o petem letnem poročilu Sveta v skladu z operativno določbo 8 Pravil Evropske unije o ravnanju pri izvozu orožja

(2004/2103(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju petega letnega poročila Sveta v skladu z operativno določbo 8 Pravil Evropske unije o ravnanju pri izvozu orožja(1),

–   ob upoštevanju Priročnika k pravilom Evropske unije o ravnanju pri izvozu orožja, sprejetega v delovni skupini za izvoz konvencionalnega orožja dne 28. oktobra 2003 (14283/03),

–   ob upoštevanju skupnega stališča Sveta 2003/468/SZVP z dne 23. junija 2003 o nadzoru nad trgovanjem z orožjem(2),

–   ob upoštevanju evropske varnostne strategije, ki jo je sprejel Svet dne 12. decembra 2003,

–   ob upoštevanju strategije EU proti širjenju orožij za množično uničevanje, ki jo je sprejel Svet 12. decembra 2003 in katere cilj je med drugim krepitev politike nadzora nad izvozom in njenega izvajanja,

–   ob upoštevanju člena 17 Pogodbe EU in člena 296 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. septembra 2003(3) o četrtem letnem poročilu Sveta v skladu z operativno določbo 8 Pravil Evropske unije o ravnanju pri izvozu orožja(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. novembra 2003 o sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij - Evropska obramba - industrijski in tržni vidiki - politika EU o opremi za obrambo(5),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. aprila 2004 o človekovih pravicah na svetu v letu 2003 in tozadevne politike Evropske unije(6),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2003(7) o odpravi evropskega embarga na trgovanje z orožjem z Ljudsko republiko Kitajsko,

– ob upoštevanju prejšnjih resolucij z dne 6. julija 2000 o ugrabitvi otrok s strani LRA (Lord's Resistance Army)(8) in z dne 3. julija 2003 o trgovini z otroki in vojakih, ki so še otroci(9),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za mednarodno trgovino(A6-0022/2004),

A. ker je izvajanje strogega nadzora nad izvozom orožja izjemno pomembno, še posebej ob upoštevanju sprememb varnostnih razmer po koncu hladne vojne, ki so jih zaznamovali številni primeri regionalnih nestabilnosti, razpadlih držav, terorističnih mrež, v okviru katerih izrabljajo nedržavni akterji vojake, ki so še otroci, in organiziranega kriminala,

B. ker je Svet v zgoraj omenjeni evropski varnostni strategiji nekatere od teh značilnosti varnostnih razmer po koncu hladne vojne označil za eno od ključnih groženj,

C. ker so organizirane kriminalne združbe in mednarodni tihotapci orožja v svoje nezakonite dejavnosti vključili tudi orožje malega kalibra, razpoložljivost katerega je glavni dejavnik pri povečanju števila konfliktov, in ker njihove tihotapske poti potekajo prek ozemlja razširjene EU, pa tudi prek ozemlja novih sosednjih držav EU in držav zahodnega Balkana,

D. ker vsako leto zaradi nasilja, povezanega z lahkim orožjem, v oboroženih spopadih in v povezavi s kaznivimi dejavnostmi umre približno pol milijona ljudi,

E. ker se je v prejšnjem desetletju opazno povečala uporaba zasebnih varnostnih ali vojaških podjetij, kar zahteva uvedbo zakonodaje za nadzor in spremljanje dejavnosti zasebnih ponudnikov vojaških, policijskih in varnostnih storitev,

F. ker bi morala EU izpolniti svoje večje odgovornosti do miru in varnosti v Evropi in po svetu z nadaljnjimi pobudami za omejevanje razširjenosti orožja in za razorožitev,

G. ker je na tem področju kar največja preglednost, vključno z izdelavo celovitih letnih poročil, nujen predpogoj za demokratično odgovornost, ki je najboljši porok miru in stabilnosti,

H. ker je priročnik k pravilom Evropske unije o ravnanju pri izvozu orožja pomemben korak naprej pri pojasnjevanju določb o obvestilih o zavrnitvi in posvetovanju v teh pravilih in pri prispevanju k preprečevanju razhajajočih se razlag v različnih državah,

I. ker skupno stališče Sveta o nadzoru nad trgovanjem z orožjem predstavlja prvi korak pri nadzoru nad nezakonitim trgovanjem z orožjem, vendar je še vedno treba izboljšati nekaj pomanjkljivosti, da ne bi oslabili njegove učinkovitosti:

J. ker se zdi, da se doseženemu napredku navkljub orožje in njegovi sestavni deli iz EU, dovoljenja EU za čezmorsko proizvodnjo orožja, zasebne vojaške in varnostne storitve iz EU, vojaško osebje, znanje, usposabljanje in oprema iz EU za izvajanje smrtne kazni, mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja še naprej dobavlja v tiste svetovne regije, kjer nedvomno namerno kršijo standarde, določene v pravilih,

K. ker je v boju proti nezakonitemu trgovanju z orožjem in za učinkovito preprečevanje dobave orožja neprimernim končnim uporabnikom nujno potreben učinkovitejši nadzor pošiljk orožja, končnih uporabnikov izvoženega orožja, druge vojaške in varnostne opreme, dovoljene proizvodnje in trgovanja z orožjem,

L. ker je še posebej v okviru razvoja evropske orožne industrije in skupne varnostne in obrambne politike potrebno večje usklajevanje politike nadzora EU o izvozu orožja,

M. ker v svoji prej omenjeni resoluciji z dne 20. novembra 2003 EP poudarja, da bi moral notranje odpiranje vojaških trgov spremljati strog nadzor nad izvozom na zunanjih mejah EU,

N. ker se je po pristopu novih držav članic 1. maja 2004 v EU povečal delež mednarodne trgovine z orožjem na splošno ter še posebej izvoza orožja malega kalibra in lahkega strelnega orožja, v nekaterih od teh držav pa potekajo znatna proizvodnja orožja in izvozne dejavnosti; ker je v nekaterih novih državah članicah še vedno pomanjkanje zadostnih zmogljivosti za takojšnje izpolnjevanje obstoječih obveznosti iz pravil in bi zato potrebovale pomoč pri njihovem izvajanju,

O. ker je bilo približno 80% izvoza orožja EU v časovnem obdobju od 1999 do 2003 namenjenih izven Evrope,

P. ker se je s sprejetjem pravil o ravnanju s strani desetih novih držav članic povečal izvoz orožja, na katerega se nanašajo pravila o ravnanju,

Q. ker je zaradi nadaljnje širitve EU zelo pomembno, da tudi države kandidatke – Hrvaška, Bolgarija, Romunija in Turčija -–pripravijo letna poročila o njihovi politiki o izvozu orožja, izboljšajo nadzor nad izvozom in zagotovijo upoštevanje ustreznih osnovnih standardov; v prepričanju, da bi morale države članice ne samo aktivno podpirati ta proces, temveč s strogim upoštevanjem pravil o ravnanju in z izdelavo celovitih letnih poročil o svojih dejavnostih v zvezi z izvozom orožja tudi same postaviti dober zgled,

R. v prepričanju, da bi nadaljnje usklajevanje politik o izvozu orožja med državami članicami pomembno prispevalo k razvoju EVOP in h krepitvi skupnega pristopa držav članic k skupni zunanji politiki,

S. v prepričanju, da mora politika nadzora EU o izvozu orožja zagotavljati usklajenost zunanjepolitične dejavnosti Skupnosti, vključno z zastavljenimi cilji na področju preprečevanja kriz, boja proti revščini, krepitve demokracije in spodbujanja spoštovanja človekovih pravic,

T. v prepričanju, da je lahko v svetovnem okviru res učinkovita le mednarodna ureditev trgovine z orožjem, ki temelji na mednarodnem sporazumu o trgovini z orožjem, podlaga katerega so obstoječe obveznosti držav po mednarodnem pravu,

1.  meni, da je jasna in učinkovita skupna politika nadzora nad izvozom orožja odločilna za boj proti mednarodnemu terorizmu ter za preprečevanje sporov, regionalno stabilizacijo in spoštovanje človekovih pravic;

2.  zato pozdravlja napredek, omenjen v petem letnem poročilu o izvajanju pravil, še posebej dopolnjevanje zbirke sporazumno določenih postopkov držav članic, objavljene v Prilogi I, in tabelo v Prilogi II, ki vsebuje podatke o številu in vrednosti izdanih izvoznih dovoljenj in o vrednosti izvoza orožja;

3.  še posebej pozdravlja izboljšave pri podatkih o izvozu orožja tako s strani starih kot tudi novih držav članic; vendar je v nekaterih primerih zaskrbljen zaradi vrednosti predloženih podatkov;

4.  meni, da je skrb za pravočasno in celovito predložitev združljivih podatkov iz vseh držav članic nujna za njihovo preglednost;

5. z veseljem pozdravlja, da se proces usklajevanja postopkov poročanja nadaljuje in da so bili sprejeti nadaljnji ukrepi za doseganje povsem primerljive statistike med državami članicami EU;

6. zato vsemu doseženemu napredku pri večji usklajenosti statističnih podatkov navkljub želi, da bi vsaka država članica predložila podatke o vrsti in količini dobavljenega orožja, o celotni vrednosti izvoza, o številu zavrnjenih dovoljenj vključno z razlogi za zavrnitev, natančnejše informacije o ciljni državi in klasifikacijo končnih uporabnikov, da bi se na podlagi popolnejših in bolj usklajenih podatkov izboljšala preglednost;

7. s tem v zvezi pozdravlja vzpostavitev centralne baze podatkov o obvestilih o zavrnitvi na sekretariatu Sveta v Bruslju in poudarja uporabnost te centralne baze podatkov o obvestilih o zavrnitvi, saj bo slednja za vse države članice nemudoma vir podatkov, ki bo omogočal preučitev določenih zavrnitev in zahteva pravočasno razširitev te baze podatkov, da bi slednja vključevala podatke o posvetovanjih v skladu s pravili in o končnih uporabnikih, za katere se ve ali sumi, da se ukvarjajo s ponovnim izvozom, s preusmerjanjem in z zlorabo orožja in drugega nadzorovanega blaga;

8. nadalje želi, da so v nacionalnih poročilih o izvozu orožja navedene informacije o neuradnih zavrnitvah izvoza orožja pred uradno prošnjo za dodelitev dovoljenja;

9. poudarja uporabnost te centralne baze podatkov o obvestilih o zavrnitvi, saj bo slednja za vse države članice nemudoma vir podatkov, ki bo omogočal preučitev določenih zavrnitev;

10. pozdravlja novo in posodobljeno različico Skupnega seznama vojaškega blaga EU in njegovo objavo v Uradnem listu; poziva države članice, da popolneje in pregledneje poročajo o izvozu izdelkov z „dvojno uporabnostjo“, ker se redno uporabljajo za kršenje človekovih pravic;

11. meni, da besedilo pravil o ravnanju vodi k razhajajočim se razlagam v različnih državah članicah in zato pozdravlja priročnik k pravilom, ki definira in pojasnjuje operativne določbe pravil; poziva države članice, da spremenijo merila o izvozu, izboljšajo njihovo jasnost in celovitost in zagotovijo, da ta merila povsem odražajo obstoječe obveznosti držav po mednarodnem pravu;

12. pozdravlja začetek raziskave o načinih izvajanja merila št. 8 (združljivost izvoza orožja s tehničnimi in gospodarskimi zmožnostmi države prejemnice), saj bo pomembno prispevala k preprečevanju kriz in trajnostnemu razvoju v socialno manj razvitih državah, medtem pa države članice poziva, da dejanje ponovijo za uporabo preostalih sedem meril;

13. meni, da so enotna pravila EU o nadzoru dejavnosti, povezanih s trgovino z orožjem, izjemnega pomena in da je kljub skupnem stališču EU o trgovini z orožjem iz leta 2003, ki ga pozdravlja, še vedno pomanjkanje operativnih določb za države članice za poseben nadzor nad dejavnostmi državljanov in prebivalcev EU v zvezi s trgovino z orožjem, prevozom in financiranjem orožja, ko se te dejavnosti in s tem povezane dobave orožja izvajajo prek „tretjih držav“;

14. še posebej podpira prizadevanja Avstrije, Belgije, Finske, Francije, Nemčije, Nizozemske, Švedske in Združenega kraljestva za vzpostavitev nadzora nad trgovanjem s konvencionalnim orožjem, in poziva druge države članice, naj pospešijo nacionalne postopke za izvajanje nadzora nad trgovanjem, ki je predviden v skupnem stališču Sveta o nadzoru nad trgovanjem z orožjem;

15. ponovno izraža mnenje, da bi bilo za trgovske posle z orožjem potrebno uvesti obvezen register in sistem dovoljenj, ki bi veljala tudi za evropske državljane in podjetja izven ozemlja EU, podobno kot je to urejeno v zakonodaji ZDA;

16. poziva države članice, naj v svojo zakonodajo o trgovini z orožjem vključijo tudi storitve v zvezi s prevozom in financiranjem orožja;

17. poziva države članice, naj prepovedo trgovanje z opremo za izvajanje smrtne kazni, mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja; ter naj kazensko preganjajo kršenje, kjerkoli se izvaja, s strani državljanov EU, posrednikov in družb, registriranih v EU, embargov ZN, EU ali OVSE na izvoz orožja, kot tudi nacionalnih embargov zadevne države članice EU na izvoz orožja;

18. podpira vključitev "navedbe o končni uporabi blaga" v seznam najosnovnejših podatkov, ki morajo biti navedeni v potrdilu končnega uporabnika; vendar pa ponovno zahteva vzpostavitev sistema za preverjanje prenosa in nadzornega sistema po izvozu, ki bi moral vključevati sistematični fizični nadzor s strani pristojnih nacionalnih organov na krajih prenosa in skladiščenja, skupaj z možnostjo izrekanja kazni;

19. zato ponovno poziva države članice, naj preučijo možnosti vzpostavitve skupnega nadzornega sistema na ravni EU, in priporoča, naj se preuči tudi model evropske agencije za nadzor nad izvozom orožja;

20. poziva Svet in države članice, da ohranijo embargo EU na trgovino z orožjem z Ljudsko republiko Kitajsko in da ne oslabijo obstoječih nacionalnih omejitev za takšno prodajo orožja;

21. poziva države kandidatke – Hrvaško, Bolgarijo, Romunijo in Turčijo – naj v skladu s pravili poostrijo svojo zakonodajo, predvsem svoje postopke pri izvozu orožja, naj v skladu s prilogama I in II petega letnega poročila poročajo o tem procesu, poziva Komisijo, da pozorno spremlja napredek procesa pristopnih pogajanj, vse sedanje države članice pa poziva, naj sestavijo in objavijo nacionalna letna poročila za koledarsko leto 2004, in zatem za vsako leto;

22. meni, da bi k upoštevanju pravil o ravnanju morali pozvati tudi nove sosednje države razširjene EU in države, s katerimi je ali bo EU sklenila stabilizacijsko-pridružitveni sporazum; posebno pozornost je treba nameniti Kaliningradu, ki je bil v preteklosti tranzitno mesto za pošiljke vojaške opreme in orožja iz drugih delov Rusije za nezakonite končne uporabnike;. poziva pa tudi Svet in Komisijo, da pri svojem sodelovanju z Rusko federacijo opredelita prednostne ukrepe za boj proti nedovoljeni trgovini, vključno z redno izmenjavo podatkov o nadzoru nad izvozom in tranzitom in z dovoljenji za izvoz in tranzit;

23. poziva države članice, naj se uskladijo in ponudijo zadostno podporo vsem državam, ki nimajo na razpolago potrebnih sredstev za ustrezno uveljavitev pravil;

24. pozdravlja pobudo poljske in švedske vlade, ki sta bili pobudnici petih neformalnih srečanj COARM o nadzoru nad izvozom orožja med starimi in novimi državami članicami, pozdravlja pa tudi prizadevanja nizozemske vlade, da bi državam kandidatkam in drugim zainteresiranim državam predstavili praktično izvajanje pravil, s priporočilom, da se ta sistem srečanj COARM ohranja in da se ga prilagodi tako, da postane še bolj reprezentativen in reden, pozdravlja pa tudi prizadevanja nizozemske vlade, da bi državam kandidatkam in drugim zainteresiranim državam predstavili praktično izvajanje pravil;

25. ponovno poziva k sprejetju pravno zavezujočih ukrepov in k popolni uskladitvi politik nadzora držav članic nad izvozom orožja kot kratkoročnemu cilju, in spodbuja države članice, naj si prizadevajo za napredek na tem področju, ter poziva k oblikovanju pravil o sankcijah za kaznovanje kršitev podjetij, ki so registrirana v EU in ki kršijo embargo ZN, EU, OSCE za orožje ali embargo katere koli države članice;

26. za vmesno obdobje priporoča naslednje:

a) celovita predhodna posvetovanja držav članic o dobavah v regije, kjer obstaja povečana nevarnost krize, skupaj z razvojem kontrolnega seznama EU o pomembnih kazalcih za zgodnje opozarjanje, ki bi v zvezi z določenim končnim uporabnikom kazali na resne okoliščine, ki bi lahko vplivale na dovoljenja za izvoz orožja;

b) celostna večstranska posvetovanja glede odločitev o odobritvi ali zavrnitvi dovoljenj, pri čemer je prvi korak obveza držav članic, da bodo vse ostale države članice obveščale o vsebini in rezultatih katerih koli posvetovanj, ki se jih bodo udeležile;

c) vključitev vseh načel, meril in operativnih določb pravil v nacionalno zakonodajo, pri čemer se razume, da to ne vpliva na pravico držav članic do strožje nacionalne politike;

d) vsi nadaljnji embargi EU se nanašajo na tiste kategorije opreme na Skupnem seznamu vojaškega blaga ali v prilogah k uredbi o dvojni uporabnosti, za katere se uporablja embargo;

27. z ozirom na vzpostavitev skupnega evropskega orožnega trga poziva k postopni ukinitvi nadzora nad gibanjem orožja znotraj Evropske unije v okviru skupne politike nadzora EU nad izvozom orožja, na primer s sporazumom o pravilu glede nezniževanja v skladu s pravili EU o ravnanju;

28. odločno podpira predlog trgovinske uredbe Sveta, ki bi prepovedala izvoz vsakršne opreme za izvajanje smrtne kazni, mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja, posebnega orožja, na primer pehotnih min, in določila strog nadzor opreme, ki bi se lahko uporabila pri notranjih represivnih ukrepih;

29. z ozirom na nadzor izvoza v zvezi s tretjimi državami poziva, naj se posebna pozornost posveti izdelkom, ki se lahko uporabijo tako v civilne kot vojaške namene (kot je recimo tehnologija za opazovanje in nadzor), ter rezervnim delom in izdelkom, primernim za uporabo pri elektronskem bojevanju in pri kršitvah človekovih pravic brez smrtnih žrtev;

30. deli zaskrbljenost odbora COARM v zvezi z zaželenostjo, da se dovoli izvoz reguliranega blaga za humanitarne namene v okoliščinah, v katerih bi bilo izvozno dovoljenje sicer zvrnjeno; odobrava, da lahko v konfliktnih regijah nekatere vrste reguliranega blaga prispevajo k varnosti in blaginji civilnega prebivalstva, vendar poudarja, da je treba vsak primer zelo strogo raziskati, pri čemer je treba državam članicam zagotoviti zadostna jamstva proti zlorabam;

31. poziva države članice, naj upoštevajo, da pravila veljajo tudi za licenciranje predmetov, ki jih namerava država uvoznica sestaviti v podsklop ali celovit orožni sistem, namenjen nadaljnjemu izvozu v tretjo državo;

32. poziva države članice, naj sprejmejo zakonodajo, po kateri bo za proizvodnjo orožja (ali njegovih sestavnih delov) z licenco EU v tretjih državah obvezno pridobiti dovoljenje;

33. poziva države članice, naj upoštevajo, da veljajo pravila tudi za vse oblike medvladnih transferjev, še posebej za promet s presežki orožja; ponovno poudarja, da je izvoz ali promet s presežki orožja v države, kjer se bo slednje uporabljalo za kršitve človekovih pravic, kršitve mednarodnega humanitarnega prava ali druge kršitve mednarodnega prava, v resnem nasprotju s pravili;

34. poziva države članice, naj upoštevajo, da pravila veljajo tudi za premestitve vojaškega, varnostnega in policijskega osebja, za promet z znanjem in usposabljanjem ter za zasebne vojaške in varnostne storitve;

35. poziva države članice, naj se sporazumejo o seznamu držav, ki sodelujejo v oboroženih spopadih in v katere se načeloma prepove izvoz orožja, pri tem pa naj uporabljajo poročila in priporočila mehanizmov za spremljanje embargov na orožje Varnostnega sveta ZN;

36. poudarja, da so raziskave za zagotavljanje zakonskega nadzora in preverjanja elektronskega prenosa znanja, programske opreme in tehnologije, ki bi lahko bili povezani z blagom na seznamu Skupnosti, za katero se zahteva izvozno dovoljenje, pomembne;

37. poziva tudi države izvoznice orožja, ki niso članice EU, da podprejo načelo in merila pravil o ravnanju, da bi se s pomočjo teh pravil znatno prispevalo k nadzoru nad izvozom orožja v svetu, k preprečevanju sporov in k spodbujanju miru v svetu;

38. meni, da bo svetovni nadzor nad izvozom orožja učinkovit le z mednarodno ureditvijo nadzora nad trgovino z orožjem in zato poziva države članice, naj spodbujajo sprejem strogih mednarodnih pravil za izvoz orožja spričo revizijske konference OZN o orožju malega kalibra leta 2006, in usmerijo svoja prizadevanja v sprejetje pravno zavezujočega mednarodnega sporazuma o trgovini z orožjem, vključno z ukrepi za preusmeritev in prestrukturiranje podjetij, ki proizvajajo vojaško blago;

39. poziva Svet in države članice, naj natančno spremljajo skladnost z dovoljenji končnih uporabnikov in zlasti skladnost z obvestili v zvezi s končno namembno državo, s prepovedjo ponovnega izvoza in skladnost z izjavo, da se blago ne bo uporabljalo v druge namene, razen v tiste, ki so navedeni;

40. poziva k uvedbi posebnega davka na trgovino z orožjem v EU, in k temu, da si EU z diplomatsko dejavnostjo aktivno prizadeva za uvedbo tovrstnega davka povsod po svetu, kot so to predlagali Generalna skupščina Združenih narodov, predsedniki Brazilije, Čila in Francije ter ministrski predsednik Španije, pri čemer bi se prihodki iz tega davka v prvi vrsti stekali v sklade za žrtve oboroženih spopadov in širše v sklade za zmanjševanje revščine;

41. poziva vlade držav članic k celovitemu pregledu pravil o ravnanju, upoštevajoč zgoraj navedene zahteve in priporočila in sodelujoč z ustreznimi stranmi, kot so parlamenti in nevladne organizacije;

42. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji kot tudi parlamentom in vladam držav članic in tretjih držav, ki so pristale na upoštevanje načel pravil o ravnanju.

(1) UL C 320, 31.12.2003, str. 1. (2) UL L 156, 25.6.2003, str. 79. (3) P5_TA(2003)0418. (4) UL C 319, 19.12.2002, str. 1. (5) P5_TA(2003)0522. (6) P5_TA(2004)0376. (7) P5_TA(2003)0599. (8) UL C 121, 24.4.2001, str. 401, (9) UL C 74 E, 24.3.2004, str. 854.

I.   Uvod

Pravila Evropske unije o ravnanju pri izvozu orožja, sprejeta 8. junija 1998, določajo najnižje standarde za izdajo izvoznih dovoljenj za konvencionalno orožje v državah članicah. Pravila sestavlja 8 določitvenih meril in 12 operativnih določb. Gre za do sedaj najobsežnejši režim mednarodnega spremljanja izvoza orožja.

Svet, zlasti njegova Delovna skupina za konvencionalno orožje (COARM), in države članice se neprenehoma trudijo najti načine za okrepitev preglednosti, dialoga in zbliževanja na področju spremljanja izvoza konvencionalnega orožja. Največji dosežki, omenjeni v petem letnem poročilu in v priloženem izvlečku, so Vodnik po Pravilih o ravnanju, uvedba osrednje zbirke podatkov za obvestila o zavrnitvi, Skupno stališče o posredovanju orožja, popravljen seznam vojaške opreme in načrtovan pregled Pravil v letu 2004.

Evropski parlament, kakor v prejšnjih letih, tudi letos pozdravlja izboljšave Pravil. Skrbi pa ga nenehno neizvajanje priporočil iz teh Pravil. Poziv Evropskega parlamenta, da postanejo Pravila javno zavezujoča, je še vedno pomemben. Poleg tega poudarja Letno poročilo o človekovih pravicah z dne 22. aprila 2004, da „države članice spodkopavajo politiko EU na področju človekovih pravic z načrtno milejšo uporabo Pravil Evropske unije o ravnanju pri izvozu orožja“(1).

Evropska varnostna strategija iz decembra 2003 prepoznava, da EU v največji meri ogrožajo regijska nestabilnost, države, ki ne dosegajo ciljev, organiziran kriminal in mednarodni terorizem. Čeprav strateški dokument tega ne omenja posebej, lahko nenadzorovano izvažanje orožja prejemnikom zunaj EU te grožnje znatno poveča. V tem smislu je treba upoštevati, da se 80 odstotkov orožja iz EU izvozi v neevropske države(2). Poleg tega se je s širitvijo na splošno povečal delež EU na mednarodnem trgu orožja, zlasti v proizvodnji orožja malega kalibra in lahkega strelnega orožja. Zato je zelo pomembna jasna skupna politika o izvozu orožja.

Uskladitev politike EU o izvozu orožja za območje tretjih držav bo med drugim okrepila skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP), v okviru katere poteka. To je še posebno pomembno v povezavi s širitvijo 1. maja 2004, ko je k EU pristopilo 10 novih držav članic.

II. Ocena petega leta izvajanja Pravil

1)  Uskladitev nacionalnih poročil

Na podlagi nacionalnih poročil držav članic se sestavi letno poročilo. Toda napredek pri usklajevanju teh poročil je bil od objave četrtega letnega poročila precej majhen. Čeprav naj bi vse države članice za vsako državo prejemnico priskrbele podatke o številu izdanih dovoljenj, o vrednosti izdanih dovoljenj v eurih (če so na voljo), o vrednosti izvoza orožja v eurih (če so na voljo), o številu zavrnjenih vlog za dovoljenje in o merilih, na katerih temelji zavrnitev vlog, poudarja Letno poročilo Stockholmskega mednarodnega inštituta za raziskovanje miru (SIPRI) za leto 2004, da nekatere vlade še vedno niso pripravljene ali ne morejo predložiti ustreznih podatkov. Iz tabele A v Prilogi je razvidno, da Danska, Francija, Nemčija in Grčija ne priskrbijo podatkov o vrednosti izvoza orožja, medtem ko Nizozemska in Portugalska ne predložita podatkov o vrednosti izdanih dovoljenj. To je jasna ovira pri doseganju popolne preglednosti in pri parlamentarnem spremljanju izvoza orožja iz EU. Naslednja težava je slaba združljivost podatkov, ki jih predloži vsaka država članica. Avstrija predloži na primer le podatke o „vojaških sredstvih“, ne pa tudi o „nevojaških sredstvih“(3). Razčlenitev zavrnitev po geografskih regijah v nacionalnih poročilih Italije, Portugalske, Španije, Švedske in Združenega kraljestva je dobrodošla izboljšava. Toda Letno poročilo Stockholmskega mednarodnega inštituta za raziskovanje miru utemeljeno opozarja na problem v zvezi s predloženimi podatki, saj se v določenih primerih vsota vseh zavrnitev na regijo ne sklada s končnim številom zavrnitev(4). Po trgovanju znotraj Skupnosti drugo največje število izvoznih dovoljenj zadeva balkanske države, Rusijo, Ukrajino in območje Kavkaza. Skupno število začetih posvetovanj, to je 68, in opravljenih posvetovanj, to je 48, je nizko v primerjavi s 411 zavrnjenimi in več kot 36.000 odobrenimi vlogami za dovoljenje. Poleg tega se je število zavrnitev zmanjšalo za 54, medtem ko se je število izdanih dovoljenj zvišalo za več kot 11.000.

2)  Potrdila končnega uporabnika

Edini omembe vreden napredek je ta, da je postala del najmanjših podrobnosti, ki se vključijo v potrdilo končnega uporabnika, tudi „navedba končnega uporabnika blaga“. Toda prizadevnejša priporočila iz prejšnjega letnega poročila Evropskega parlamenta se še niso začela izvajati. Še vedno je pomembna uvedba potrditve dostave in režima spremljanja po vsakem izvozu v skladu s Pravili o ravnanju, vključno z možnostjo kaznovanja, da bi se vzpostavilo učinkovito spremljanje končne uporabe orožja, druge vojaške in varnostne opreme ter licencirane proizvodnje na tujem. Ker lahko takšen režim spremljanja presega zmožnosti manjših držav in nekaterih novih držav članic, naj države članice še enkrat resno pretehtajo možnost vpeljave skupnega režima spremljanja za celotno EU. Na področju proizvodnje in nabave lahko Evropska agencija za nadzor izvoza orožja še vedno dopolnjuje načrtovano agencijo za oborožitev.

3)  Posredovanje orožja

Skupno stališče o spremljanju posredovanja orožja, ki ga je Svet sprejel junija 2003, je izjemen dosežek. Vključuje opredelitev posredniških dejavnosti, obvezno pridobitev dovoljenja ali pisnega pooblastila za posredniške dejavnosti, ki ga izda pristojni organ, izmenjavo podatkov o posredovanju orožja in uvedbo ustreznih kazni. Da bi izboljšali učinkovitost Skupnega stališča, sta pridobitev pooblastila za opravljanje posredniških dejavnosti in registracija posrednikov obvezna. Poleg tega veljajo po vzoru zakonodaje Združenih držav določbe Skupnega stališča tudi za državljane in podjetja Evropske unije zunaj območja EU. Pri tem so najboljši zgled prizadevanja Avstrije, Belgije, Finske, Francije, Nemčije, Nizozemske in Švedske. Toda države članice v zakonodajo o posredovanju orožja niso vključile prevoza orožja in storitev financiranja orožja, kar je že večkrat preprečilo prestrezanje izvoznega blaga na poti k prejemniku v primeru jasnih kršitev standardov, določenih s Pravili. Še bolj zaskrbljujoče je, da Skupno stališče izrecno ne prepoveduje posredovanja naprav za izvršitev smrtne kazni, mučenja in drugih oblik krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja.

4)  Sistem kroženja obvestil o zavrnitvi

Vodnik po Pravilih o ravnanju je pomembno pripomogel k izboljšanju sistema obvestil in posvetovanj o zavrnitvi, saj razlaga in pojasnjuje operativne določbe Pravil o ravnanju. S tem se močno zmanjša možnost za različno razlago odločb med državami članicami in vrzeli se odpravijo. Štirje poglavitni deli vodnika so opredelitev zavrnitve, potrebni podatki za obvestilo o zavrnitvi, preklic obvestil o zavrnitvi ter razlaga postopkov za obvestila o zavrnitvi in postopkov posvetovanj. Poleg tega je bilo odločeno, da se na sekretariatu Sveta v Bruslju ustanovi osrednja zbirka podatkov. Zbirka je pomemben vir podatkov za države članice in hkrati prvi korak k bolj usklajeni politiki EU na področju izvoza orožja. Naslednji korak je samodejno kroženje podatkov o glavnih točkah in rezultatih posvetovanj med vsemi državami članicami.

5)  Dialog med državami kandidatkami in tretjimi državami

Čeprav se je deset novih držav članic, ki so se Evropski uniji pridružile 1. maja 2004, v celoti vključilo v sistem Pravil o ravnanju, se mora dialog med EU in drugimi državami kandidatkami – Bolgarijo, Romunijo in Turčijo – nadaljevati. Ta bi lahko, na primer, potekal v obliki neuradnih srečanj Delovne skupine za konvencionalno orožje (COARM) med starimi in novimi državami članicami, kakor sta to začeli poljska in švedska vlada. Tem državam bi se posredovala obvestila o zavrnitvah in EU bi si z njimi izmenjala nacionalna poročila o izvozu orožja. Države kandidatke pa bi sprejele državno zakonodajo, v katero bi ustrezno prenesle Pravila. Poleg tega se mora okrepiti promocija Pravil o ravnanju v pridruženih in novih sosednjih državah, na primer Ukrajini, Belorusiji ter Srbiji in Črni gori. Peto letno poročilo v zvezi s tem na žalost ne predlaga konkretnih izboljšav. Države Srednje in Vzhodne Evrope so bile od nekdaj pomemben odpremni kraj in tranzitna pot pri trgovanju z orožjem in imajo znatne zmogljivosti na področju proizvodnje lahkega strelnega orožja in tudi težjega orožja. Treba je pomagati državam znotraj ali zunaj EU, ki nimajo sredstev, da bi v celoti izvajale Pravila o ravnanju in svoje postopke prilagodile standardom, vzpostavljenim med starimi državami članicami. Države članice se lahko zgledujejo na primer po nizozemski vladi, ki je države kandidatke in druge države, ki so pokazale zanimanje, seznanila s praktičnim izvajanjem Pravil o ravnanju.

6)  Skupen seznam vojaške opreme EU

Prva dopolnitev Skupnega seznama vojaške opreme EU po juniju 2000 in njegovi objavi v Uradnem listu pomembno pripomore k usklajevanju in krepitvi Pravil o ravnanju. Temeljila bo na sistemu številčenja iz Seznama vojaške opreme iz Wassenaarskega sporazuma. Na žalost ne vključuje določenega blaga „z dvojno rabo“, ki bi lahko bilo uporabljeno za kršitve človekovih pravic, in določenih elementov oborožitvenih sistemov.

7)  Izvajanje merila 8 iz Pravil o ravnanju

Merilo 8 je tako imenovano merilo „trajnostnega razvoja“, ki določa združljivost izvoza orožja s tehnično in z gospodarsko zmogljivostjo države prejemnice. Ker je to merilo še zlasti pomembno v povezavi s preprečevanjem krize in trajnostnim razvojem v socialno manj razvitih državah, je dobrodošla raziskava, katere namen je vzpostaviti smernice za njegovo izvajanje. Cilj je preprečiti, da bi previsoka stopnja izvoza orožja ogrozila socialni in gospodarski razvoj države.

8)  Prednostne smernice za bližnjo prihodnost

Peto letno poročilo ugotavlja skupno 9 prednostnih smernic, od katerih imata za Evropski parlament poseben pomen smernica številka 7 („razvoj dialoga [sic!] z Evropskim parlamentom“) in smernica številka 9 („pregled Pravil o ravnanju“). Izboljšanje dialoga s Parlamentom bo znaten korak k izvrševanju bolj parlamentarnega pregleda izvoza orožja iz EU, ki bo povečal demokratično veljavnost Pravil o ravnanju. Pregled Pravil o ravnanju lahko vodi k jasnim izboljšavam, če se pri tem upoštevajo priporočila resolucije Evropskega parlamenta in če se pregled izvede na širši in odprt način – vključno s parlamenti in nevladnimi organizacijami. Toda na splošno kaže ohlapno oblikovanje prednostnih smernic na to, da se države članice teh smernic ne držijo v celoti.

III. Priporočila v zvezi z ostrejšim spremljanjem izvoza orožja, s pravno zavezujočimi določbami in z večjo preglednostjo

Nedavno poročilo organizacije Amnesty International o izvozu iz EU(5) analizira več primerov, ko so vrzeli, nižje cene ali nepopolna pojasnila in opredelitve povzročili, da so se oborožitveni sistemi EU, njihovi elementi, dovoljenja EU za čezmorsko proizvodnjo orožja, zasebne vojaške in varnostne storitve EU, vojaško osebje EU, strokovno znanje in usposabljanje ter naprave za izvršitev smrtne kazni, mučenje in druge oblike krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja pogosto tajno izvažali v države, v katerih se evropski standardi demokracije, človekovih pravic in trajnostnega razvoja ne upoštevajo. Prav s stališča splošnih načel, na katerih temelji zunanja politika EU in med katerimi so človekove pravice, preprečevanje sporov in trajnostni razvoj, je zelo pomembno strogo spremljanje izvoza orožja na evropski in mednarodni ravni. Zato so nujno potrebni dodatni ukrepi za strožje spremljanje, pravno zavezujoče določbe in večjo preglednost.

1)  Strožje spremljanje

Svet najprej sprejme predlog Evropske komisije za Uredbo Sveta o prepovedi izvoza kakršnih koli mučilnih naprav in določitvi strogega spremljanja opreme, ki bi lahko bila uporabljena za notranjo represijo. Države članice poleg tega soglašajo tudi o skupnem seznamu držav, vpletenih v oborožene spopade, v katere se na splošno ne sme izvažati orožje („domneva za zavrnitev“). Treba je tudi urediti fizično obliko spremljanja pošiljk orožja na uvoznih, tranzitnih in izvoznih točkah. Države članice se prav tako čim natančneje držijo Pravil o ravnanju. Še posebno morajo biti pozorne na uporabo Pravil v naslednjih primerih:

§ izdelki, ki se lahko uporabljajo v civilne in vojaške namene, kot na primer nadzorna tehnologija in njeni deli, uporabni za kibernetično vojno ali za kršitve človekovih pravic brez hujših telesnih posledic;

§ izdelki, ki so del podsklopa ali dokončanega oborožitvenega sistema države uvoznice;

§ proizvodnja licenciranega orožja EU (in njegovih delov) v tretjih državah;

§ vse oblike prenosa „od vlade do vlade“, še posebno prenos presežnega orožja;

§ vojaško, varnostno in policijsko osebje, strokovno znanje in usposabljanje ter zasebne vojaške in varnostne naprave.

2)  Pravno zavezujoče določbe

Parlament je ponovil razpis o pravni zavezujočnosti Pravil in popolni uskladitvi politike o izvozu orožja držav članic EU. Parlament zato pozdravlja možnost pretvorbe Pravil o ravnanju v Skupno stališče. Mogoče pa so nadaljnje pomembne izboljšave in posamezni koraki, ki jih je Evropski parlament že začrtal v svojem zadnjem poročilu:

(a)  Države članice se med seboj dobro posvetujejo, preden se odločijo v zvezi z zavrnitvijo dovoljenj ali s prenosom orožja v regije, podvržene krizam. Tudi tesnejše sodelovanje med Delovno skupino za konvencionalno orožje (COARM) in različnimi regijskimi delovnimi skupinami Sveta pripomore k doseganju tega cilja.

(b)  Medtem ko poteka izmenjava podatkov in posvetovanj le dvostransko, pod vodstvom posameznih predsedstev Sveta, je usmeritev k večstranskemu pristopu v posvetovalnem postopku v zvezi z odločitvami o odobritvi ali zavrnitvi dovoljenj pomemben korak k usklajenosti.

(c)  Evropski parlament kot nadaljnji začasni korak k temu, da postanejo Pravila o ravnanju pravno zavezujoča, vsem državam članicam predlaga, da se Pravila o ravnanju prenesejo v državno zakonodajo.

3)  Večja preglednost

Priključitev 10 pristopnih držav je močno otežila usklajevanje prihodnjih letnih nacionalnih poročil. To je priložnost za kvalitetno izboljšavo statistik v letnem poročilu.

Države članice predložijo ne le vse podatke v skladu z dogovorjenimi merili (glej II. 1), temveč tudi podatke o naslednjem:

§ vrsta orožja (npr. helikopter ali strojnica), vrsta delov orožja in vrsta izdelka, ki se lahko uporablja v civilne ali vojaške namene (npr. nadzorna ali obveščevalna tehnologija), na posamezni namembni kraj;

§ količina (npr. število dobavljenih pušk itd.) na posamezni namembni kraj;

§ prenos vojaškega, varnostnega in policijskega osebja, strokovnega znanja in usposabljanja;

§ podrobni podatki o končnih uporabnikih na posamezni namembni kraj;

§ neuradne zavrnitve dovoljenj za določen izvoz orožja, ki so bile podeljene pred uradno vlogo za dovoljenje.

Podrobnejši in bolj usklajeni tovrstni podatki bi pripomogli k boljši preglednosti letnega poročila in k njegovi uporabnosti pri parlamentarnem pregledu ter na področju demokratične odgovornosti.

4) Urejanje zakonodaje o posredništvu

Veliko držav EU še vedno nima urejene državne zakonodaje o posredovanju orožja, v tistih, ki jo imajo, pa kršitve embargov na orožje, ki jih je zagrešil državljan EU ali posameznik s stalnim bivališčem v EU in do katerih pride v tujini, niso vedno opredeljene kot kaznive. To pomeni, da bi lahko brezvesten posrednik, ki je državljan EU ali ima v njej stalno prebivališče, preprosto stopil izven meja EU in posredoval pri poslu z orožjem, pri čemer bi, na primer, kršil embargo ZN na orožje, in to brez tveganja pravnih sankcij ob vrnitvi v EU. Te težave se je treba lotiti resneje.

IV. Zaključek

Pravila EU o ravnanju so se od sprejetja leta 1998 znatno razvila in čeprav se sama po sebi niso spremenila, je bilo v takšni ali drugačni obliki uvedenih veliko novih določb in pojasnil. Pregled Pravil o ravnanju leta 2004 je velika priložnost za premik naprej in za uvedbo dodatnih ukrepov, kot je to predlagal Evropski parlament. Poleg tega morajo EU in države članice prepoznati globalno razsežnost težave nezakonitega izvoza orožja in sodelovati z državami partnericami, predvsem z Združenimi državami, v smeri pravno zavezujoče mednarodne pogodbe o trgovanju z orožjem. Kratkoročno in z ozirom na revizijsko konferenco ZN leta 2006 morajo med drugim vsaj spodbujati stroge mednarodne normative o izvozu orožja. To bo zmanjšalo regijsko nestabilnost, stopnjo organiziranega kriminala, mednarodni terorizem in kršitve človekovih pravic po vsem svetu ter pripomoglo k Evropi kot „varnejšem mestu v boljšem svetu“.

(1) P5_TA(2004)0376, odstavek 30. (2) Letno poročilo Stockholmskega mednarodnega inštituta za raziskovanje miru (SIPRI) za leto 2004, str. 458. (3) Letno poročilo SIPRI za leto 2004, str. 471-472. (4) Letno poročilo SIPRI za leto 2004, str. 471. (5) Amnesty International: Spodkopavanje globalne varnosti: Izvoz orožja iz Evropske unije, 2004.

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za zunanje zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   je mnenja, da je nadzor nad oboroževanjem bistveni sestavni del skladnega izvajanja politik za doseganje ciljev EU na področju miru, razvoja, spoštovanja človekovih pravic in demokracije;

2.   ugotavlja določen napredek pri izvajanju kodeksa ravnanja Evropske unije na področju izvoza orožja, vendar obžaluje, da se evropsko orožje določilom kodeksa navkljub še naprej dobavlja v velikem obsegu; želi, da bi bil sprejet evropski instrument, na osnovi katerega bi kodeks ravnanja postal obvezen;

3.   ugotavlja rahlo zniževanje izdatkov za oboroževanje znotraj EU v zadnjih nekaj letih, a je zaskrbljen zaradi dejstva, da je vrednost znižanja več kot nadomeščena s povečanim izvozom proizvedenega orožja v tretje države; meni, da bi EU in države članice morale ne le izvajati kodeks ravnanja, pač pa tudi prispevati k omejevanju militarizacije in k nižjim stopnjam oboroževanja v svetu;

4.   se pridružuje predhodno oblikovani zahtevi Evropskega parlamenta po srednjeročnem sprejetju pravno zavezujočih določb in popolne uskladitve politike izvoza orožja držav članic in slednje poziva, da delujejo v tej smeri;

5.   je mnenja, da je potrebno spodbujati diverzifikacijo in preusmeritev proizvodnje orožarskih tovarn na druge izdelke;

6.   je mnenja, da si mora EU še naprej prizadevati za to, da bi tudi druge države, zlasti Združene države, Rusija, Ukrajina in Kitajska, spoštovale določila kodeksa ravnanja o trgovanju z orožjem, zmanjšale izdatke za oborožitev in omejile izvoz;

7.   poudarja pomen raziskav za vzpostavitev pravnega spremljanja in nadzora elektronskega prenosa znanja, programske opreme in tehnologij, ki bi se lahko nanašali na izdelke s seznama izdelkov Skupnosti, za katere je potrebno pridobiti izvozno dovoljenje;

8.   meni, da je za boj proti nezakonitemu trgovanju z orožjem in za zagotovitev, da orožje ne konča v rokah neprimernih končnih uporabnikov, bistveno okrepiti nadzor nad odpremo tovora, končnimi uporabniki orožja, drugo vojaško in varnostno opremo, proizvodnjo po licenci in posredniškimi dejavnostmi; v zvezi s končnimi uporabniki še posebej zahteva, da se v potrdila končnih uporabnikov vključi posebna klavzula proti zlorabi, ki navaja, da material ne bo uporabljen v prepovedane namene;

9.   pozdravlja zahtevo, naslovljeno na države članice, naj ponovno proučijo možnost vzpostavitve skupnega sistema nadzora v Evropski uniji in s tem v zvezi oblikuje priporočilo o ustanovitvi evropske agencije za nadzor nad izvozom orožja;

10. zahteva od držav članic, da sprejmejo kazenske ukrepe v primeru ugotovljenih kršitev, ki bi jih kjer koli povzročili evropski posredniki ali posredniki oziroma podjetja s sedežem v EU in s tem kršili prepovedi prodaje orožja, ki so jih razglasili OZN, EU, KVSE ali katera izmed držav članic.

11. poziva k uvedbi posebnega davka na trgovino z orožjem v EU, in k temu, da si EU z diplomatsko dejavnostjo aktivno prizadeva za uvedbo tovrstnega davka povsod po svetu, kot so to predlagali Generalna skupščina Združenih narodov, predsedniki Brazilije, Čila in Francije ter ministrski predsednik Španije, pri čemer bi se prihodki iz tega davka v prvi vrsti stekali v sklade za žrtve oboroženih spopadov in širše v sklade za zmanjševanje revščine;

12. poziva države članice, da pripravijo seznam v oborožene spopade vpletenih držav, v katere naj bi bil izvoz orožja načeloma prepovedan; pri tem naj upoštevajo poročila in priporočila Varnostnega sveta Združenih narodov glede mehanizmov nadzora prepovedi prodaje orožja;

13. poziva države članice, da tako kot v primeru kriterija 8 opravijo študije o načinu izvedbe ostalih sedmih kriterijev;

14. zahteva, da se v okviru sekretariata Sveta v Bruslju v doglednem času oblikuje baza podatkov o zavrnitvah, v katero se vključijo podatki o posvetovanjih v okviru kodeksa ravnanja in o končnih uporabnikih, za katere obstaja sum/dokaz o tem, da so sodelovali pri ponovnem izvozu, zlorabi ali nepravilni uporabi orožja ali drugega blaga pod nadzorom;

15. poziva države članice, da dopolnijo izvozne kriterije kodeksa in s tem prispevajo k njihovi večji jasnosti in širšem polju uporabe ter ustvarijo pogoje za polno izvajanje pristojnosti, ki jih imajo države glede na mednarodno pravo.

POSTOPEK