Postopek : 2003/0226(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0053/2005

Predložena besedila :

A6-0053/2005

Razprave :

PV 25/05/2005 - 19

Glasovanja :

PV 26/05/2005 - 8.14

Sprejeta besedila :

P6_TA(2005)0200

POROČILO     ***I
PDF 302kDOC 242k
17. marec 2005
PE 347.124v02-00 A6-0053/2005

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi čelnih zaščitnih sistemov na motornih vozilih, ki spreminja Direktivo Sveta 70/156/EGS

(KOM(2003)0586 – C5-0473/2003 – 2003/0226(COD))

Odbor za promet in turizem

Poročevalka: Ewa Hedkvist Petersen

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE ODBORA ZA NOTRANJI TRG IN VARSTVO POTROŠNIKOV
 POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi čelnih zaščitnih sistemov na motornih vozilih, ki spreminja Direktivo Sveta 70/156/EGS

(KOM(2003)0586 – C5-0473/2003 – 2003/0226(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski Parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu(KOM(2003)0586)(1),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C5-0473/2003),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A6-0053/2005),

1.  odobri spremenjeni predlog Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Predlogi sprememb Parlamenta

Predlog spremembe 1

UVODNA IZJAVA 3

(3) Nujno je uveljaviti zahteve preskusa, konstrukcijske zahteve in zahteve za instalacijo, ki jih je treba izpolniti s kakršnimi koli čelnimi zaščitnimi sistemi, ki se dobavijo kot originalna oprema, pritrjena na vozilo, ali dajo na trg kot samostojne tehnične enote.

(3) Nujno je nadzirati uporabo čelnih zaščitnih sistemov in uveljaviti zahteve preskusa, konstrukcijske zahteve in zahteve za instalacijo, ki jih je treba izpolniti s kakršnimi koli čelnimi zaščitnimi sistemi, ki se dobavijo kot originalna oprema, pritrjena na vozilo, ali dajo na trg kot samostojne tehnične enote. Preskusi naj zahtevajo, da so čelni zaščitni sistemi oblikovani tako, da je zaščita pešcev večja, število poškodb pa manjše.

Predlog spremembe 2

UVODNA IZJAVA 3 A (novo)

 

(3a) Te zahteve je treba upoštevati tudi v zvezi z zaščito pešcev in drugimi ranljivimi udeleženci v cestnem prometu in v zvezi z ločeno Direktivo 2003/102/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17 novembra 2003 o zaščiti pešcev ter drugih ranljivih udeležencev v cestnem prometu pred in v primeru trčenja z motornim vozilom, ki spreminja direktivo Sveta 70/156/EGS*. Določbe te direktive je treba ponovno pregledati v luči nadaljnjih raziskav in izkušenj, pridobljenih v prvih štirih letih izvajanja.

 

* UL L 321, 6.12.2003, str. 15.

Predlog spremembe 3

UVODNA IZJAVA 5 A (novo)

 

(5a) Komisija mora spremljati vpliv te direktive ter o tem poročati Svetu in Evropskem parlamentu. Komisija mora, če je treba doseči nadaljnje izboljšave zaščite pešcev, predlagati spremembe te direktive v skladu s tehničnim napredkom.

Obrazložitev

Avtor predlaga, da morajo biti čelni zaščitni sistemi v tej fazi v skladu z zahtevami preizkusov, ki ustrezajo fazi 1 direktive o zaščiti pešcev, zato da bi preprečili umik tako imenovanih „netogih“ čelnih zaščitnih sistemov s trga (ki so dejansko bolj prijazni do pešcev v primerjavi s sprednjimi deli avtomobilov). Zato bi Komisija morala spremljati vpliv direktive in po potrebi predložiti predloge sprememb v smislu tehničnega napredka.

Predlog spremembe 4

UVODNA IZJAVA 6 A (novo)

:

(6a) Direktiva je del evropskega akcijskega programa za varnost v cestnem prometu in je lahko dopolnjena z nacionalnimi ukrepi za prepoved ali omejevanje uporabe čelnih zaščitnih sistemov, ki so že bili na tržišču pred njeno uveljavitvijo.

Predlog spremembe 5

ČLEN 1

Ta direktiva določa tehnične zahteve za homologacijo motornih vozil v zvezi s čelnimi zaščitnimi sistemi, dobavljenimi kot originalna oprema, pritrjena na vozilo, ali kot samostojne tehnične enote.

Namen te direktive je s pasivnimi ukrepi izboljšati varnost pešcev in vozila. Direktiva določa tehnične zahteve za homologacijo motornih vozil v zvezi s čelnimi zaščitnimi sistemi, dobavljenimi kot originalna oprema, pritrjena na vozilo, ali kot samostojne tehnične enote.

Predlog spremembe 6

ČLEN 2, TOČKA (2),

(2) za „samostojne tehnične enote“ veljajo kakršne koli naprave, določene v členu 2 Direktive 70/156/EGS, ki so namenjene vgradnji in uporabi na vozilih.

(2) za „samostojne tehnične enote“ veljajo kakršne koli naprave, določene v členu 2 Direktive 70/156/EGS, ki so namenjene vgradnji in uporabi na eni ali več določenih vrst motornih vozil v razredih M1 in N1 (do 3,5 tone).

Obrazložitev

Glej tudi Prilogo 1, zadnji odstavek 1.1.

Ta predlog spremembe pojasnjuje, da so lahko homologacije za tehnične enote podeljene le v povezavi z določeno vrsto ali vrstami vozil.

Za ocenitev varnosti čelnega zaščitnega sistema je treba razumeti njegovo povezavo z določenim vozilom ali vozili. Pri tem je varnost čelnega zaščitnega sistema odvisna od:

1. načina namestitve čelnega zaščitnega sistema na vozilo;

2. prostora med čelnim zaščitnim sistemom in karoserijo.

Predlog spremembe 7

ČLEN 3, ODSTAVEK 1, UVODNI DEL

 

 

1. Z začetkom veljavnosti po 1 oktobru 2004, ob upoštevanju novega tipa vozila z vgrajenim čelnim zaščitnim sistemom, ki je v skladu z zahtevami, določenimi v Prilogi I in Prilogi II, države članice v zvezi s čelnimi zaščitnimi sistemi ne smejo:

1. Z začetkom veljavnosti po [devetih mesecih po objavi te direktive], ob upoštevanju novega tipa vozila s čelnim zaščitnim sistemom, ki je v skladu z zahtevami, določenimi v Prilogi I in Prilogi II, države članice v zvezi s čelnimi zaščitnimi sistemi ne smejo:

 

 

 

 

Predlog spremembe 8

ČLEN 3, ODSTAVEK 2, UVODNI DEL

2. Z začetkom veljavnosti po 1 oktobru 2004, ob upoštevanju novega tipa čelnega zaščitnega sistema, ki je na razpolago kot samostojna tehnična enota in je v skladu z zahtevami, določenimi v Prilogi I in Prilogi II, države članice ne smejo:

2. Z začetkom veljavnosti po [devetih mesecih po objavi te direktive], ob upoštevanju novega tipa čelnega zaščitnega sistema, ki je na razpolago kot samostojna tehnična enota in je v skladu z zahtevami, določenimi v Prilogi I in Prilogi II, države članice ne smejo:

 

 

 

 

Predlog spremembe 9

ČLEN 3, ODSTAVEK 3

3. Z začetkom veljavnosti po 1. juliju 2005, ob upoštevanju vrste vozila z vgrajenim čelnim zaščitnim sistemom ali vrsto čelnega zaščitnega sistema kot samostojne tehnične enote, ki ni v skladu z zahtevami, določenimi v Prilogi I in Prilogi II, države članice zavrnejo podelitev homologacije ES ali nacionalne homologacije.

3. Z začetkom veljavnosti po [dvanajstih mesecih po objavi te direktive], ob upoštevanju vrste vozila z vgrajenim čelnim zaščitnim sistemom ali vrsto čelnega zaščitnega sistema kot samostojne tehnične enote, ki ni v skladu z zahtevami, določenimi v Prilogi I in Prilogi II, države članice zavrnejo podelitev homologacije ES ali nacionalne homologacije.

Predlog spremembe 10

ČLEN 3, ODSTAVEK 4, UVODNI DEL

4. Z začetkom veljavnosti po 1 januarju 2006, ob upoštevanju vozil, ki niso v skladu z zahtevami, določenimi v Prilogi I in Prilogi II te direktive, države članice v zvezi s čelnimi zaščitnimi sistemi:

4. Z začetkom veljavnosti po [osemnajstih mesecih po objavi te direktive], ob upoštevanju vozil, ki niso v skladu z zahtevami, določenimi v Prilogi I in Prilogi II te direktive, države članice v zvezi s čelnimi zaščitnimi sistemi:

 

 

 

 

Predlog spremembe 11

ČLEN 3, ODSTAVEK 5

5. Z začetkom veljavnosti po 1. januarju 2006, se zahteve iz Priloge I in Priloge II te direktive, v zvezi z čelnimi zaščitnimi sistemi, ki so na razpolago kot samostojne tehnične enote, uporabljajo za namene člena 7(2) Direktive 70/156/EGS.

5. Z začetkom veljavnosti po [osemnajstih mesecih po objavi te direktive], se zahteve iz Priloge I in Priloge II te direktive, v zvezi z čelnimi zaščitnimi sistemi, ki so na razpolago kot samostojne tehnične enote, uporabljajo za namene člena 7(2) Direktive 70/156/EGS.

(Predlog spremembe 12

ČLEN 4, ODSTAVEK 1

1. Komisija skupaj z odborom, ustanovljenim s členom 13(1) Direktive 70/156/EGS, v skladu s postopkom, na katerega se sklicuje člen 13(3) te direktive, sprejme podrobne tehnične zahteve za določbe o preizkusih iz oddelka 3 Priloge 1 k tej direktivi.

1. Komisija skupaj z odborom, ustanovljenim s členom 13(1) Direktive 70/156/EGS, v skladu s postopkom, na katerega se sklicuje člen 13(3) te direktive, sprejme podrobne tehnične zahteve za določbe iz oddelka 3 Priloge 1 k tej direktivi za preizkuse prožnih čelnih zaščitnih sistemov, namenjenih prodaji v obliki dodatne opreme v skladu s standardi ustreznih preizkusov, določenih v Direktivi 2003/102/ES.

 

 

Obrazložitev

Komisija v zvezi s prožnimi čelnimi zaščitnimi sistemi, namenjenimi poznejši prodaji, na koncu prve obravnave sprejme revidiran predlog tako, da Prilogi I doda določbe o preizkusih posebne opreme, ki zagotavljajo standarde zaščite pešcev, enake tistim iz Direktive 2003/102/ES.

Predlog spremembe 13

ČLEN 4 A (novo)

 

Člen 4a

 

Najkasneje po [štirih letih in devetih mesecih po objavi te direktive], bo Komisija v luči tehničnega napredka in izkušenj pregledala tehnične določbe te direktive, še posebno zahteve v zvezi z vključitvijo preskusa za zaščito zgornjega dela noge pešca, preskusa za zaščito predela glave pri odraslem pešcu in specifikacijami preskusa za zaščito predela glave otroka. Rezultati tega pregleda bodo predmet poročila Komisije za Evropski parlament in Svet. Če je po tem pregledu primerno, da se tehnične določbe te direktive prilagodijo, se takšna prilagoditev izvede v skladu s postopkom, določenim v členu 13 Direktive 70/156/EGS.

Predlog spremembe 14

ČLEN 6, ODSTAVEK 1

 

1. Države članice najkasneje do 30. junija 2004 sprejmejo in objavijo zakone, uredbe in upravne določbe, potrebne za uskladitev s to direktivo. Vsebino besedila teh določb in primerjalne tabele med določbami in to direktivo nemudoma sporočijo Komisiji.

 

1. Države članice najkasneje do (šest mesecev po objavi te direktive) sprejmejo in objavijo zakone, uredbe in upravne določbe, potrebne za uskladitev s to direktivo. Vsebino besedila teh določb in primerjalne tabele med določbami in to direktivo nemudoma sporočijo Komisiji.

Te določbe se začnejo uporabljati 1. julija 2004.

Te določbe se začnejo uporabljati [šest mesecev po objavi te direktive].

Ko države članice sprejmejo določbe, morajo te vsebovati sklic na to direktivo ali pa morajo biti opremljene s takšnim sklicem ob njihovi uradni objavi. Države članice določijo način izvedbe takšnega sklica.

Ko države članice sprejmejo določbe, morajo te vsebovati sklic na to direktivo ali pa morajo biti opremljene s takšnim sklicem ob njihovi uradni objavi. Države članice določijo način izvedbe takšnega sklica.

Predlog spremembe 15

PRILOGA I, RAZDELEK 3.1.

3.1. Treba je izvesti naslednje naloge:

3.1. Čelni zaščitni sistemi morajo za pridobitev dovoljenja uspešno opraviti naslednje preizkuse:

Obrazložitev

Poleg opravljanja preizkusov je treba upoštevati preizkusne kriterije.

Predlog spremembe 16

PRILOGA I, RAZDELEK 3.1.1.

3.1.1. Spodnji del modela noge na „odbijač“ čelnega zaščitnega sistema. Ta preskus se izvaja pri hitrosti trka 40 km/h. Največji dinamični upogibni kot kolena ne sme presegati 15,0°, največja dinamična rotacija kolena ne sme presegati 6,0 mm, pospešek, merjen na zgornjem koncu golenice, ne sme presegati 150 g.

3.1.1. Spodnji del modela noge na čelni zaščitni sistem. Ta preskus se izvaja pri hitrosti trka 40 km/h. Največji dinamični upogibni kot kolena ne sme presegati °21.0°, največji strižni premik kolena ne sme presegati 6,0 mm, pospešek na zgornjem koncu golenice ne sme presegati 200 g.

Ta preskus se lahko pod določenimi pogoji nadomesti s preskusom zgornjega dela modela noge na „odbijač“ čelnega zaščitnega sistema.

Pod določenimi pogoji se mora ta preskus nadomestiti s preskusom zgornjega dela modela noge na "odbijač" čelnega zaščitnega sistema, določenim v odstavku 3.1.2.

Predlog spremembe 17

PRILOGA I, RAZDELEK 3.1.2.

3.1.2. Zgornji del modela noge na „odbijač“ čelnega zaščitnega sistema. Ta preskus se izvaja pri hitrosti trka 40 km/h. Vsota sočasnih sil udarca na zgornji in spodnji del udarjenega telesa ne sme presegati 5,0 kN in upogibni moment udarnega elementa ne sme presegati 300 Nm.

3.1.2. Zgornji del modela noge na čelni zaščitni sistem. Ta preskus se izvaja pri hitrosti trka 40 km/h. Vsota sočasnih sil udarca na zgornji in spodnji del udarjenega telesa ne sme presegati 7,5 kN in upogibni moment udarnega elementa ne sme presegati 510 Nm.

Preskus zgornjega dela modela noge na „odbijač“ čelnega zaščitnega sistema se izvaja, če višina spodnjega „odbijača“ čelnega zaščitnega sistema pri preskusnem položaju presega 500 mm.

 

Pod določenimi pogoji ta test lahko nadomesti preskus spodnjega dela noge na "odbijač" čelnega zaščitnega sistema, določenim v odstavku 3.1.1.

Predlog spremembe 18

PRILOGA I, RAZDELEK 3.1.3.

3.1.3. Zgornji del modela noge na čelni zaščitni sistem. Ta preizkus se izvaja pri hitrosti trka do 40 km/h. Vsota sočasnih sil udarca na zgornji in spodnji del udarjenega telesa ne sme presegati 5 kN in upogibni moment udarnega elementa ne sme presegati 300 Nm.

3.1.3. Zgornji del modela noge na "prednji rob" čelnega zaščitnega sistema. Ta preizkus se izvaja pri hitrosti trka do 40 km/h. Vsota sočasnih sil udarca na zgornji in spodnji del udarjenega telesa ne sme presegati možne ciljne vrednosti 5.0 kN in upogibni moment udarnega elementa ne sme presegati možne ciljne vrednosti 300 Nm. Vsi rezultati se zabeležijo samo za spremljanje.

Predlog spremembe 19

PRILOGA I, RAZDELEK 3.1.4.

3.1.4. Model glave otroka in/ali odrasle osebe na čelni zaščitni sistem. Ti preskusi se izvajajo pri hitrosti 40 km/h. Kriterij obremenitve modela glave (HPC), izračunan na podlagi časovnih zapisov merilnika pospeška, v skladu z odstavkom 1.13 v nobenem primeru ne sme biti večji od 1000.

3.1.4. Model glave otroka/majhne odrasle osebe na čelni zaščitni sistem. Preskus se izvaja pri hitrosti trka 35 km/h, pri čemer se uporabi 3,5 kg model glave preskusnega udarnega elementa otroka/majhne odrasle osebe. Kriterij obremenitve modela glave (HPC), izračunan na podlagi časovnih zapisov merilnika pospeška, v skladu z odstavkom 1.13 v nobenem primeru ne sme biti večji od 1000.

Predlog spremembe 20

PRILOGA II, RAZDELEK 3.2.1

3.2.1. Pravokotnik, v katerem je črka "e", ki ji sledi številčna ali črkovna oznaka države članice, ki je podelila homologacijo:

1       za Nemčijo

2       za Francijo

3       za Italijo

4       za Nizozemsko

5       za Švedsko

6       za Belgijo

9       za Španijo

11     za Združeno kraljestvo

12     za Avstrijo

13     za Luksemburg

17     za Finsko

18     za Dansko

21     za Portugalsko

23     za Grčijo

IRL   za Irsko

 

3.2.1. Pravokotnik, v katerem je črka "e", ki ji sledi številčna ali črkovna oznaka države članice, ki je podelila homologacijo:

1       za Nemčijo

2       za Francijo

3       za Italijo

4       za Nizozemsko

5       za Švedsko

6       za Belgijo

9       za Španijo

11     za Združeno kraljestvo

12     za Avstrijo

13     za Luksemburg

17     za Finsko

18     za Dansko

21     za Portugalsko

23     za Grčijo

IRL    za Irsko

nn Ciper

nn Češka republika

nn Estonija

nn Madžarska

nn Latvija

nn Litva

nn Malta

nn Poljska

nn Slovaška republika

nn Slovenija

 

 

Obrazložitev

Tehnična prilagoditev predloga.

(1)

Še neobjavljeno v UL.


OBRAZLOŽITEV

I. Introduction

Bull bars are not a new subject in a road safety context. They originated in Australia where they are designed to protect the front of the vehicle in the event of a collision in the countryside with animals such as kangaroos, emus or horses. In Europe, however, there are hardly any areas to compare with the Australian outback. Bull bars are used on vehicles here in normal traffic and they are considered to be dangerous for pedestrians and cyclists, particularly in urban areas where most accidents involving those road-users occur.

II. Why legislation?

The European, Japanese and Korean car manufacturers appreciate this danger and have already negotiated with the Commission and given a commitment not to fit rigid bull bars as frontal protection on new vehicles as of 2002.

The main thrust of that commitment, however, was that the car manufacturers would try to 'soften up' car fronts in two stages (stage 1 - 2005, stage 2 - 2010) to make them less dangerous in the event of a collision with pedestrians. Parliament and the Council, however, considered that a voluntary commitment was not an adequate instrument in this case and embodied these provisions (with certain amendments) in a directive.

Both Parliament(1) and the Council(2) consider that in this case likewise (a ban on bull bars) legislation is primarily the way to go to fill a major loophole in the voluntary commitment as it covers only bull bars supplied as original equipment on the vehicle and not those which can be bought as separate accessories (the aftermarket).

Since many bull bars are procured on the aftermarket, there would be dangerous and non-dangerous bull bars on the market, which would also discriminate against the auto industry, which is bound by the commitment, as opposed to suppliers of bull bars as optional accessories, who are not.

Moreover, the term 'soft' bull bar is extremely vague and unclearly defined in the voluntary commitment. Your rapporteur believes that more stringent standards are required to make bull bars acceptable in terms of road safety and even have a positive impact in that respect.

The procedure using a directive therefore creates legal certainty both for the auto trade and manufacturers of accessories.

III. Arguments for and against bull bars

Bull bars can provide protection in collisions with animals at low speeds. It can be important in the outback not to be stranded as a result of damage caused by such a collision but there are hardly any areas in Europe where this reason can be used to justify fitting bull bars.

On the other hand, there is a greater risk that vulnerable road-users, such as pedestrians, cyclists and motorcyclists, suffer more serious injuries with hard bull bars than otherwise would have been the case.

Bull bars disrupt the effective operation of devices designed to lessen the impact of a crash for motorists, such as airbags, collapsible steering columns etc. and which can be fatal for them.

There can also be negative technical consequences, which fall outside the terms of reference of this report.

There are, however, positive aspects to bull bars which, in some cases, can also contribute to better road safety.

This has been shown by several reports on bull bars, in Australia for example, where certain types of foam plastic have a positive effect. However, the most important research for Europe has been carried out by the TRL (Transport Research Laboratory - an institution which does a great deal of work on behalf of the government) in England. The TRL has published a report(3) which shows great differences between various types of bull bar depending on the material they are made of, the fitting and the shape. One of the conclusions in the report is that there are "smart bars", bull bars which are flexible and even protect pedestrians who collide with vehicles fitted with this type of bar. The report also shows that it is possible for bull bars to meet the standards proposed by the Commission.

This report by the TRL is the basis for the Commission's proposal. In brief, the Commission's proposals are as follows:

IV. Content of the Commission's proposal

1. This proposal lays down requirements to be complied with by frontal protection systems either as originally fitted to a vehicle or sold on the market as a separate accessory.

2. The requirements are specified in Annex I, point 3 and consist of 4 tests.

3. In article 3 it lays down a timetable for the phasing out of old-style "rigid" bull bars and the phasing in of "non-rigid" bull bars in the sense of this directive.

4. The scope of the directive has been limited to M1 (up to 8 persons) and N1 (goods up to 3,5 tonnes) in article 2, par. 1.

5. The other articles and annexes are related to administrative provisions (like type-approval documents for vehicles and bull bars as separate technical units) publication, transposition and entry into force of the directive.

V. The rapporteur's comments

The rapporteur's comments

1. This legislative measure proposed by the European Commission has to be seen within the wider framework of the Commission's action programme aimed at promoting road safety.

2. With the legislation in place on the pedestrian protection by which car fronts will become more resilient so that they absorb a big part of the energy in case of collision with a pedestrian, it would be untolerable to undermine all the efforts car producers have put in making car fronts comply with legislation by allowing rigid bull bars to be mounted on a car

3. After long discussions about the feasibility by bull bar producers of complying with the four tests as proposed by the Commission ,this proved to be to be somewhat too ambitious because as things are standing now ,it seems unlikely that industry can comply with the proposed rules.

4. Moreover,we are here in a rapidly evolving field where too far reaching legislation can become obsolete after some years . Hence the need for flexibility ,so that new research results can be taken into account .This is what the rapporteur and and the shadow rapporteurs have tried to achieve in their negotiations and which is reflected in the compromise -amendments adopted: to start with we will have slightly more realistic test requirements compared to those orginally proposed and we ask the Commission to determine in more detail the test requirements, a second task for the Commission is to review after some years (am 13) the technical provisions of this Directive and to consider the possible necessity of the inclusion of other tests , taking into account the results of research and development due to become available in the coming years.

5. Finally the industry will have a clear set of rules putting gradually an end to the uncomfortable situation in which there are two categories of frontal protection systems : one covered by the European automobile industry's voluntary agreement imposing only vaguely defined non-rigid frontal protection systems on newly sold cars and the other category of after market accessories not regulated by any rule or legislation.

6. The rapporteur would like to eliminate a widespread misunderstanding which is to expect from this directive that it removes all the old rigid bull bars from the market. It is obvious that with the type-approval procedure this is impossible. Type appoval roughly means that from a fixed date only the frontal protection types complying with the new standards will be allowed to be marketed.The bull bars having come on the market before that date fall under the Member States responsability.

7. Because of the strong majority with which this report has been adopted and in order to make this directive to enter into force as early as possible, the rapporteur and the representatives of all the political groups intend to ask the Council to try to conclude this legislative procedure in the simplest possible way which is an agreement between the Parliament and Council in first reading.

(1)

Council conclusions (Internal Market) 26 November 2001.

(2)

Resolution of 13 June 2002.

(3)

TRL Report 460 - "Assessment and test procedures for bull bars".


MNENJE ODBORA ZA NOTRANJI TRG IN VARSTVO POTROŠNIKOV  (14.12.2004)

za Odbor za promet in turizem

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi čelnih zaščitnih sistemov na motornih vozilih, ki spreminja Direktivo Sveta 70/156/EGS

(KOM(2003)0586 – C5-0473/2003 – 2003/0226(COD))

Pripravljavec mnenja: Malcolm Harbour

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Izboljšanje konstrukcije vozil za zmanjšanje možnih poškodb pri trčenju ranljivih udeležencev v cestnem prometu je že bilo predmet večjih političnih pobud, zaradi česar je bila 17. novembra 2003 izdana Okvirna direktiva 2003/102/ES. Odbor za pravne zadeve in notranji trg je v zadnji zakonodaji predložil mnenja o prejšnjem besedilu, saj so bistvena sestavina politike notranjega trga.

Toda obstaja še eno nerešeno vprašanje v zvezi z zaščito pešcev. To zadeva zunanje zaščitne naprave, ki niso del glavne strukture vozila in so lahko nameščene že v tovarni ali pa kot poznejša dodatna oprema. Ta zaščita vozil, znana tudi pod imenom „bull bar“, zaradi svoje trdne agresivne konstrukcije večkrat predstavlja nevarnost za pešce.

Vsi večji proizvajalci avtomobilov, ki proizvajajo in tržijo vozila po vsej EU, so na podlagi prostovoljnega sporazuma o izboljšani varnosti ranljivih udeležencev v cestnem prometu z januarjem 2002 že prenehali z nameščanjem togih zaščitnih naprav „bull bar“.

Vendar pa obstaja potreba po poudarku možnih nevarnosti čelnih zaščitnih naprav, nameščenih na vozilo s strani proizvajalcev originalne opreme ali pozneje, ko je bilo vozilo že dobavljeno kupcu. Cilj je zagotoviti, da poleg zaščite, ki jo ponuja osnovno vozilo, ki ni opremljeno na tak način, dodatna namestitev čelnega zaščitnega sistema na vozilo ne povzroči povečane nevarnosti za pešce. To se lahko doseže z zahtevo za opremljenost vozila z napravami v skladu z enakimi testnimi standardi, kot veljajo za osnovno vozilo.

Predlog Komisije – čeprav je dobrodošel v svoji nameri – je po nepotrebnem kompleksen. Predlaga, da se preizkusni pogoji za vozila z vgrajenimi zaščitnimi napravami razlikujejo od preizkusnih pogojev za osnovna vozila, že določenih v Direktivi 2003/102/ES. Po mnenju vašega pripravljavca osnutka določitev različnih preizkusnih zahtev za prednji del vozila glede na to, ali ima vgrajeno zaščitno napravo, ni primerna. Predlagal je spremembe za boljše izvajanje zakonodaje v skladu z zahtevami notranjega trga za skupne standarde homologacije.

Vaš pripravljavec osnutka poleg tega predlaga, da veljajo ustrezne določbe iz Direktive 2003/102/ES za vozila, lažja od 2,5 tone, tudi za čelne zaščitne sisteme, nameščene na vozila nad 3,5 tone.

Poleg tega predlog Komisije ne upošteva proizvodnje in trženja prožnih čelnih zaščitnih naprav za absorbiranje energije. Predlagani standardi so tako strogi, da bi se morale te naprave umakniti s trga. Po mnenju pripravljavca osnutka to z vidika ranljivih udeležencev v cestnem prometu ni zaželeno. Takšne naprave, nameščene na obstoječa vozila zlasti v kategoriji nad 2,5 tone, lahko zmanjšajo njihovo agresivnost v trčenjih pri nizki hitrosti. Vaš pripravljavec osnutka predlaga, da direktiva sprejme nov tehnični postopek za odobritev te zaščite za absorbiranje udarcev.

Vaš pripravljavec osnutka tudi poudarja, da bo imela ta direktiva brez spremljajočih ukrepov zelo omejen vpliv na ranljive udeležence v cestnem prometu. Predlaga, da države članice na področju letnega preizkusa varnosti vozil od primernega datuma v prihodnosti zagotovijo, da se zavrne potrdilo o tehnični brezhibnosti za vozila, opremljena z zunanjimi zaščitnimi napravami, ki niso v skladu z določbami te direktive. Če testna vozila po odstranitvi zaščite „bull bar“, ki ni v skladu z določbami, nimajo varne čelne strukture, mora biti homologirana naprava nadomeščena. Takšna politika bi hitro odstranila iz prometa obstoječe toge zaščitne naprave „bull bar“, s čimer bi se močno zmanjšalo število nezgod.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija(1)

 

Predlogi sprememb Parlamenta

Predlog spremembe 1

UVODNA IZJAVA 3

(3) Nujno je uveljaviti zahteve preizkusa, konstrukcijske zahteve in zahteve za instalacijo, ki jih je treba izpolniti s kakršnimi koli čelnimi zaščitnimi sistemi, ki se dobavijo kot originalna oprema, pritrjena na vozilo, ali se dajo na trg kot samostojne tehnične enote.

(3) Nujno je uveljaviti zahteve preizkusa, konstrukcijske zahteve in zahteve za instalacijo, ki jih je treba izpolniti s kakršnimi koli čelnimi zaščitnimi sistemi, ki se dobavijo kot originalna oprema, pritrjena na vozilo, ali se dajo na trg kot samostojne tehnične enote, s čimer se zagotovi, da dodatna namestitev čelnega zaščitnega sistema na vozilo ne povzroči povečane nevarnosti za pešce.

Predlog spremembe 2

ČLEN 2, TOČKA 2

(2) za „samostojne tehnične enote“ veljajo kakršne koli naprave, določene v členu 2 Direktive 70/156/EGS, ki so namenjene vgradnji in uporabi na vozilih.

(2) za „samostojne tehnične enote“ veljajo kakršne koli naprave, določene v členu 2 Direktive 70/156/EGS, ki so namenjene vgradnji in uporabi na eni ali več določenih vrst motornih vozil v skupinah M1 in N1 (do 3,5 tone).

Obrazložitev

Glej tudi Prilogo 1, zadnji odstavek 1.1.

Ta predlog spremembe pojasnjuje, da so lahko homologacije za tehnične enote podeljene le v povezavi z določeno vrsto ali vrstami vozil.

Za ocenitev varnosti čelnega zaščitnega sistema je treba razumeti njegovo povezavo z določenim vozilom ali vozili. Pri tem je varnost čelnega zaščitnega sistema odvisna od:

1. načina namestitve čelnega zaščitnega sistema na vozilo;

2. prostora med čelnim zaščitnim sistemom in karoserijo.

Predlog spremembe 3

ČLEN 3, ODSTAVEK 1, UVODNI DEL

1. Z začetkom veljavnosti po 1. oktobru 2004, ob upoštevanju novega tipa vozila z vgrajenim čelnim zaščitnim sistemom, ki je v skladu z zahtevami, določenimi v Prilogi I in Prilogi II, države članice v zvezi s čelnimi zaščitnimi sistemi ne smejo:

1. Z začetkom veljavnosti po 1. oktobru 2005, ob upoštevanju novega tipa vozila z vgrajenim čelnim zaščitnim sistemom, ki je v skladu z zahtevami, določenimi v Prilogi I in Prilogi II, države članice v zvezi s čelnimi zaščitnimi sistemi ne smejo:

Predlog spremembe 4

ČLEN 3, ODSTAVEK 2, UVODNI DEL

2. Z začetkom veljavnosti po 1. oktobru 2004, ob upoštevanju novega tipa čelnega zaščitnega sistema, ki je na razpolago kot samostojna tehnična enota in je v skladu z zahtevami, določenimi v Prilogi I in Prilogi II, države članice ne smejo:

2. Z začetkom veljavnosti po 1. oktobru 2005, ob upoštevanju novega tipa čelnega zaščitnega sistema, ki je na razpolago kot samostojna tehnična enota in je v skladu z zahtevami, določenimi v Prilogi I in Prilogi II, države članice ne smejo:

Predlog spremembe 5

ČLEN 3, ODSTAVEK 3

3. Z začetkom veljavnosti po 1. juliju 2005, ob upoštevanju vrste vozila z vgrajenim čelnim zaščitnim sistemom ali vrsto čelnega zaščitnega sistema kot samostojne tehnične enote, ki ni v skladu z zahtevami, določenimi v Prilogi I in Prilogi II, države članice zavrnejo podelitev ES-homologacije ali nacionalne homologacije.

3. Z začetkom veljavnosti po 1. juliju 2006, ob upoštevanju vrste vozila z vgrajenim čelnim zaščitnim sistemom ali vrsto čelnega zaščitnega sistema kot samostojne tehnične enote, ki ni v skladu z zahtevami, določenimi v Prilogi I in Prilogi II, države članice zavrnejo podelitev ES-homologacije ali nacionalne homologacije.

Predlog spremembe 6

ČLEN 3, ODSTAVEK 4, UVODNI DEL

4. Z začetkom veljavnosti po 1. januarju 2006, ob upoštevanju vozil, ki niso v skladu z zahtevami, določenimi v Prilogi I in Prilogi II te direktive, države članice v zvezi s čelnimi zaščitnimi sistemi:

4. Z začetkom veljavnosti po 1. januarju 2007, ob upoštevanju vozil, ki niso v skladu z zahtevami, določenimi v Prilogi I in Prilogi II te direktive, države članice v zvezi s čelnimi zaščitnimi sistemi:

Predlog spremembe 7

ČLEN 3, ODSTAVEK 5

5. Z začetkom veljavnosti po 1. januarju 2006 se zahteve iz Priloge I in Priloge II te direktive v zvezi z čelnimi zaščitnimi sistemi, ki so na razpolago kot samostojne tehnične enote, uporabljajo za namene člena 7(2) Direktive 70/156/EGS.

5. Z začetkom veljavnosti po 1. januarju 2007 se zahteve iz Priloge I in Priloge II te direktive v zvezi z čelnimi zaščitnimi sistemi, ki so na razpolago kot samostojne tehnične enote, uporabljajo za namene člena 7(2) Direktive 70/156/EGS.

Obrazložitev

Popolnoma uskladiti Direktivo o čelnih zaščitnih sistemih z Direktivo o zaščiti pešcev (2003/102/ES z dne 17. novembra 2003) v skladu s temeljnim načelom, ki je podlaga Direktive: „za zagotovitev enake ali večje stopnje zaščite, ki jo omogoča namestitev čelnega zaščitnega sistema na avtomobil, v primerjavi z osnovnim vozilom“. Poleg tega morajo biti datumi, ki jih predlaga Komisija, realistični. Predlagane spremembe bi te roke odložile za eno leto.

Predlog spremembe 8

ČLEN 4, ODSTAVEK 1

1. Komisija skupaj z odborom, ustanovljenim s členom 13(1) Direktive 70/156/EGS, v skladu s postopkom, na katerega se sklicuje člen 13(3) te direktive, sprejme podrobne tehnične zahteve za določbe o preizkusih iz oddelka 3 Priloge 1 k tej direktivi.

1. Komisija skupaj z odborom, ustanovljenim s členom 13(1) Direktive 70/156/EGS, v skladu s postopkom, na katerega se sklicuje člen 13(3) te direktive, sprejme podrobne tehnične zahteve za določbe iz oddelka 3 Priloge 1 k tej direktivi za preizkuse prožnih čelnih zaščitnih sistemov, namenjenih prodaji v obliki dodatne opreme v skladu s standardi ustreznih preizkusov, določenih v Direktivi 2003/102/ES.

 

 

Obrazložitev

Podrobne tehnične zahteve za določbe o preizkusih niso potrebne, saj se bo Priloga I sklicevala na Direktivo o zaščiti pešcev (2003/102/ES z dne 17. novembra 2003) v skladu s temeljnim načelom, ki je podlaga Direktive: „za zagotovitev enake ali večje stopnje zaščite, ki jo omogoča namestitev čelnega zaščitnega sistema na avtomobil, v primerjavi z osnovnim vozilom“.

Komisija v zvezi s prožnimi čelnimi zaščitnimi sistemi, namenjenimi poznejši prodaji, na koncu prve obravnave sprejme revidiran predlog tako, da Prilogi I doda določbe o preizkusih posebne opreme, ki zagotavljajo standarde zaščite pešcev, enake tistim iz Direktive 2003/102/ES.

Predlog spremembe 9

ČLEN 6, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1

1. Države članice najpozneje do 30. junija 2004 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Vsebino besedila teh določb in primerjalne tabele med določbami in to direktivo nemudoma sporočijo Komisiji.

1. Države članice najpozneje do 30. junija 2005 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Vsebino besedila teh določb in primerjalne tabele med določbami in to direktivo nemudoma sporočijo Komisiji.

Predlog spremembe 10

ČLEN 6, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 2

Te določbe uporabljajo od 1. julija 2004.

Te določbe uporabljajo od 1. julija 2005.

Obrazložitev

Datumi, ki jih predlaga Komisija, morajo biti realistični. Predlagane spremembe bi te roke odložile za eno leto.

Predlog spremembe 11

PRILOGA 1, TEHNIČNE DOLOČBE, RAZDELEK 1

1. OPREDELITEV POJMOV

1. OPREDELITEV POJMOV

Za namene te direktive se uporabijo naslednje opredelitve.

Za namene te direktive se uporabijo naslednje opredelitve.

1.1. Izraz „vrsta vozila“ pomeni kategorijo motornih vozil, ki se od stebrička A dalje ne razlikujejo v tako bistvenih vidikih, kot so:

1.1. Izraz „vrsta vozila“ pomeni kategorijo motornih vozil, ki se od stebrička A dalje ne razlikujejo v tako bistvenih vidikih, kot so:

– struktura,

– struktura,

– osnovne mere,

– osnovne mere,

– materiali zunanjih površin vozila,

– materiali zunanjih površin vozila,

– razporeditev sestavnih delov vozila (zunanjih in notranjih),

– razporeditev sestavnih delov vozila (zunanjih in notranjih),

– način namestitve čelnega zaščitnega sistema,

– način namestitve čelnega zaščitnega sistema,

če se presoja, da imajo lahko negativen vpliv na rezultate udarnih preizkusov, predpisanih v tej direktivi.

če se presoja, da imajo lahko negativen vpliv na rezultate udarnih preizkusov, predpisanih v tej direktivi.

Za namene obravnave v zvezi z odobritvijo čelnih zaščitnih sistemov kot samostojnih tehničnih enot se lahko vsako sklicevanje na vozilo razlaga kot sklicevanje na okvir, na katerega je nameščen sistem za preizkus in ki naj bi predstavljal zunanje mere prednjega dela določenega vozila, za katerega se odobri sistem.

Za namene obravnave v zvezi z odobritvijo čelnih zaščitnih sistemov kot samostojnih tehničnih enot se lahko vsako sklicevanje na vozilo razlaga kot sklicevanje na okvir, na katerega je nameščen sistem za preizkus in ki naj bi predstavljal zunanje mere prednjega dela določenega vozila, za katerega se odobri sistem.

1.2. „Normalni položaj za vožnjo“ je položaj vozila na tleh, pripravljenega za vožnjo (kot je opredeljeno v točki 2.6 Priloge 1 k Direktivi 70/156/EGS), s pnevmatikami, napolnjenimi do priporočenega tlaka, s poravnanimi prednjimi kolesi in 75 kg teže na prednjem sedežu za sopotnika. Kadar ima vozilo aktivno vzmetenje ali napravo za nastavitev višine, mora biti vzmetenje nastavljeno na višino, ki jo proizvajalec priporoča za običajni cestni promet.

 

1.3. Izraz „zunanja površina“ pomeni zunanje dele vozila od stebrička A dalje, vključno s pokrovom motorja, blatniki, svetlobnimi in svetlobno-signalnimi napravami ter vidnimi deli ojačitev.

 

1.4. „Polmer ukrivljenosti“ je polmer loka kroga, ki se najbolj približa okrogli obliki zadevnega sestavnega dela.

 

1.5. Glede na bok vozila je „skrajni zunanji rob“ vozila ravnina, ki je vzporedna z vzdolžno srednjo ravnino vozila in poteka skozi njegov zunanji stranski rob, glede na prednji in zadnji del pa pravokotna prečna ravnina vozila, ki poteka skozi njegov zunanji prednji in zadnji rob, pri čemer se ne upošteva izbočenosti:

 

– pnevmatik blizu stične točke s tlemi in priključkov za merilnike tlaka v pnevmatikah,

 

– kakršnih koli naprav proti zdrsavanju, ki so lahko nameščene na kolesih,

 

– vzvratnih ogledal,

 

– bočnih smernih svetilk, gabaritnih svetilk, prednjih in zadnjih pozicijskih svetilk ter parkirnih svetilk,

 

– delov, nameščenih na odbijače, vlečnih naprav in izpušnih cevi, glede na prednji in zadnji del.

 

1.6. „Odbijač“ je del vozila na sprednji ali zadnji strani, namenjen zaščiti vozila pred škodo v primeru trčenja pri nizki hitrosti. Vsi deli z več kot 50-milimetrskim odstopanjem od prednjega odbijača se štejejo za del čelnega zaščitnega sistema.

 

1.7. „Čelni zaščitni sistem“ je samostojna struktura, kakršna je na primer „bull bar“, ki je lahko nameščena na prednji del vozila in je namenjena zaščiti zunanje površine, nad in/ali pod odbijačem, pred škodo v primeru trčenja. Strukture z največjo težo manj od 0,5 kg, namenjene izključno zaščiti luči, so izključene iz te opredelitve.

1.2. „Čelni zaščitni sistem“ je samostojna struktura, kakršna je na primer „bull bar“, ki je lahko nameščena na prednji del vozila in je namenjena zaščiti zunanje površine, nad in/ali pod odbijačem, pred škodo v primeru trčenja. Strukture z največjo težo manj od 0,5 kg, namenjene izključno zaščiti luči, so izključene iz te opredelitve.

1.8. „Vgrajen čelni zaščitni sistem“ je struktura, ki šteje za del odbijača ali drugega dela prednje strani vozila in je namenjen dodatni zaščiti zunanje površine, nad in/ali pod odbijačem, v primeru trčenja. Takšna struktura šteje za sestavni del prednjega dela vozila, njena odstranitev pa bi navadno povzročila nepovezanost prednje površine vozila.

 

1.9. „Zgornja referenčna črta odbijača pri čelnem zaščitnem sistemu“ označuje zgornjo mejo pomembnih točk stika med pešcem in območjem odbijača na čelnem zaščitnem sistemu ali na vozilu. Opredeljena je kot geometrijska sled zgornjih dotikališč med 700-milimetrskim ravnim robom in čelnim zaščitnim sistemom ali prednjim delom vozila (odvisno od tega, s katerim pride do stika), kadar poteka ravni rob, vzporeden z navpično vzdolžno ravnino vozila in nagnjen nazaj za 20°, skozi prednji del vozila ter ob tem ohranja stik s tlemi in s površino čelnega zaščitnega sistema ali vozila.

 

1.10. „Spodnja referenčna črta odbijača pri čelnem zaščitnem sistemu“ označuje spodnjo mejo pomembnih točk stika med pešcem in območjem odbijača na čelnem zaščitnem sistemu ali na vozilu. Opredeljena je kot geometrijska sled spodnjih dotikališč med 700-milimetrskim ravnim robom in čelnim zaščitnim sistemom, kadar poteka ravni rob, vzporeden z navpično vzdolžno ravnino vozila in nagnjen naprej za 25°, skozi prednji del vozila ter ob tem ohranja stik s tlemi in s površino čelnega zaščitnega sistema ali vozila.

 

1.11. „Zgornja višina odbijača pri čelnem zaščitnem sistemu“ je navpična razdalja med tlemi in zgornjo referenčno črto odbijača pri čelnem zaščitnem sistemu, določeno v odstavku 1.9 za vozilo v normalnem položaju za vožnjo.

 

1.12. „Spodnja višina odbijača pri čelnem zaščitnem sistemu“ je navpična razdalja med tlemi in spodnjo referenčno črto odbijača pri čelnem zaščitnem sistemu, določeno v odstavku 1.10 za vozilo v normalnem položaju za vožnjo.

 

1.13. „Kriterij obremenitve glave (HPC)“ se izračuna po naslednji formuli:

 

           

 

kjer je „a“ dobljeni pospešek v težišču glave (m/s2) kot mnogokratnik „g“, izmerjen v določenem časovnem obdobju in filtriran pri frekvenci 1000 Hz; t1 in t2 sta časa, ki določata začetek in konec ustreznega merilnega obdobja, v katerem je vrednost HPC največja med prvim in zadnjim trenutkom stika. Vrednosti HPC, pri katerih časovni razmik (t1 – t2) presega 15 ms, se ne upoštevajo pri izračunu največje vrednosti.

 

Obrazložitev

Uskladiti zahteve z Direktivo o zaščiti pešcev (2003/102/ES z dne 17. novembra 2003) v popolnem skladu s temeljnim načelom, ki je podlaga Direktive: „za zagotovitev enake ali večje stopnje zaščite, ki jo omogoča namestitev čelnega zaščitnega sistema na avtomobil, v primerjavi z osnovnim vozilom“.

Predlog spremembe 12

PRILOGA 1, TEHNIČNE DOLOČBE, RAZDELEK 3

3. DOLOČBE O PREIZKUSIH

3.1. Zahteva se izvajanje naslednjih preizkusov.

 

 

3. DOLOČBE O PREIZKUSIH

3.1 Čelni zaščitni sistemi se preizkusijo v skladu z Direktivo 2003/102/ES, če veljajo ti preizkusi za tiste dele vozila, ki jih pokriva čelni zaščitni sistem. Ustrezni preizkusi veljajo tudi za vozila kategorij M1 in N1.

3.1.1. Spodnji del modela noge na odbijač čelnega zaščitnega sistema. Ta preizkus se izvaja pri hitrosti trka 40 km/h. Največji dinamični upogibni kot kolena ne sme presegati 15°, največji strižni premik kolena ne sme presegati 6 mm, pospešek na zgornjem koncu golenice ne sme presegati 150 g. Ta preizkus se lahko nadomesti s preizkusom zgornjega dela modela noge na "odbijač" pod navedenimi pogoji.

 

3.1.2. Zgornji del modela noge na odbijač čelnega zaščitnega sistema. Ta preizkus se izvaja pri hitrosti trka 40 km/h. Vsota sočasnih sil udarca na zgornji in spodnji del udarjenega telesa ne sme presegati 5 kN in upogibni moment udarnega elementa ne sme presegati 300 Nm.

 

Preizkus zgornjega dela modela noge na odbijač čelnega zaščitnega sistema se izvaja, če višina spodnjega odbijača čelnega zaščitnega sistema pri preizkusnem položaju presega 500 mm.

 

3.1.3. Zgornji del modela noge na čelni zaščitni sistem. Ta preizkus se izvaja pri hitrosti trka do 40 km/h. Vsota sočasnih sil udarca na zgornji in spodnji del udarjenega telesa ne sme presegati 5 kN in upogibni moment udarnega elementa ne sme presegati 300 Nm.

 

3.1.4. Model glave otroka in/ali odrasle osebe na čelni zaščitni sistem. Ti preizkusi se izvajajo pri hitrosti 40 km/h. Kriterij obremenitve modela glave (HPC), izračunan na podlagi časovnih zapisov merilnika pospeška, v skladu z odstavkom 1.13 v nobenem primeru ne sme biti večji od 1000.

 

 

3.2. DOLOČBE ZA PREIZKUSE ČELNIH ZAŠČITNIH SISTEMOV

 

[Komisija za namene druge obravnave v revidiranem predlogu doda podrobne določbe]

Obrazložitev

Popolnoma uskladiti zahteve z Direktivo o zaščiti pešcev (2003/102/ES z dne 17. novembra 2003) v popolnem skladu s temeljnim načelom, ki je podlaga Direktive: „za zagotovitev enake ali večje stopnje zaščite, ki jo omogoča namestitev čelnega zaščitnega sistema na avtomobil, v primerjavi z osnovnim vozilom“.

Komisija v zvezi s prožnimi čelnimi zaščitnimi sistemi, namenjenimi poznejši prodaji, na koncu prve obravnave sprejme revidiran predlog tako, da Prilogi I doda določbe o preizkusih posebne opreme, ki zagotavljajo standarde zaščite pešcev, enake tistim iz Direktive 2003/102/ES.

POSTOPEK

Naslov

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi čelnih zaščitnih sistemov na motornih vozilih, ki spreminja Direktivo Sveta 70/156/EGS

Referenčni dokumenti

(KOM(2003)0586 – C5-0473/2003 – 2003/0226(COD))

Pristojni odbor

TRAN

Okrepljeno sodelovanje

ne

Pripravljavec(-ka) mnenja
  Datum imenovanja

Malcolm Harbour
27.9.2004

Obravnava v odboru

6.10.2004

26.10.2004

23.11.2004

14.12.2004

 

Datum sprejetja predlogov sprememb

14.12.2004

Izid končnega glasovanja

za:

proti:

vzdržani:

37

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Mercedes Bresso, Charlotte Cederschiöld, Mia De Vits, Bert Doorn, Janelly Fourtou, Evelyne Gebhardt, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Anneli Jäätteenmäki, Pierre Jonckheer, Henrik Dam Kristensen, Alexander Lambsdorff, Kurt Lechner, Lasse Lehtinen, Arlene McCarthy, Manuel Medina Ortega, Bill Newton Dunn, Béatrice Patrie, Zuzana Roithová, Luisa Fernanda Rudi Ubeda, Heide Rühle, Eva-Britt Svensson, Andreas Schwab, Marianne Thyssen, Jacques Toubon, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler, Phillip Whitehead, Joachim Wuermeling

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Mario Borghezio, André Brie, Ieke van den Burg, António Costa, Simon Coveney, Gisela Kallenbach, Alexander Stubb, Diana Wallis, Stefano Zappalà

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Anne Van Lancker

(1)

Še neobjavljeno v UL.


POSTOPEK

Naslov

Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi čelnih zaščitnih sistemov na motornih vozilih, ki spreminja Direktivo Sveta 70/156/EGS

Referenčni dokumenti

KOM(2003)0586 – C5-0473/2003 – 2003/0226(COD)

Pravna podlaga

Člena 251(2) in 95

Podlaga v Poslovniku

Člen 51

Datum predložitve Parlamentu

10.10.2003

Pristojni odbor
  Datum razglasitve na zasedanju

TRAN
16.9.2004

Odbor(-i), zaprošeni za mnenje
  Datum razglasitve na zasedanju

IMCO
16.9.2004

ENVI
16.9.2004

 

 

 

Odbor(-i), ki niso dali mnenja
  Datum sklepa

ENVI

1.9.2004

 

 

 

 

Okrepljeno sodelovanje
  Datum razglasitve na zasedanju

 

 

 

 

 

Poročevalec(-ka)
  Datum imenovanja

Ewa Hedkvist Petersen
28.7.2004

 

Nadomeščeni(-a) poročevalec(-ka)

 

 

Poenostavljeni postopek
  Datum sklepa


Oporekanje pravni podlagi
  Datum mnenja JURI

 

 

 

Popravek finančne ocene sredstev
  Datum mnenja BUDG

 

 

 

Posvetovanje z Ekonomsko-socialnim odborom
  Datum sklepa na zasedanju



Posvetovanje z Odborom regij
  Datum sklepa na zasedanju


Obravnava v odboru

31.8.2004

29.9.2004

18.1.2005

 

 

Datum sprejetja

19.1.2005

Izid končnega glasovanja

za:

proti:

vzdržani:

40

0

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Robert Atkins, Margrete Auken, Inés Ayala Sender, Etelka Barsi Pataky, Philip Bradbourn, Sylwester Chruszcz, Paolo Costa, Michael Cramer, Arūnas Degutis, Christine De Veyrac, Armando Dionisi, Petr Duchoň, Saïd El Khadraoui, Emanuel Jardim Fernandes, Luis de Grandes Pascual, Mathieu Grosch, Ewa Hedkvist Petersen, Jeanine Hennis-Plasschaert, Stanisław Jałowiecki, Georg Jarzembowski, Dieter-Lebrecht Koch, Jaromír Kohlíček, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Jörg Leichtfried, Bogusław Liberadzki, Evelin Lichtenberger, Patrick Louis, Erik Meijer, Robert Navarro, Seán Ó Neachtain, Josu Ortuondo Larrea, Willi Piecyk, Luís Queiró, Reinhard Rack, Luca Romagnoli, Gilles Savary, Ingo Schmitt, Renate Sommer, Dirk Sterckx, Ulrich Stockmann, Gary Titley, Georgios Toussas, Marta Vincenzi, Roberts Zīle

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jelko Kacin, Francesco Musotto

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

 

Datum predložitve – A6

17.3.2005

A6-0053/2005

Pripombe

...

v02-00

Zadnja posodobitev: 10. avgust 2006Pravno obvestilo