij Mednarodne organizacije dela (ILO) o mednarodnih delovnih in okoljskih standardih,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2006 o socialni zaščiti in socialni vključenosti[3],

–   ob upoštevanju poročila skupine na visoki ravni o prihodnosti socialne politike v razširjeni Evropski uniji, objavljenega maja 2004,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o socialni agendi 2006–2010 (KOM(2005)0033),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije o trajnostnem financiranju socialne politike v Evropski uniji (SEC(2005)1774),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o evropskih politikah, ki zadevajo mlade – obravnavanje skrbi mladih v Evropi – izvajanje Evropskega pakta za mlade in spodbujanja dejavnega državljanstva (KOM(2005)0206),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Evropske komisije o socialnem položaju v Evropski uniji – 2004 (SEC(2004)0636),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in mnenj Odbora za pravice žensk in enakost spolov, Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0238/2006),

A. ker se v evropskem socialnem modelu odražajo skupne vrednote, ki temeljijo na ohranjanju miru, socialne pravičnosti, enakosti in solidarnosti, spodbujanju svobode in demokracije ter na spoštovanju človekovih pravic,

B.  ker je eden od temeljnih kamnov evropskega socialnega modela socialno gospodarstvo oziroma tretji steber,

C. ker se je EU v zadnjih 60 letih zaradi skupnih vrednot, ki se odražajo v evropskem socialnem modelu, uspešno razvila v področje velike gospodarske blaginje in socialne pravičnosti,

D. ker si države članice kljub razlikam v socialnih sistemih in različnemu udejanjanju teh vrednot skupno prizadevajo doseči ravnovesje na osnovi dejavne soodvisnosti med gospodarsko rastjo in družbeno solidarnostjo, kar se v evropskem socialnem modelu odraža kot enotnost vrednot in raznolikost sistemov,

E.  ker države članice in EU dajejo prednost ohranjanju vrednot, povezanih z evropskim socialnim modelom, kar kažejo cilji lizbonske strategije, kjer je socialni razvoj eden od stebrov trajnostnega razvoja,

F.  ker je očitno treba posodobiti in okrepiti evropski socialni model, da se bo bolje odzival na demografske spremembe in izzive globalizacije ter bo omogočal večjo prilagodljivost človeških virov hitremu tehnološkemu razvoju, da se lažje doseže socialna vključenost, socialna pravičnost in izkoreninjenje revščine,

G. ker mora evropski socialni model zagotavljati ukrepe, ki bodo kos izzivu povečane migracije in priseljevanja ter posledicam slednjih za socialno kohezijo,

H. ker reforma evropskega socialnega modela ne sme okrniti vrednot, ki so v njegovem bistvu,

I.   ker je osnovno sporočilo evropskega socialnega modela enako plačilo za enako delo na delovnem mestu,

J.   ker je višja gospodarska rast zelo pomembna za vzdržnost evropskih socialnih standardov, ki so bistveni za trajnostno rast,

K. ker je primeren dohodek bistven za družbeno vključenost in dejavno sodelovanje v družbi, pa tudi za dostojno življenje;

L.  ker na ustrezno zasnovano socialno politiko ne smemo gledati kot na strošek, ampak kot na pozitivni dejavnik gospodarske rasti EU, ne le zaradi večje produktivnosti in konkurenčnosti, ampak ker ustvarja socialno kohezijo, dviguje življenjski standard državljanov in zagotavlja temeljne pravice ter enakost, s čimer postaja pomemben dejavnik pri zagotavljanju socialnega miru in politične stabilnosti, brez česar ne more biti trajnega gospodarskega napredka,

M. ker mora taka socialna politika upoštevati, da so delodajalci večinoma mala in srednje velika podjetja, ter da ta zaposlujejo večino delavcev,

N. ker so bile storitve splošnega interesa (SGI) in storitve splošnega gospodarskega interesa (SGEI) v Amsterdamski pogodbi prvič izrecno priznane kot temeljne sestavine, s katerimi države članice zagotavljajo socialno in ozemeljsko kohezijo, in kot področja, kjer države članice ohranjajo pravico odločanja in financiranja, to stališče pa se je še okrepilo v osnutku Pogodbe o ustavi za Evropo, ki je zagotovila jasnejšo pravno podlago za okvirno evropsko zakonodajo na tem področju,

O. ker se zasnova evropskega socialnega modela odraža v predlagani ustavni pogodbi in jo podpirajo načela enakosti, solidarnosti in nediskriminacije,

P.  ker bi morale države članice slediti Načrtu za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010 (KOM(2006)0092) in Evropskemu paktu za enakost med spoloma ter v celoti prenesti obstoječo zakonodajo Skupnosti na področju boja proti diskriminaciji v nacionalno pravo,

Q. ker lahko EU s svojim načinom trgovanja pozitivno ali negativno vpliva na gospodarstva v številnih delih sveta, tako s svojo vlogo v STO kot s pogoji, ki jih določa, in sporazumi, ki jih sklepa z manj razvitimi regijami in državami,

R.  ker bosta izvajanje trgovinske politike, temelječe na evropskih skupnih preferencialih in svetovnih skupnih vrednotah, in politika pomoči, ki si prizadeva za spodbujanje izobraževanja, osnovnih delovnih in okoljskih standardov ter standardov preglednosti in dobrega upravljanja, prispevala h krepitvi politične moči EU v mednarodnih ustanovah,

Reforma evropskega socialnega modela

1.  poudarja, da je treba ohranjati in krepiti vrednote, povezane z evropskim socialnim modelom – enakost, solidarnost, pravice in odgovornosti posameznika, nediskriminacijo in porazdelitev z dostopnostjo kakovostnih javnih storitev vsem državljanom – in že dosežene visoke socialne standarde;

2.  ponovno opozarja, da je lahko le EU, ki temelji na gospodarski in socialni koheziji in zagovarja skupne vrednote, dovolj močna, da zaščiti svoje interese;

3.  izraža prepričanje, da je nujno treba izvesti reformo gospodarskih in socialnih sistemov, če slednji niso dovolj prilagojeni merilom učinkovitosti in družbenega trajnostnega razvoja in niso kos izzivom demografskih sprememb, globalizacije in revolucije v informacijski tehnologiji;

4.  izraža globoko razočaranje nad sedanjo stopnjo rasti v EU, ki zelo otežuje strukturno reformo;

5.  se zaveda vsesplošne zaskrbljenosti državljanov EU zaradi brezposelnosti – zlasti med mladimi – izključenosti, revščine, negotovosti na trgu dela ter morebitnega propada sistemov socialne varnosti;

6.  meni, da mora Evropska unija stremeti k zagotavljanju enakopravnega dostopa do visokokakovostnih delovnih mest v primerih, kjer demografske spremembe in brezposelnost nesorazmerno prizadenejo nekatere skupine;

7.  meni, da je treba obnoviti zavezanost EU socialni Evropi, kar je temeljnega pomena za obnovitev zaupanja državljanov v projekt EU, ki zagotavlja delovna mesta, rast in blaginjo;

8.  se popolnoma zaveda, da ostajata zaposlovanje in socialna politika na splošno v nacionalni pristojnosti, vendar poudarja, da je, kot je določeno v pogodbah, na tem področju pristojna tudi EU in da mora EU oblikovati trdnejši gospodarski in socialni okvir, ki bo državam članicam omogočal izvajanje potrebnih reform na nacionalni ravni glede na njihove gospodarske, socialne in politične razmere;

9.  poziva Komisijo, naj pripravi dodatne pobude za dokončno oblikovanje notranjega trga, ki bo, če bo uresničen v celoti, spodbudil gospodarsko rast in konkurenčnost, pri čemer naj upošteva, da je pri socialnih, potrošniških in okoljskih pogojih treba izključiti tekmovalnosti za vsako ceno;

10. podpira Komisijo pri prizadevanjih za ustanavljanje in uspešnost evropskih podjetij s posebnim poudarkom na MSP, ki veliko prispevajo h gospodarstvu EU in predstavljajo veliko večino zaposlenih v zasebnem sektorju;

11. poziva Komisijo in Svet, naj spoštujeta prvotni enakostranični trikotnik iz lizbonske strategije in razvijeta bolj uravnotežen pristop med gospodarskim usklajevanjem na eni strani ter politiko zaposlovanja in socialne zaščite na drugi strani;

12. izraža razočaranje nad dejstvom, da mnoge države članice še zdaleč ne dosegajo ciljev lizbonske strategije, zato jih ponovno poziva, naj v celoti izvajajo načrt revidirane lizbonske strategije, ki velja za edini trajni način za doseganje gospodarske rasti, povečanje konkurenčnosti in ustvarjanje več in boljših delovnih mest; poziva države članice, naj uresničijo zlasti specifične cilje pri zaposlovanju, posebej žensk in mladih, naložbah v raziskave in razvoj, varstvu otrok in vseživljenjskem učenju; meni, da morajo države članice doseči vsaj cilje lizbonske strategije, če se želijo lotiti potrebnih strukturnih reform;

13. priporoča državam članicam, naj okrepijo sodelovanje in izmenjavo najboljših praks po okrepljeni odprti metodi koordinacije in tako poskrbijo za učinkovit instrument za oblikovanje politike zaposlovanja, socialne zaščite, socialne izključenosti, enakosti spolov na trgu dela, pokojnin in zdravstva; meni, da bi ta metoda morala povečati vlogo parlamentov, socialnih partnerjev in zadevnih organizacij;

14. poziva Komisijo, naj demokratizira odprto metodo koordinacije in zagotovi, da bodo poleg Evropskega parlamenta tudi nacionalni parlamenti imeli pomembno vlogo pri določanju in uresničevanju ciljev vlad držav članic;

15. poudarja, kako pomembne so akcije obveščanja za pojasnjevanje podlage ciljev reforme in razpravo o njih, kjer naj imajo dejavno vlogo institucije EU, nacionalni parlamenti, javne oblasti, socialni partnerji in nevladne organizacije;

16. ponovno poudarja podporo svoji resoluciji z 12. januarja 2005 o Pogodbi o ustavi za Evropo[4] in kampanji Komisije 3D za dialog, debato in demokracijo; poziva Komisijo, naj v skladu s socialno klavzulo v osnutku ustavne pogodbe v svoje analize vplivov zdaj vključi socialno dimenzijo;

17. poziva Komisijo, naj spoštuje socialno gospodarstvo in izdela sporočilo o tem temeljnem kamnu evropskega socialnega modela;

Financiranje reforme

18. poziva države članice, naj pripravijo reforme, s katerimi bi zagotovile finančno vzdržnost nacionalnih socialnih sistemov, ne da bi pri tem posegle v pridobljene pravice, vzajemno podporo in medgeneracijsko solidarnost ter naj upoštevajo spreminjajočo se družbo in trg delovne sile, demografske spremembe, globalizacijo in tehnološki razvoj; poudarja, da nekatere najuspešnejše države članice že izvajajo take reforme, pri čemer ohranjajo vzdržnost in učinkovitost socialnih sistemov; zato meni, da bi bilo treba izvesti primerjalno analizo že izvedenih reform ob hkratni analizi prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti tistih reform, ki bodo šele izvedene; poudarja, da je pomembno spodbujati odličnost, med drugim tudi z zbiranjem primerov dobrih praks;

19. se zaveda, da v nekaterih državah članicah sedanji prispevki za socialni sistem ne izpolnjujejo pričakovanj državljanov; meni, da morajo države članice ob hkratnem upoštevanju načela solidarnosti in subsidiarnosti razmisliti o drugih možnostih za financiranje takih sistemov, ki bi spodbujali dinamične reforme, ne bi pa neugodno vplivali na plače, npr. izkoriščanje dodane vrednosti, ki jo ustvarijo podjetja;

20. poziva k večji usklajenost davčnih politik držav članic za preprečevanje škodljive davčne konkurence, za zagotavljanje trajnostnega financiranja socialne zaščite in da postane davčna politika prijaznejša do zaposlovanja; ugotavlja, da so davčne stopnje za kapital in potrošnjo v zadnjih tridesetih letih na splošno stabilne, medtem ko so se dejanske davčne stopnje za obdavčitev dela v istem obdobju povečale in priporoča, da države članice usklajeno pretehtajo možnosti za izboljšanje obstoječih davčnih sistemov v Uniji, saj bi tovrstne davčne reforme koristile finančni stabilnosti nacionalnih socialnih sistemov;

21. poudarja, da je treba okrepiti strukturne in kohezijske sklade zaradi upoštevanja potrebne gospodarske in socialne kohezije in poziva države članice, naj za sofinanciranje nacionalnih reform učinkoviteje izkoristijo sklade EU, kot je Evropski strukturni sklad; obžaluje, da nedavni sporazum o finančnem okviru očitno ni zadostoval za ustrezno financiranje programov v prid koheziji, izobraževanju in usposabljanju, vseživljenjskemu učenju, mobilnosti in socialnemu dialogu;

22. poudarja, da je treba vse reforme obravnavati v okviru manevrskega prostora držav članic pri proračunu, vendar predlaga, naj prenovljeni Pakt stabilnosti in rasti ponuja nove priložnosti za socialne naložbe;

Storitve splošnega pomena in storitve splošnega gospodarskega pomena

23. opozarja, da so storitve splošnega pomena in storitve splošnega gospodarskega pomena bistveni del evropskega socialnega modela in temelj za splošno zagotavljanje zdravja, izobraževanja, javnega prevoza ter oskrbe z vodo in energijo vsem državljanom; poziva Komisijo, naj kot nujno predloži predlog okvirne direktive o teh storitvah; meni, da je pri reformi socialnih sistemov EU nujno upoštevati storitve splošnega pomena in storitve splošnega gospodarskega pomena, saj imajo ključno vlogo ne le pri zagotavljanju večje kakovosti življenja državljanom, ampak tudi pri večji učinkovitosti podjetij in boljšemu dostopu podjetij do kakovostne delovne sile;

24. ugotavlja, da je treba ustrezno obravnavati nove oblike družin, skladno z načelom subsidiarnosti, in povečati obseg socialnih storitev, kot so dostopno varstvo otrok, oskrba ljudi s posebnimi potrebami ali invalidov ter dolgotrajna oskrba ostarelih;

hkrati pa vzdrževati visoko raven posvetovanja, ki lokalne socialne akterje vključuje v srednje in dolgoročno načrtovanje;

Socialni dialog

25. opozarja, da je socialni dialog v različnih oblikah bistven sestavni del tradicij držav članic in, da morajo, v skladu z nacionalnimi običaji in praksami, pri vsaki uspešni reformi socialnega sistema sodelovati vse zainteresirane strani, zlasti socialni partnerji; poziva k obnovitvi socialnega dialoga na vseh ravneh, tako na nacionalni kot na evropski, ter k pomembnejši vlogi trialoga na evropski ravni;

26. priznava pozitivno vlogo, ki jo koncept družbene odgovornosti podjetij lahko ima pri spodbujanju socialne kohezije prek vpliva ravnanja podjetij na vsakdanje življenje skupnosti, katerih del so, pa tudi pri krepitvi odgovornosti podjetij do njihovih zainteresiranih strani; priporoča uporabo zahtev za socialno in okoljsko poročanje in ukrepov javne politike, na primer javnih naročil, da se spodbudi odgovorno vedenje podjetij;

Človeški viri

27. vztraja, da kot osrednji členi posodobitve socialnih sistemov Komisija in države članice sodelujejo pri pripravi konkretnih programov in pobud, ki se osredotočajo na izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev ter na trajnostni razvoj človeških virov, na primer postavljanje ciljev in standardov za izboljšanje zdravstvenega varstva;

28. poziva k širši razpravi o pravici do sprejemljivih pokojnin za vse; se zaveda strahu, da se bo zaradi pokojninskih reform, ki so se že pričele v mnogih državah članicah, povečalo število upokojencev, ki že živijo v revščini; poudarja, da so nujno potrebni pozitivni ukrepi za spodbujanje starejših delavcev, da ostanejo na trgu delovne sile ali se vanj ponovno vključijo, ter da jim je to omogočeno, pa tudi ukrepi za pravičen dostop in večjo prožnost pri izbiri pokojninskih shem in shem upokojevanja; poziva Komisijo, naj preuči nacionalna prizadevanja za obravnavanje vpliva demografskih sprememb na stabilnost pokojnin in revščino upokojencev; in naj učinkoviteje spremlja izvajanje obstoječe zakonodaje proti starostni diskriminaciji;

29. opozarja na položaj žensk, katerim se pravica do pokojnine ne sme zmanjšati zaradi zakonskega stanu ali prekinitve zaposlitve zaradi porodniškega ali starševskega dopusta ali prekinitve zaradi varstva otrok;

30. priznava prednosti sistema "prilagodljive varnosti", ki bi ga morale sprejeti države članice v skladu s svojimi razmerami, da bi zavarovale sposobnost delavcev, da najdejo/ohranijo zaposlitev zaradi mobilnosti in/ali povečanja poklicne usposobljenosti s pomočjo poklicnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja ter jih obravnavati kot način za spodbujanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter konceptov dela in življenjskega kroga;

31. pozdravlja ustanovitev sklada za prilagajanje globalizaciji kot morebitne dopolnitve evropskemu socialnemu skladu, pa tudi prizadevanja držav članic, da na nacionalni, regionalni in lokalni ravni zagotovijo podporo delavcem pri spremembi zaposlitve in pri iskanju nove zaposlitve;

32. opozarja, da morata biti enakost spolov in ras ter načelo nediskriminacije po členu 13 Pogodbe ES, ki zagotavlja pravno podlago za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, sistematično vključena v celotno socialno politiko; meni, da so nastajajoče politike EU o integraciji dejansko konkretna oblika socialne politike, ki bi jo bilo treba razviti; meni, da zagotavljanje, da so dobro vključeni vsi, to je ženske, moški, manjšine in priseljenci, prinaša koristi družbi in socialne koristi z vidika kohezije in pripravljenosti za delovno mesto;

Socialna zaščita

33. poudarja, da morajo sistemi socialne zaščite prispevati k učinkovitemu doseganju ciljev preprečevanja in odpravljanja revščine ter socialne izključenosti s posebnim poudarkom na odpravljanju pasti revščine;

34. meni, da je zaposlitev odločilen dejavnik za doseganje socialne vključenosti; zato poziva k reformam, ki usmerjajo javno porabo v višanje stopnje zaposlenosti in vrnitve na delo in zagotavljanje spodbud za delo, in sicer s pomočjo odpravljanja pasti revščine in drugih oblik družbene izključenosti ter se nujno lotijo vprašanj visokega števila brezposelnih žensk in pripadnikov nekaterih narodnostnih manjšin, od katerih se številni soočajo z družbenimi in/ali strukturnimi preprekami pri vstopu na trg delovne sile; preučevanje in obravnavanje posebnih težav, s katerimi se soočajo ženske, ki pripadajo narodnostnim manjšinam in ženske priseljenke;

35. priznava, da je za doseganje prilagodljivosti pri t.i. prilagodljivi varnosti bistvenega pomena oblikovanje in ohranjanje ustreznih mehanizmov socialne zaščite kakor tudi trdna zaščita proti neupravičenem odpuščanju;

Širša dimenzija

36. ponovno zatrjuje, da bo EU lahko uspešno ščitila svoje interese na mednarodni ravni, samo če bo zmogla ohraniti ekonomsko in socialno kohezijo;

37. priznava, da globalizacija kljub pozitivnim učinkom ustvarja gospodarska in družbena neravnotežja in tako vzbuja globoko zaskrbljenost evropskih državljanov, zlasti v državah članicah, ki imajo visoko stopnjo brezposelnosti in v regijah, ki so jih najbolj prizadele selitve proizvodnje podjetij; zato poziva države članice, naj začnejo izvajati potrebne strukturne reforme, če naj EU ostane privlačna možnost na svetovnem prizorišču, z izdelki in storitvami visoke kakovosti;

38. poudarja, da mora EU v vseh trgovinskih in razvojnih pogajanjih in sporazumih trdno podpirati socialne vrednote solidarnosti in socialne pravičnosti;

39. poziva EU in države članice, naj v odnosu do tretjih držav z visoko gospodarsko rastjo (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska) sprejmejo politične ukrepe, da bi dosegli razvojni model, ki zagotavlja spoštovanje človekovih pravic, demokracijo, svobodo, delovne in okoljske standarde in socialno pravičnost; poziva EU, naj pomaga pri iskanju globalnega ravnotežja med gospodarsko rastjo in visokimi socialnimi in okoljskimi standardi;

40. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo enotne smernice v forumih kot so Mednarodna organizacija dela, Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter večstranske okoljske organizacije; meni, da bi moralo biti zlasti delovanje Mednarodne organizacije dela bolj vključeno v sporazume STO in meni, da bi njene ocene poglavitnih delovnih standardov morale biti vključene v strategije EU do STO in dvostranskih pogajanj; poziva Komisijo, naj v dvostranskih sporazumih zagotovi spoštovanje standardov ILO kot minimalnih standardov, da se zagotovijo humani pogoji dela;

41. pozdravlja uvedbo sheme GSP+, ki spodbuja višje socialne in okoljske standarde, in poziva k razširitvi tega pristopa na dvostranske trgovinske sporazume; ugotavlja, da mora Komisija natančno spremljati izvajanje sheme, da bi zagotovila skladnost s temi standardi;

o

o o

42. naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

• [1]  UL C 310, 16. december 2006, str. 1.
• [2]  Sprejeta besedila s tega dne, P6_TA(2006)0010.
• [3]  Sprejeta besedila s tega dne, P6_TA(2006)0089.
• [4]  UL L 247 E, 6. 10. 2005, str. 88.

OBRAZLOŽITEV

Kako tudi vnaprej državljanom EU zagotavljati boljši življenjski standard in istočasno ostati konkurenčni v svetovnem merilu? V kakšnem razmerju naj bodo gospodarska in socialna politika ter politika zaposlovanja, da bo zagotovljena trajna rast in socialna kohezija? Kako zagotoviti, da bomo vsi uživali koristi rasti?

Evropski socialni model

Evropski socialni model je v prvi vrsti vprašanje vrednot. Ne glede na to, kateri evropski socialni sistem proučujemo, povsod najdemo skupne temeljne vrednote: enakost, nediskriminacija, solidarnost, prerazporejanje, splošen, brezplačen ali poceni dostop do izobraževanja in zdravstvenega varstva, pa široka paleta drugih javnih storitev. Vse to je razumljeno kot pravica državljanov in kot bistveno za izoblikovanje uspešnega modernega gospodarstva in pravične družbe. Prav v tej točki se naš evropski model razlikuje od, denimo modela ZDA.

Različna področja socialne politike (npr. socialno varstvo, zdravstvo, izobraževanje, varstvene storitve in oskrba) so v EU zelo razvita, kar dokazuje, da socialni koheziji pripisujemo velik pomen.

Teoretiki razlikujejo med štirimi modeli (nordijski, anglosaksonski, celinski in sredozemski), ki se medsebojno razlikujejo glede ravni zaščite ali možnosti za posamezne pobude, a jih vseeno odlikujejo skupne značilnosti.

Vsem 25 državam članicam so skupne iste vrednote in isti cilj: uskladiti gospodarsko učinkovitost, konkurenčnost in socialno pravičnost. Razlikujejo se le načini, s katerimi skušajo cilje doseči. Takšni nacionalni modeli so se razvili skozi dolg in kompleksen zgodovinski proces.

Soporočevalca menita, da je prav, da priznamo tako skupne vrednote kot razlike v sistemih držav članic.

Uspeh evropskega socialnega modela

Evropska unija je "proces v teku". O njenih mejah in pristojnostih se moramo še dokončno sporazumeti. V razpravo o demokratičnem upravljanju in nadaljnjem razvoju Unije bo verjetno vključenih kar nekaj generacij. Vodilo nastanka združene Evrope je bilo doseči, da se evropske države ne bi nikoli več vojskovale med seboj, kar pomeni, da je bila osnovna skrb dobrobit narodov Evrope in širšega sveta.

Ne glede na neuspehe in potrebne reforme je prav, da poudarimo, da je evropski socialni model uspešen. V širšem svetovnem merilu uživa ugled, češ da prinaša visoko kakovost življenja. Druge države oziroma regije (Bližnji in Srednji vzhod) in organizacije (Mercosul, Asean) ga prikazujejo kot uspešnega.

Čeprav je v tej naši Uniji brez dela več kot 80 milijonov delovno sposobnih ljudi, na samem robu revščine pa še vedno živi preko 70 milijonov moških, žensk in otrok, je članstvo v EU vendarle zelo pripomoglo k splošni blaginji in politični, socialni in gospodarski stabilnosti držav članic.

Izzivi

Danes je bolj kot kdaj koli prej splošno sprejeto dejstvo, da temeljno načelo oblikovanja in nadgradnje EU potrebuje nove opredelitve, če naj Unija odraža trenutno politično, gospodarsko in socialno stvarnost. To še toliko bolj velja zato, ker se delo in z njim povezani socialni odnosi zaradi tehnološke revolucije spreminjajo in je postopno staranje evropskega prebivalstva nekaj, s čimer se mora Evropa še posebej soočiti, če želi tudi v prihodnje igrati odmevno vlogo na svetovnem prizorišču.

Na področju demografskega razvoja se Evropa sooča s povsem novimi težavami. Leta 2030 bo v EU kar 18 milijonov manj mladih kot danes. Leta 2050 bo Unija štela 60 milijonov manj prebivalcev kot danes.

Med 2005 in 2030 se bo število oseb nad 65 let povečalo za 52,3 % (ali za 40 milijonov), medtem ko bo skupina oseb, starih med 15 in 64 let, upadla za 6,8 % (ali za 21 milijonov).

Razmerje med neaktivnim prebivalstvom (mladi, starejši in druge odvisne osebe) in delovno aktivnimi bo prešlo z 49 % leta 2005 na 66 % leta 2030.

Tovrstni razvoj je posledica dveh dejavnikov.

Prvi je daljšanje pričakovane življenjske dobe. Od leta 1960 se je pričakovana življenjska doba po 60 letu podaljšala za 5 let za ženske in skoraj za 4 leta za moške. To pomeni, da bo število oseb, starejših od 80 let, do leta 2050 naraslo za 180 %.

Drugi dejavnik je upadanje števila rojstev. Stopnja rodnosti je v Evropi zadnjih nekaj deset let močno upadla. Če želimo število prebivalstva ohraniti na sedanji ravni, potem mora minimalna rodnost znašati 2,1 otroka na žensko, leta 2003 pa je bilo povprečje v Uniji 1,48 otroka.

Tovrstni razvoj pomembno vpliva na blaginjo in odnose med generacijami.

Pred evropskim sistemom so še drugi izzivi, npr. globalizacija v vsej svoji raznolikosti in tehnološka revolucija, zaradi katere je za podjetja lažje in finančno bolj zanimivo, če proizvodnjo preselijo v države, kjer je delovna sila poceni in kjer je zaščita delavcev, potrošnikov in okolja na nižji ravni.

Zaradi globalizacije so nekatere države članice zabeležile spodbudno gospodarsko rast, kar pozitivno prispeva k zmanjševanju revščine na globalni ravni.

Zato pa se druge države članice soočajo s težavami pri prilagajanju na novo realnost, kar je poglobilo občutek zmedenosti med ljudmi, zlasti v tistih državah članicah, kjer je stopnja brezposelnosti zelo visoka, in tudi v državah, kjer se je izkazalo, da je bila integracija priseljenih delavcev in njihovih družin neuspešna.

Reforma

Zaradi naštetih in še številnih drugih razlogov se je evropski socialni model znašel v jedru razprav po vsej Evropi.

Demografske spremembe (staranje prebivalstva, upadanje števila rojstev, daljše trajanje življenja), tehnološki razvoj, globalizacija, pojav novih industrijskih gospodarstev in s tem povezani pritiski na javne izdatke so razlogi, zaradi katerih je absolutno nujna reforma socialnih sistemov, ki morajo imeti produktivno vlogo v naši ekonomiji.

Reforma mora biti zelo obsežna: seči mora na področje zakonodaje, proračuna, javne uprave in industrijskih odnosov.

V nasprotju s tem, kar menijo nekateri, socialni model Evropske unije ni njen glavni problem. Večji problem je vprašanje, kako odpraviti precejšnjo nenaklonjenost do vprašanja gospodarskih reform. Dokler bo EU beležila približno eno ali dvoodstotno rast, ni prav veliko manevrskega prostora, čeprav je manjšanje socialnih ugodnosti skoraj neizogibno.

Unija lahko pri potrebni reformi sodeluje z nadaljnjo integracijo notranjega trga, ki državljanom EU ponuja izjemne možnosti in hkrati pozitivno vpliva na rast in blaginjo. Notranji trg potrebuje novih spodbud: bistveno večje naložbe in dovolj obsežno finančno perspektivo do leta 2013, ki bo omogočila ozemeljsko in socialno kohezijo vseh petindvajsetih držav članic; ter z dodatno liberalizacijo trgov in prostega gibanja oseb, vendar brez škodljive tekmovalnosti; in z dopolnjevanjem vseevropskih omrežij.

Sklepi

Namen lizbonske strategije je bil odzvati se na potrebo po celovitih in skupnih socialnih in tržnih reformah, ki bi vodile v Evropo odličnosti, v Evropo, ki bi se znala spopasti z vsemi izzivi. Kasneje, decembra 2001, je bilo z laekensko izjavo jasno izraženo, da Evropa znotraj novega svetovnega reda nujno potrebuje "novega zaleta".

V obeh dokumentih je socialna dimenzija Evrope predstavljena kot temelj, na katerem sloni podpora državljanov projektu Evropske unije.

Ustavo je trenutno ratificiralo 15 držav članic, v dveh primerih pa je bila z referendumom zavrnjena. Izrečenih je bilo že mnogo besed o tem, zakaj sta jo Francija in Nizozemska zavrnili, čeprav je povsem očitno, da preambula v prvem delu, z navedenimi ambicijami, vrednotami in cilji Evropske unije, in listina o temeljnih pravicah v drugem delu, v veliki meri odražata globoko zarezan občutek državljanov, po katerem se opredeljujejo kot Evropejci.

Pričujoči osnutek poročila o evropskem socialnem modelu za prihodnost izhaja iz prej opisanega konteksta in začrtuje koncept evropskega socialnega modela. Skuša tudi ugotoviti, kako se koncept lahko razvija v začetku 21. stoletja in se vključi v proces, v katerem bi se lahko ustrezno odzvali na pričakovanja Evropejcev tako glede naše celine kot glede pravičnosti v svetu.

Soporočevalca poudarjata, da reforma ne sme voditi v opuščanje vsega, kar je v evropskem modelu pozitivno, pač pa v ohranjanje temeljnih pravic, kar lahko dosežemo tako, da modelu zagotovimo ustrezno vzdržnost.

Slednja je odvisna od tega, kako uspešna bo strategija rasti in zaposlovanja ter od reform samih. Temelj osnove in vzdržnosti je dinamično, v inovacije usmerjeno in poslovno prijazno okolje, ki upošteva usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in priznava potrebo ljudi po varnosti v hitro spreminjajoči se družbi.

Vzdržnost je veliko večji problem celinskih in sredozemskih sistemov, kar opravičuje potrebo po tem, da proučimo nove načine financiranja sistemov socialne varnosti, na primer z ustvarjeno dodatno vrednostjo podjetij.

Ne smemo pozabiti, da evropska konkurenčnost in socialni model nista nasprotna si pojma, pač pa sta soodvisna. Načrt posodobitve mora temeljiti na načelu, da je socialna politika pomemben faktor gospodarske rasti in blaginje, če je le pravilno zastavljena. V ta namen bi morale države članice celovito izvajati lizbonsko strategijo, ki je pravzaprav delovni načrt reforme. Čim hitreje bi bilo treba sprejeti ustrezne smernice za to, da Evropa postane konkurenčnejša in da ustvarimo resnično družbo znanja.

Pri tem je pomemben koncept "prilagodljive varnosti" (an. "flexycurity), ki na eni strani pomeni večjo prilagodljivost trga delovne sile ter posodobitev organizacije dela in delovnih odnosov, na drugi strani pa večjo varnost in boljše socialno varstvo delavcev, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, preusposabljanje in vseživljenjsko učenje. Poskrbeti je treba za došolanje in pomoč ranljivim in zapostavljenim skupinam, ki so že na trgu delovne sile oziroma ki imajo težave pri dostopu do njega.

To pa ustreza trem ključnim točkam, ki jih lizbonska strategija izpostavi na področju zaposlovanja:

– večja prilagodljivost delavcev,

– spodbude za vstop na trg delovne sile in

– večje investicije v človeški kapital in vseživljenjsko učenje.

Evropa ne sme opustiti smelo zastavljenih socialnih politik, ampak mora polno izkoristiti njihov možni prispevek h gospodarski učinkovitosti in kakovosti življenja:

– večja učinkovitost socialnih politik,

– odprava pasti revščine in drugih ovir za delo,

– investicije v razvoj izobraževanja, poklicnega usposabljanja, vzdrževanje zdravja in aktiviranje človeških virov z ukrepi za aktivni trg delovne sile,

– zagotavljanje, da načini financiranja socialnih politik prispevajo k zaposlovanju in rasti, hkrati pa ohranjajo načelo medsebojne pomoči in medgeneracijske solidarnosti.

Osrednje mesto gre izobraževanju, zdravju, večji usposobljenosti, vseživljenjskemu učenju in odpravljanju ovir pri dostopu do trga delovne sile. Razvijanje sposobnosti ljudi ni bistveno le za izgradnjo družbe, temelječe na znanju, ampak je ključni element družbene integracije in večje kakovosti življenja vseh državljanov. Večje investicije v usposobljenost ljudi in njihovo aktiviranje prispeva tudi h kakovosti in obsegu delovne sile, kar je bistvenega pomena za rast, saj se na osnovi znanja in sposobnosti posameznikov povečata produktivnost in sposobnost družbe, da se razvija in prilagaja novim tehnologijam. Zaradi vedno novih in številnih tehnoloških sprememb je še toliko bolj nujno, da jim državljani sledijo in jih s pomočjo vseživljenjskega učenja obvladajo, na ta način pa so pripravljeni na izzive globalne konkurence, ki prihaja iz vedno številnejših na znanju temelječih gospodarstev.

Enako pomembno je, da reformo socialnih sistemov razumejo in podprejo evropski državljani sami. V ta namen morajo Unija, države članice in javne oblasti pripraviti akcije, s katerimi bi obveščali državljane in se s predstavniki sindikatov in civilne družbe dogovorili o spremembi. Evropski socialni model in njegove koristi so odličen primer dejanskega vpliva Unije na življenje državljanov. Za državljane Unije so pomembna delovna mesta, rast, blaginja in socialna pravičnost.

Evropski socialni model za prihodnost bi moral ponuditi sintezo najboljšega v posameznih nacionalnih sistemih, čeprav bi bile še vedno možne nacionalne preference in pogoji.

Vloga Evropske unije v odnosu do pristojnosti držav članic

Socialna politika in politika zaposlovanja sta v prvi vrsti v pristojnosti držav članic, zato njihove odgovornosti na tem področju ne gre podcenjevati. Vseeno pa lahko Unija odigra pomembno vlogo s tem, da nacionalnim politikam nameni pomoč iz strukturnih skladov, usklajuje različna prizadevanja znotraj lizbonskega procesa, pripravi skupne smernice za rast in zaposlovanje ter izvaja odprto metodo koordinacije na področju socialnega varstva in izobraževanja. Prav je, da bi pri izvajanju odprte metode koordinacije večjo vlogo dobijo nacionalni parlamenti in Evropski parlamenti.

Širša dimenzija

Evropski socialni model je bil in še vedno je generator miru v Uniji, hkrati pa je zgled celemu svetu. Zaradi tega je naloga EU, da novim državam pomaga pri iskanju globalnega ravnotežja med gospodarsko rastjo in visokimi socialnimi in okoljskimi standardi.

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (3.5.2006)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o Evropskem socialnem modelu za prihodnost
(2005/2248(INI))

Pripravljavka mnenja: Emine Bozkurt

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–    ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o Evropskem paktu za enakost med spoloma s 23. in 24. marca 2006,

–    ob upoštevanju lizbonske strategije in cilja, da bi do leta 2010 dosegli 60-odstotno udeležbo žensk na trgu dela, ter ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2006 o prihodnosti lizbonske strategije na področju enakosti spolov[1];

–    ob upoštevanju Načrta za enakost med ženskami in moškimi 2006 – 2010,

A.  ker bi morale države članice slediti Načrtu za enakost med ženskami in moškimi 2006 – 2010,

B.   ker se v evropskem socialnem modelu odražajo skupne vrednote, ki temeljijo na enakopravnosti, socialni pravičnosti, solidarnosti, svobodi in demokraciji ter na spoštovanju človekovih pravic,

C.  ker je v Evropski uniji trenutno nezaposlenih 19 milijonov ljudi in ker jih več kot 65 milijonov živi pod pragom revščine,

1.   poudarja, da morata biti v skladu s členom 13 Pogodbe načeli enakosti spolov in boja proti vsem vrstam diskriminacije sistematično vključeni v vse politike EU in v socialne in gospodarske politike držav članic, ter poziva k pobudam za obravnavo teh vprašanj s celostnega vidika;

2.   opozarja, da imajo ženske zaradi nestabilnih delovnih razmer in pomanjkanja varnosti v službi zelo malo možnosti za napredovanje in razvoj poklicne kariere, kar močno vpliva na njihovo splošno počutje in življenjske odločitve;

3.   poudarja, da lahko dejavno in dolgoročno udejstvovanje žensk na trgu dela ponudi odgovore na izzive, ki jih prinašajo demografske spremembe in globalizacija, ter pomaga pri doseganju lizbonskih ciljev rasti, konkurenčnosti in socialne kohezije; nadalje poudarja, da bi krepitev pravic in izboljšanje pogojev za vse skupine delavcev ter zvišanje stopnje zaposlenosti v EU koristila ženskam ter gospodarski in socialni koheziji v EU;

4.   poudarja potrebo po integraciji načela enakosti spolov v prihodnjem evropskem socialnem modelu in njegovih sestavnih delih; poudarja, da je treba v socialno politiko uvesti nove poudarke in pristope; zato opozarja na potrebo po učinkovitih sistemih socialne zaščite, ki bi odpravljali revščino in socialno izključenost, ter nujnost omogočanja varnega, prilagodljivega in kakovostnega delovnega okolja;

5.   izpostavlja potrebo po reformi pokojninskih sistemov, da bi vsem zagotovili bolj socialno pravične pokojnine in neodvisne pokojninske pravice, preprečili, da bi bili ženske in moški, ki ostajajo doma zaradi skrbi za družino ali so na porodniški ali očetovskem dopustu, pri pokojninah prikrajšani, in da bi odpravili revščino med starejšimi ženskami;

6.   poudarja, da je treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi ženskam, med njimi tudi starejšim, omogočili več poklicnih možnosti, in povečali njihovo socialno vključenost; opozarja na nujnost uskladitve poklicnega in družinskega življenja, med drugim z zagotavljanjem cenovno in nasploh dostopnega otroškega varstva in nege v skladu s sklepi barcelonskega vrha, ter na potrebo po odpravi stereotipov o delitvi družinskih obveznosti med moške in ženske; poziva države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe za odpravo razkoraka med spoloma, kar zadeva poklicno usposabljanje, plače in zaposlovanje, še posebej pri karierah žensk na področju znanosti;

7.   poziva države članice, naj bolje izkoristijo možnosti, ki izhajajo iz odprte metode usklajevanja, zato da bi združili dobre prakse na področju poklicnih možnosti za ženske, ter opozarja na pomen sodelovanja socialnih partnerjev pri oblikovanju nacionalnih politik in politik EU na področju uveljavljanja načela enakosti spolov;

8.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da vse države članice v okviru nacionalnih sistemov socialne varnosti sprejmejo ustrezne ukrepe v zvezi s priporočilom Sveta 92/441/EGS[2] o zajamčeni minimalni plači, ki bodo del splošne politike spodbujanja gospodarskega in socialnega vključevanja vseh tistih, ki prejemajo tovrstno pomoč;

9.   izraža zaskrbljenost nad dejstvom, da so ženske v premajhnem številu zastopane v organih in strukturah, povezanih s socialnimi partnerji, saj igrajo ti glavno vlogo pri spodbujanju enakih možnosti na trgu dela;

10. poziva Komisijo in države članice, da v bodočih evropskih in nacionalnih strategijah zaposlovanja namenijo več pozornosti enakosti spolov, pri čemer naj upoštevajo položaj žensk na trgu dela in njihovo vsakdanjo realnost;

11. meni, da je politika enakopravnosti bistvenega pomena za gospodarsko rast, blaginjo in konkurenčnost; zato pozdravlja dejstvo, da je Evropski svet sprejel Evropski pakt za enakost med spoloma, ki na ravni držav članic in unije spodbuja ukrepe zmanjšanja razkoraka med spoloma, boja proti stereotipom na trgu dela, izboljšanja ravnovesja med delom in družinskim življenjem in boljšega upravljanja preko upoštevanja načela enakosti spolov in boljšega nadzora;

12. poziva države članice, naj v nacionalno zakonodajo v celoti prenesejo obstoječo zakonodajo Skupnosti na področju boja proti diskriminaciji, ter poziva Komisijo, naj natančno nadzoruje izvajanje pravnega reda Skupnosti in naj izvede raziskave o možnih novih pobudah za dopolnitev obstoječe zakonodaje za zagotavljanje enakosti;

13. z zaskrbljenostjo opaža, da se ne dosega ciljev barcelonskega vrha o nudenju otroškega varstva za vsaj 90 % otrok, starih od treh let do šoloobvezne starosti, in za vsaj 33 % otrok, mlajših od treh let, do leta 2010;

14. poziva države pristopnice in države kandidatke, da izpolnjujejo zakonodajo Skupnosti na področju enakosti spolov, da uskladijo svoje politike s prednostnimi nalogami časovnega načrta o enakosti spolov, da zagotovijo spoštovanje pravic žensk in olajšajo njihov dostop do trga dela ter da izboljšajo ukrepe socialne zaščite; se ob tem sklicuje na svojo resolucijo z dne 6. julija 2005 o vlogi žensk v družbi, gospodarstvu in politiki v Turčiji;

15. poudarja potrebo po preučitvi in posebni obravnavi vprašanj, s katerimi se srečujejo pripadnice etničnih manjšin in priseljenke.

POSTOPEK

Naslov	Evropski socialni model za prihodnost
Št. Postopka	2005/2248(INI)
Pristojni odbor	EMPL
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	FEMM 19.1.2006
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Emine Bozkurt 23.11.2005
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	21.3.2006		25.4.2006	3.5.2006
Datum sprejetja	3.5.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	22 0 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Edit Bauer, Hiltrud Breyer, Maria Carlshamre, Edite Estrela, Ilda Figueiredo, Věra Flasarová, Lissy Gröner, Zita Gurmai, María Esther Herranz García, Lívia Járóka, Urszula Krupa, Pia Elda Locatelli, Astrid Lulling, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Marie-Line Reynaud, Teresa Riera Madurell, Amalia Sartori, Eva-Britt Svensson, Anna Záborská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Katerina Batzeli, Mary Honeyball, Christa Klaß, Heide Rühle, Feleknas Uca, Marta Vincenzi
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

• [1]  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0029.
• [2]  UL L 245, 26. 8. 1992, str. 46.

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (19.4.2006)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o evropskem socialnem modelu za prihodnost
(2005/2248(INI))

Pripravljavec mnenja: Giulietto Chiesa

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo njena trgovinska politika spodbujala in branila vrednote Evropske unije, kot določa člen I-3 Pogodbe o Ustavi za Evropo, ki še ni začela veljati, zlasti visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek, svobodno in pravično konkurenco ter visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja, trajnostni razvoj, spodbujanje znanstvenega in tehnološkega napredka, boj proti socialni izključenosti in diskriminaciji, pravice delavcev ter, splošneje, večjo vlogo socialnih partnerjev, enakost med ženskami in moškimi, varstvo pravic otroka, razširitev javnih storitev, večnamensko kmetijstvo in kulturno raznolikost;

2.   pozdravlja globalizacijo in ugotavlja, da je v zadnjih tridesetih letih prispevala h gospodarski rasti brez primere, tako v Evropi kot drugod po svetu; opominja tudi, da je globalizacija omogočila velike koristi evropskim podjetjem, zlasti pa evropskim potrošnikom;

3.   meni, da morajo Komisija in države članice za spodbujanje evropskih vrednot oblikovati usklajene smernice v forumih, kot so Mednarodna organizacija dela, Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter večstranske okoljske agencije, dvostranska trgovinska pogajanja in tista v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO) pa morajo podpirati politične cilje, zastopane v teh forumih;

4.   meni, da bi moralo biti zlasti delovanje Mednarodne organizacije dela bolj vključeno v sporazume STO in meni, da bi njene ocene poglavitnih delovnih standardov morale biti vključene v strategije EU do STO in dvostranskih pogajanj;

5.   podpira uvedbo Evropskega sklada za prilagajanje globalizaciji, ki naj bi blažil negativne učinke liberalizacije, podpiral gospodarsko prilagajanje in spodbujal znanstveno raziskovanje in razvoj ter izvajanje lizbonske strategije; poziva k iskanju novih pobud za financiranje spodbujanja znanstvenega in tehničnega raziskovanja na evropski ravni, da se v Evropi ustvarijo nova, kvalitetna delovna mesta;

6.   poudarja, da je nujno vlagati v raziskave in nove tehnologije, da bi zagotovili vseživljenjsko učenje in tako zadostili potrebi povečane konkurenčnosti, ki je posledica učinkov globalizacije, z namenom, da bi ustvarili več delovnih mest in se spopadli z nezaposlenostjo in družbeno marginalizacijo;

7.   meni, da države v razvoju potrebujejo pomoč na področju dobrega upravljanja in spodbujanja demokracije, če naj jim izidi večstranskih ali regionalnih trgovinskih pogajanj koristijo;

8.   poudarja pomen oblikovanja odprtih trgov evropskega blaga in storitev, ki ne bodo zavirali razvoja tretjih držav in bodo upoštevali, da so te države zmožne odpraviti trenutno neravnovesje na ravni spretnosti in izkušenj;

9.   pozdravlja uvedbo sheme GSP+, ki spodbuja višje socialne in okoljske standarde, in poziva k razširitvi tega pristopa na dvostranske trgovinske sporazume; opaža, da mora Komisija pozorno spremljati izvajanje sheme, da bi zagotovila skladnost s temi standardi;

10. meni, da bosta izvajanje trgovinske politike, temelječe na evropskih skupnih preferencah in svetovnih skupnih vrednotah, ter politika pomoči, ki si prizadeva za spodbujanje izobraževanja, osnovnih delovnih in okoljskih standardov ter standardov preglednosti in dobrega upravljanja, prispevala h krepitvi politične moči Evropske unije v mednarodnih ustanovah;

11. se zaveda, da postajajo evropski državljani čedalje bolj zaskrbljeni zaradi vpliva liberalizacije trgovine na evropska delovna mesta in življenjski standard kljub temu, da liberalizacija trgovine lahko predstavlja priložnost zanje; poziva Komisijo, naj vsa trgovinska pogajanja osnuje na strategiji trajnostnega razvoja, kot je bila oblikovana na zasedanjih Evropskega sveta v Lizboni in Göteborgu; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj deluje v prid večji preglednosti v trgovinskih pogajanjih, pravočasnemu obveščanju Evropskega parlamenta in naj opravi jasne, neodvisne analize stroškov in koristi predlaganih novih trgovinskih sporazumov ob nadaljevanju in podaljšanju presoj vplivov na trajnostni razvoj, ki jih nadzoruje Parlament;

12. pozdravlja pobude, ki koristijo obveščanju evropskih potrošnikov o okoljskih in socialnih delovnih pogojih, v katerih so izdelki narejeni, vključno s pobudami za označevanje izdelkov; poudarja, da te pobude ne bi smele povzročiti večjega protekcionizma v Evropski uniji; poudarja, da bi bilo evropskim podjetjem treba naložiti odgovornost za zagotavljanje osnovnih delovnih pravic vsem delavcem v njihovih proizvodnih verigah, vključno z zunanjimi sodelavci;

13. ob upoštevanju sistemov socialne zaščite poziva, da se začne izvajati raziskava o razmerah v zvezi z obveznimi upokojitvami v Evropski uniji, da se zanesljivo zagotovi vsem delavcem, da bodo njihova obdobja dela izven države članice ustrezno priznana;

14. meni, da imajo parlamenti pomembno vlogo pri obveščanju javnosti in posredovanju njene zaskrbljenosti pogajalcem v trgovinskih pogajanjih, vendar pa to zahteva od Komisije, da med pogajanji daje pravočasne in izčrpne informacije.

POSTOPEK

Naslov	Evropski socialni model za prihodnost
Številka postopka	2005/2248(INI)
Pristojni odbor	EMPL
Odbor za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	INTA 16.1.2006
Okrepljeno sodelovanje - datum razglasitve na zasedanju	ne
Pripravljavec(-ka) mnenja   Datum imenovanja:	Giulietto Chiesa 23.11.2005
Predhodni(-na) pripravljavec(-ka) mnenja
Obravnava v odboru	21.2.2006		21.3.2006	19.4.2006
Datum sprejetja	19.4.2006
Izid končnega glasovanja	+: 23 –: 0 0: 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Pierre Audy, Daniel Caspary, Françoise Castex, Giulietto Chiesa, Christofer Fjellner, Béla Glattfelder, Jacky Henin, Syed Kamall, Helmuth Markov, David Martin, Georgios Papastamkos, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Bogusław Rogalski, Robert Sturdy, Daniel Varela Suanzes-Carpegna, Zbigniew Zaleski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Panagiotis Beglitis, Margrietus van den Berg, Danutė Budreikaitė, Elisa Ferreira, Robert Goebbels, Filip Andrzej Kaczmarek, Jörg Leichtfried, Mauro Zani
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju v skladu s členom 178(2)
Pripombe (podatki so na voljo samo v enem jeziku)	...

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (2.6.2006)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o evropskem socialnem modelu za prihodnost
(2005/2248(INI))

Pripravljavec mnenja: Miloslav Ransdorf

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. meni, da čeprav enoten evropski socialni model še ne obstaja, Evropska unija temelji na humanistični tradiciji in skupnih vrednotah, zasnovanih na ohranjanju miru, socialni pravičnosti, solidarnosti, svobodi in demokraciji ter na spoštovanju človekovih pravic;

2. meni, da so socialni standardi bistveni za trajnostno rast in da je potrebna usklajenost visokih socialnih in okoljskih standardov znotraj enotnega trga;

3. meni, da je eden od temeljnih kamnov evropskega socialnega modela za prihodnost socialno gospodarstvo oziroma tretji steber, ki obsega zadruge, vzajemne družbe, združenja in sklade, ki glede na njihovo zgodovinsko vlogo oblikujejo strukturni del samega modela in so dejavnik razvoja, trajnosti in učinkovitosti v prihodnosti,

4. se zaveda, da je povezujoč evropski socialni model bistven pogoj za globljo integracijo, trajnostno in uravnoteženo gospodarsko rast in boljšo kakovost življenja za vse prebivalce naše celine; izraža prepričanje, da bo model, ki bo gradil na najvišjih mednarodnih standardih, poskrbel za prilagodljivost, ki je potrebna za okrepitev vloge Evrope v svetu;

5. se zaveda, da morajo temeljne pravice državljanov, na katerih bo zgrajen bodoči skladen evropski socialni model, vključevati tudi pravico do dela in ustreznega prostega časa, pravico do socialnega varstva, temelječega na sistemu nadomestil, pokojnin in prejemkov, ter zagotovljen splošen dostop do brezplačnih javnih storitev, kot sta zdravstveno varstvo in izobraževanje;

6. ponovno poudarja, da je treba nujno rešiti težave z nezaposlenostjo, revščino in socialnim izključevanjem; zato poziva k sprejetju ukrepov znotraj Evropskega socialnega sklada;

7. zavzema stališče, da padajoča stopnja rodnosti v Evropi ogroža obete za rast evropskega gospodarstva;

8. ponovno opozarja na to, kako pomembno mesto v lizbonski strategiji zasedata družba znanja in modernizacija ter vztrajanje na večji dodani vrednosti in višji stopnji zaposlenosti;

9. poziva Komisijo, naj v skladu z določbami člena 136 in naslednjih členov Pogodbe podpira države članice pri njihovih socialnih politikah z osredotočanjem na vprašanja čezmejnega značaja;

10. je resno zaskrbljen nad tem, da glede na odsotnost jasnega in občutnega napredka v razvoju in raziskavah ter informacijski in komunikacijski tehnologiji in razen če se zakonodaja ne začne izvajati, ne bo mogoče doseči lizbonskih ciljev;

11. poudarja, da zniževanje plač v Uniji lahko privede do prerazporeditve dohodka, kar posledično pomeni nižje skupno povpraševanje potrošnikov in v nadaljevanju negativen vpliv na investicije, proizvodnjo in konkurenčnost;

12. izraža prepričanje, da je bistveno spodbujati in varovati dostop posameznikov do družbe, zlasti do dostojnih življenjskih in delovnih pogojev, do izobraževanja in usposabljanja, ne glede na družbeni status;

13. poudarja, da socialna politika ne pomeni vklesanja obstoječih predpisov v kamen ali vsiljevanja novih predpisov z višjih ravni; nasprotno, spoštovati moramo načelo, da blaginja sedanje generacije ne sme biti dosežena na račun dolgov, ki naj jih plača naslednja, ter da se morajo politike na področju gospodarstva, zaposlovanja in izobraževanja izvajati skladno z ustvarjanjem novih delovnih mest;

14. meni, da bi koristi, ki jih prinaša "prosti čas" – namreč okrepljen človeški kapital z raznolikim znanjem – morali znati pretvoriti v motivacijo za večjo proizvodnjo, kar bi privedlo do višjih plač in izboljšanega življenjskega standarda;

15. poziva države članice, da povečajo investicije v izobraževanje, vseživljenjsko učenje in varstvo otrok, spodbujajo raziskave in razvoj, skrbijo za učinkovito porabo energije, zmanjšajo birokracijo, izboljšajo predpise in ustvarijo ugodnejše in bolj dinamično poslovno okolje s številnejšimi delovnimi mesti, zlasti v malih in srednjih podjetjih;

16. poziva Komisijo in svet, naj spodbujata program socialne politike, ki stremi k: razvijanju družbe, osredotočene na vključevanje in kohezijo, predvidevanje ukrepov v prid stabilnemu razvoju in spoštovanju pravic delavcev; podpiranju družbe, zasnovane na enakosti spolov in boju proti vsem oblikam diskriminacije; doseganju take porazdelitve bogastva, ki spodbuja blaginjo posameznika in ob tem predvideva javne in splošne sisteme socialnega varstva ter splošno dostopnost visokokakovostnih javnih storitev, izvajanju socialne politike, ki vključuje vse družbene skupine in spodbujanju participativne demokracije kot sestavnega dela različnih socialnih politik in politik zaposlovanja;

17. opozarja, da socialno neravnovesje in destabilizacija lahko ogrozita gospodarsko rast;

18. poziva k oblikovanju koncepta družbene odgovornosti podjetij, da bi zagotovili odgovornost podjetij do njihovih zainteresiranih skupin, v zvezi z zahtevami po socialnem in okoljskem poročanju, izvajanje mednarodnih standardov in načel ter neodvisno preverjanje in spremljanje; priporoča uporabo ukrepov javne politike, na primer javnih naročil, za spodbujanje odgovornega vedenja;

19. poudarja potrebo po socialnem dialogu in partnerstvu v Evropi in meni, da morata biti gospodarska rast in večja socialna pravičnost, kot rezultat skupnih prizadevanj vlad, parlamentov, delodajalcev in delojemalcev, tesno povezani;

20. poziva k široki razpravi o pravici vseh do sprejemljive pokojnine, s čimer bi pri starejših državljanih preprečili revščino in jim omogočili primeren življenjski standard;

21. meni, da je vloga EU zavzemanje za uravnoteženo okoljsko in socialno uravnoteženo rast, vključno s tisto izven Evrope; se mu zdi pomembno, da EU izvaja politični in gospodarski pritisk na države, ki ne spoštujejo človekovih pravic, vključno s socialnimi pravicami in pravicami delavcev;

22. poudarja, da bi se morala EU bolj dejavno ščititi pred socialnim dampingom s strani držav, ki svojo konkurenčnost gradijo na kršenju temeljnih človekovih pravic, vključno s socialnimi in pravicami delavcev.

POSTOPEK

Naslov	Evropski socialni model za prihodnost
Št. postopka	(2005/2248(INI))
Pristojni odbor	EMPL
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 15.12.2005
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju	ne
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Miloslav Ransdorf 26.1.2006
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	20.2.2006		18.4.2006	30.5.2006
Datum sprejetja	30.5.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	28 18 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jan Březina, Philippe Busquin, Jerzy Buzek, Joan Calabuig Rull, Pilar del Castillo Vera, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Den Dover, Adam Gierek, Norbert Glante, Umberto Guidoni, András Gyürk, Fiona Hall, David Hammerstein Mintz, Rebecca Harms, Erna Hennicot-Schoepges, Ján Hudacký, Romana Jordan Cizelj, Werner Langen, Vincenzo Lavarra, Angelika Niebler, Reino Paasilinna, Umberto Pirilli, Miloslav Ransdorf, Vladimír Remek, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Mechtild Rothe, Paul Rübig, Andres Tarand, Britta Thomsen, Patrizia Toia, Catherine Trautmann, Claude Turmes, Nikolaos Vakalis, Alejo Vidal-Quadras Roca
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Ivo Belet, Edit Herczog, Toine Manders, Francisca Pleguezuelos Aguilar, Vittorio Prodi, John Purvis
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Maria Badia I Cutchet, Giovanni Berlinguer, Marco Cappato, Guntars Krasts, Kathy Sinnott
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

POSTOPEK

Naslov	Evropski socialni model za prihodnost
Št. postopka	2005/2248(INI)
Pristojni odbor   Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju	EMPL 15.12.2005
Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju	FEMM 19.1.2006			INTA 16.2.2006			ITRE 15.12.2005
Odbori, ki niso dali mnenja   Datum sklepa
Okrepljeno sodelovanje   Datum razglasitve na zasedanju
Poročevalec/-ka   Datum imenovanja	José Albino Silva Peneda & Proinsias De Rossa 23.1.2006
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka
Obravnava v odboru	21.3.2006		20.4.2006		3.5.2006
Datum sprejetja	22.6.2006
Izid končnega glasovanja	+ - 0	36 4 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jan Andersson, Emine Bozkurt, Iles Braghetto, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Luigi Cocilovo, Jean Louis Cottigny, Proinsias De Rossa, Harlem Désir, Harald Ettl, Carlo Fatuzzo, Ilda Figueiredo, Roger Helmer, Stephen Hughes, Ona Juknevičienė, Jan Jerzy Kułakowski, Sepp Kusstatscher, Jean Lambert, Raymond Langendries, Bernard Lehideux, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Jan Tadeusz Masiel, Ana Mato Adrover, Maria Matsouka, Ria Oomen-Ruijten, Csaba Őry, Pier Antonio Panzeri, José Albino Silva Peneda, Kathy Sinnott, Anne Van Lancker, Gabriele Zimmer
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Mihael Brejc, Françoise Castex, Dieter-Lebrecht Koch, Magda Kósáné Kovács, Lasse Lehtinen, Marianne Mikko, Leopold Józef Rutowicz, Patrizia Toia
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Małgorzata Handzlik
Datum predložitve	13.7.2006
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)