Postopek : 2005/2051(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0383/2005

Predložena besedila :

A6-0383/2005

Razprave :

PV 17/01/2006 - 18
CRE 17/01/2006 - 18

Glasovanja :

PV 18/01/2006 - 4.12
CRE 18/01/2006 - 4.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2006)0020

POROČILO     
PDF 240kWORD 185k
1. december 2005
PE 360.234v02-00 A6-0383/2005

o okoljskih vidikih trajnostnega razvoja

(2005/2051(INI))

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Poročevalka: Anne Ferreira

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 EXPOSÉ DES MOTIFS
 MNENJE ODBORA ZA ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE
 POSTOPEK

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o okoljskih vidikih trajnostnega razvoja

(2005/2051(INI))

Evropski parlament,

- ob upoštevanju resolucije z dne 31. maja 2001 o okoljski politiki in trajnostnem razvoju: priprava na Evropski svet v Göteborgu(1),

- ob upoštevanju resolucije z dne 28. februarja 2002 o strategiji trajnostnega razvoja pred Evropskim svetom v Barceloni(2),

- ob upoštevanju resolucij z dne 16. maja 2002 pred pripravo svetovnega vrha o trajnostnem razvoju leta 2002(3),

- ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z naslovom "Vključevanje okoljskih vprašanj v sektorske politike - pregled stanja cardifskega procesa (KOM(2004)0394),

- ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Pregled 2005 Strategije trajnostnega razvoja EU: začetne ocene in prihodnje usmeritve" (KOM(2005)0037),

- ob upoštevanju zaključkov Evropskega sveta v Göteborgu (15.-16. junij 2001), Barceloni (15.-16. marec 2002) in v Bruslju (16.-17. junij 2005),

- ob upoštevanju dopolnjene lizbonske strategije, ki jo je sprejel Evropski svet 22. in 23. marca 2005,

- ob upoštevanju strateških ciljev Komisije za obdobje 2005-2009 "Blaginja, solidarnost in varnost"(KOM(2005)0012),

- ob upoštevanju Sklepa št.1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti(4) in njegovih strateških temah,

- ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

- ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0383/2005),

A.  ker je vrh v Johannesburgu v septembru 2002 določil pet pomembnih področij, na katerih je potrebno doseči konkretne rezultate: zdravje, energija, kmetijstvo in biotska raznovrstnost, upravljanje ekosistemov, voda in sanacija,

B.  ker kljub obvezam, sprejetih na srečanjih v Riu leta 1992 in v Johannesburgu leta 2002, države podpisnice niso sprejele potrebnih ukrepov za zaustavitev sedanjih teženj k prevelikemu izkoriščanju virov in onesnaževanju naravnega okolja, kar ima očitno posledico na zmanjšanje naravnih virov in podnebne spremembe,

C.  ker se je število podnebnih katastrof v Evropi od leta 1990 več kot podvojilo in ker naj bi se segrevanje podnebja nadaljevalo, kar bo, glede na številne stvarne pokazatelje, močno vplivalo na gospodarstva, ekosisteme in človekovo zdravje,

D.  ker je potrebno na novo opredeliti rast, ki naj temelji na odgovorni in učinkoviti uporabi naravnih virov in na spremembi način proizvodnje in porabe,

E.  ker je trajnostni razvoj vprašanje solidarnosti med generacijami, vendar tudi med državami severa in juga, in ker se Evropska unija torej zato sooča z izbiro razvojne politike, ki bo omogočala prebivalstvu držav v razvoju boljše življenje in istočasno ohranjanje naravnega okolja,

1. pozdravlja dejstvo, da je Komisija opravila oceno strategije trajnostnega razvoja, kot se je bila obvezala; odobrava usmeritvena načela trajnostnega razvoja, ki jih je Evropski svet sprejel junija 2005; poziva Komisijo, naj uporabi vsa sredstva, da bo revizija strategije na osnovi usmeritvenih načel opravljena v najkrajšem možnem času, in avstrijsko predsedstvo Sveta, da sprejme ustrezne ukrepe, naj se omenjena revizija sprejme v prvem polletju 2006;

2. obžaluje, ker revizija strategije trajnostnega razvoja ni bila opravljena skupaj z vmesno revizijo lizbonske strategije; želi, da bi revidirana strategija trajnostnega razvoja postala dolgoročna strategija Evrope, ki bo opredelila najuspešnejši politični načrt za doseg ciljev trajnostnega sveta v obdobju naslednjih 50 let in, da bi bili drugi srednjeročni politični postopki Unije in lizbonske strategije usklajeni z dolgoročno strategijo;

3. ob upoštevanju omejenih finančnih virov poudarja potrebo po enotnem in učinkovitem postopku za nenehno in sistematično spremljanje in pregledovanje obeh strategij;

4. obžaluje, ker večina usmeritev, ki so navedene v drugem delu sporočila Komisije, niso skladne z obsežnostjo sprejetih izzivov, navedenih v prvem delu sporočila. Poudarja pomanjkljivost nekaterih usmeritev, predvsem na področju boja proti netrajnostnim trendom;

Poslabšanje netrajnostnih trendov

5. se strinja z oceno Komisije, da so se poslabšala razmere za trajnostni razvoj, tako na področju nezakonitega izkoriščanja in onesnaževanja naravnih virov, izgube biotske raznovrstnosti, poslabšanja podnebnih sprememb, kakor tudi na področju neenakosti in revščine ter kopičenja javnega dolga, tako v državah Evropske unije kot v tretjih državah;

6. podpira Komisijo v zahtevah za določitev ciljev za boj proti negativnim trendom; kot srednjeročni cilj mora biti v središču podpora, predlagana v Evropski ustavi, da se doseže „trajnostni razvoj v Evropi na podlagi uravnotežene gospodarske rasti [...], v veliki meri konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, ki bi stremelo k polni zaposlenosti in socialnemu napredku, ter visoka raven varstva okolja in izboljšanje kakovosti okolja“; iz tega nadrejenega cilja je treba izpeljati konkretne vmesne cilje;

7. meni, da bi morala biti strategija trajnostnega razvoja prilagodljiva in omogočati sprejemanje ukrepov in splošnih politik, prilagojenih stanju in zahtevam lokalnega razvoja in omejitvam v zvezi s prostorom in družbo, na katero se strategija navezuje;

Podnebne spremembe, prevozi, čista energija in obvladovanje porabe energije

8. ocenjuje, da kljub sprejeti zakonodaji in tehničnemu napredku EU za zmanjšanje onesnaževanja ozračja in emisije toplogrednih plinov, Evropski uniji grozi, da zaradi neustreznih ukrepov pri preprečevanju povečanja cestnega prometa ne bo uresničila ciljev Kjotskega protokola za leto 2012;

9. je zaskrbljen tudi zaradi visoke in hitre rasti letalskega prometa in emisij onesnaževal tega sektorja; če ne bomo hitro sprejeli ukrepov, bodo ogroženi cilji zmanjševanja toplogrednih plinov; poziva Komisijo k hitremu ukrepanju za zmanjševanje podnebnih sprememb zaradi letalskega prometa z vpeljavo pilotskega sistema tgovanja z emisijami za obdobje 2008-2012, pri tem pa upošteva celoten promet na letališčih EU, ter zagotovi, da se bodo vzporedno vpeljali instrumenti za odpravo vpliva letalskega prometa na podnebje;

10. poziva Komisijo in Svet, naj na osnovi najnovejših znanstvenih spoznanj in s predlogi rešitev povečata svoja prizadevanja in prilagodita obstoječo zakonodajo, da bi lahko znatno zmanjšali onesnaženost ozračja in emisijo toplogrednih plinov za 15% - 30 % do leta 2020 in za 80 % do leta 2050 v primerjavi z letom 1990, na podlagi skupne, a prilagojene odgovornosti. Nedavne raziskave so potrdile, da bi bilo, za zmanjšanje podnebnih sprememb, potrebno bistveno zmanjšati emisije v Evropi in v svetu;

11. podpira predlog Komisije, da bi velik del cestnega prevoza preusmerila na prevozna sredstva z manjšim vplivom na okolje. Poziva Komisijo, različne sestave Sveta in Evropski svet, da hitro sprejmejo ukrepe, ki bodo povrnili načine prevoze na raven iz leta 1998, in to do leta 2010. Meni, da okolju bolj prijazna prometna politika zahteva korenite spremembe;

12. obžaluje, da uporaba naravnih virov v Evropi po izvedenih študijah predstavlja več kot dvakratno biološko zmogljivost, kar pomeni, da si je Evropa prilastila nesorazmerno velik del obstoječih zemeljskih in morskih naravnih virov;

13. obžaluje, ker večina držav članic pri svoji energetski porabi ostaja odvisna od nafte; podpira srednjeročne in dolgoročne cilje na področju trga čistih in obnovljivih virov energije; obžaluje, da je Komisija umaknila predlog direktive Sveta o možnosti znižanja trošarinske takse na določena mineralna olja z vsebnostjo biogoriv in na sama biogoriva, med tem ko je Parlament podprl določbe;

14. pozdravlja namero Komisije za predstavitev akcijskega načrta za biomaso s ciljem pospešiti uporabo biogoriv namesto fosilnih virov energije; zahteva, da Komisija predlaga ukrepe, s katerimi bi lahko sprejeli trajne in gospodarne rešitve za razvoj družb, ki v Evropski uniji uporabljajo naravne in obnovljive vire energije;

Upravljanje z naravnimi viri

15. priznava, da prednosti politike vode počasi in postopoma napredujejo ter, da bodo bolj vidne srednjeročno in dolgoročno; poziva vse države članice, zlasti iz zahodne in južne Evrope, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje oskrbe z vodo za uporabo v gospodinjstvih, gospodarskih in kmetijskih dejavnostih ter zaščito ekosistema, ki bodo proizvodnji obnovljive energije dali posebno vrednost; Poziva Svet in Komisijo, da na področju vodne politike nadaljujeta s prizadevanji za preprečevanje pomanjkanja vode in njene onesnaženosti (nitrati, pesticidi, nevarna sredstva, ki se kopičijo v telesu, ter sredstva, ki motijo delovanje žlez z notranjim izločanjem) ter, da jo po potrebi izboljšata;

16. spodbuja Evropsko unijo, da do leta 2010 uresniči ambiciozni cilj zaustavitve izgube biotske raznovrstnosti v Evropi in po svetu; obžaluje, ker sprejeti sklepi in ukrepi tako na evropski kot na mednarodni ravni ne bodo omogočili uresničitve tega cilja v predvidenem roku, in da mnogim vrstam živali in rastlin grozi izumrtje; zahteva zato od Komisije, da predstavi nov ambiciozni evropski akcijski načrt, skladen in finančno podprt, za uresničitev ciljev za zaščito in ponovno vzpostavitev ekosistemov in biotskih raznovrstnosti v Evropski uniji in v tretjih državah; verjame, da so potrebni nadaljnji ukrepi za polno vključitev zaščite biotske raznovrstnosti v vse pomembne politike EU, zlasti kmetijsko, politiko regionalnega razvoja, ribiško in razvojno politiko; poziva Svet in Komisijo, da zagotovita dodelitev zadostnih sredstev za mrežo Natura 2000; nadalje poziva Komisijo, da predlaga načrt za ustvarjanje vodnega okolja po zgledu Nature 2000;

17. zahteva od Evropske unije in držav članic, da v skladu z načeli iz Johannesburga in ostalimi evropskimi politikami v trajnostni razvoj vključijo zaščito naravnega okolja in pokrajinskih, mestnih in zgodovinskih virov, ki predstavljajo vsakdanje okolje in so zelo pogosto vir bogastva;

18. obžaluje, ker se povečuje količina odpadkov, predvsem embalaža; zahteva od Komisije, da naj tematska strategija o odpadkih predvideva nove ukrepe za zmanjšanje virov proizvodnje odpadkov na srednji in dolgi rok;

Raba zemljišč

19. zahteva, da se širjenje naseljenih področij in izboljševanje infrastrukture ( cest, železniških prog, letališč, kanalov, plinovodov, naftovodov itn.) izvaja ob upoštevanju obdelovalnih površin gozdov in zaščitenih območij; zahteva od Komisije, če se ji zdi to potrebno, da okrepi veljavne predpise, s katerimi bomo zagotovili najboljše upravljanje z oceno učinkov na okolje, ohranitev vseevropskega omrežja in uresničitev sklepa o ohranjanju biotske raznovrstnosti do leta 2010;

20. zahteva od Komisije, da vključi varstvo tal v ukrepe Skupnosti za okolje; ponovno opozarja na zadnjo fazo procesa razvrednotenja tal, to je dezertifikacijo, ki prizadene široka področja Unije, in na dejstvo, da so njeni učinki na revščino, izgubo biološke raznovrstnosti, kvaliteto vode in podnebne spremembe očitni; opozarja na bistveno vlogo, ki jo imajo gozdovi pri utrjevanju tal, zmanjšanju erozije, absorpciji ogljikovega dioksida in preprečevanju poplav;

21. podpira predlog Komisije, da pripravi tematsko strategijo na temo urbanega okolja s ciljem, da se izboljša kakovostna raven naseljenih območij, ter da se tako zagotovi evropskemu prebivalstvu zdravo življenjsko okolje, predvsem kar zadeva zrak v naseljenih območjih. Meni, da s tem v zvezi obstajajo tri prednostna področja: razvoj javnega prevoza s pomočjo čistih ali manj onesnažujočih tehnologij, promocija trajnostne izgradnje in visoke okoljske kakovosti in trajnostni urbanizem za preprečevanje, med drugim, gospodarskega in socialnega ločevanja in zmanjševanja zelenih površin v naseljih;

22. ugotavlja, da kljub svojim naporom, Evropska unija ni vedno kos razkoraku med rastjo in izkoriščanjem naravnih virov. Poziva Komisijo, da predstavi predloge ukrepov in predpisov, ki bi do leta 2010 štirikrat, do leta 2025 pa desetkrat povečali učinkovitost virov in energije v proizvodnji in porabi;

23. poudarja, da zmanjšanje, onesnaženje ter vedno težji dostop do naravnih virov in surovin predstavljajo grožnjo ohranjanju biotske raznovrstnosti s posledično rastjo cen, kar bo bolj ali manj resno destabiliziralo gospodarske in socialne sisteme Evropske unije in tretjih držav, ter povečalo tveganje za spore. Obžaluje, ker ugotavlja, da Komisija in Evropska unija nista sprejeli ukrepov, ki bi bili kos situaciji;

Javno zdravje

24. obžaluje razkorak med oceno posledic poslabšanja okolja na zdravje in medlimi ukrepi, ki jih je predlagala Komisija v okviru Evropskega akcijskega načrta 2004-2010 za okolje in zdravje (KOM(2004)0416). Meni, da taka usmeritev ne izraža prave politike trajnostnega razvoja, katere cilj je zmanjšati ogroženost zdravja in zagotoviti ohranitev naših sistemov socialnega varstva in zdravstva;

25. z zadovoljstvom sprejema predlog REACH za izboljšanje zdravstvene in okoljske zaščite, a se zavzema tudi za ohranjanje konkurence in za spodbujanje inovacij v evropski kemični industriji. Želi, da ne bi prestavili začetka veljavnosti novega sistema, ki je bil prvotno načrtovan za 1. januar 2007;

Boljše upravljanje na svetovni ravni

26. poziva države članice, naj odpišejo dolgove držav v razvoju. Meni, da ukrepi za zaščito okolja in mehanizmi za prenos do okolja prijaznih tehnologij morajo biti naslednji korak za odpisom dolgov;

27. zahteva, da Evropska unija spoštuje svoje obveznosti, sprejete v okviru različnih mednarodnih konvencij, in da se mednarodna skupnost ravna po obveznostih in zavezah, sprejetih tekom nedavnih svetovnih pogajanj, neposredno ali posredno povezanih s strategijo trajnostnega razvoja (Kyoto, Monterrey, Doha, Johannesburg);

28. poudarja, da mora dopolnjena strategija jasno poudariti, da je njen cilj reforma Svetovne trgovinske organizacije (STO), ki bo podredila trgovinsko izmenjavo ciljem trajnostnega razvoja in spoštovala mednarodne zaveze za ohranitev okolja in mednarodne konvencije na socialnem področju, vključno s socialnimi standardi Mednarodne organizacije dela (ILO); poziva Evropsko unijo, da prizna in jasno uvede načelo previdnosti znotraj Svetovne trgovinske organizacije;

29. poziva, da politično prizna vpliv Evropske unije na porabo svetovnih virov, to je njena 'ekološka sled', ki glede na neodvisne študije s samo 7% svetovnega prebivalstva ustvarja 17% celotnega človeškega povpraševanja po virih;

30. zahteva, da zunanja dimenzija strategije trajnostnega razvoja EU postane splošni okvir za zagotavljanje skladnosti vseh politik Skupnosti, ki vplivajo na okoljske vire, in trajnostnih politik partnerskih držav EU; dalje poziva k temu, da se v strategijo vključi posebno ocenjevanje načinov, s katerimi politike EU lahko pomagajo državam v razvoju pri njihovem doseganju razvojnih ciljev tisočletja za razvoj do leta 2015;

31. izraža podporo predlogu Komisije za prihodnjo tematsko strategijo EU za okolje in naravne vire, v katerega bi naj se vključile vse partnerske države EU (evropski sosedski in partnerski instrument ter instrument za razvojno in gospodarsko sodelovanje), kar bi omogočilo, da bi bile pobude v zvezi z zunanjimi dimenzijami strategije trajnostnega razvoja vključene v naslednjo finančno perspektivo 2007-2013;

32. se zaveda velike soodvisnost med revščino in okoljem in obžaluje, da prizadevanja za zmanjšanje revščine prvenstveno z ukrepi za gospodarsko rast pogosto zanemarijo odvisnost revnih od okolja; zato se zavzema za posebne pobude za odpravo soodvisnosti med revščino in okoljem v okviru politik in programov; želi, da bi se posebna pozornost namenila odpravi soodvisnosti med gospodarsko rastjo in razvrednotenjem okolja;

33. poziva države članice in Evropsko unijo, da v mednarodnih organih, predvsem v OZN, spodbudijo razglasitev virov, predvsem vodnih, kot svetovno javno dobrino;

Financiranje razvoja

34. izraža zadovoljstvo zaradi napovedi britanskega predsedstva Evropske unije, da bo obnovilo cardifski proces. Poziva Svet, da s pomočjo Komisije sprejme konkretne ukrepe za vključevanje vprašanj o zaščiti okolja v ostale politike.

35. izpostavlja pomen vključevanja načela trajnostnega razvoja v celotno javno politiko na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, in na ravni podjetij, združenj in nevladnih organizacij;

36. opozarja na dejstvo, da po določilih listine iz Aalborga mesta veljajo za ključne dejavnike trajnostnega razvoja; zaradi tega je za izboljšanje okolju prijaznega ravnanja v vsej Evropski uniji torej nujno spodbujati trajnostno in skladno upravljanje mest in izmenjavo dobre prakse na lokalni ravni, zlasti z vzpostavitvijo posebnih omrežij za izmenjavo;

37. izraža zadovoljstvo, da bo Komisija opravila oceno učinka vseh teh določb in zakonodajnih predlogov; zahteva od Komisije, da se poglavja o izdatkih za socialno varstvo in varovanje okolja v teh sredstvih bolj poudarijo in od sedaj naprej bolj upoštevajo; opominja, da je to sredstvo v pomoč pri politični odločitvi, vendar je ne more in je ne sme nadomestiti;

38. izraža zadovoljstvo, da sta Komisija in Eurostat sprejela približno 150 pokazateljev in jih razdelila na tri ravni z namenom, da ocenita uresničevanje strategije trajnostnega razvoja in postopno uresničevanje zastavljenih ciljev; poziva Komisijo in Eurostat, da redno ocenjujeta pokazatelje in jih, če je potrebno, prilagodita za boljši prikaz razvoja težav in okolja; prosi Komisijo, da v okviru seznama štirinajstih pokazateljev, ki služijo pri ocenjevanju doseženega napredka v okviru lizbonske strategije, zagotovi bolj dosledno upoštevanje okolja; meni, da bi bilo treba na seznam vključevati tudi poseben pokazatelj o biološki raznovrstnosti;

Spodbude s tržnimi sredstvi

39. opozarja na predlog Komisije, da tradicionalnim regulativnim sredstvom doda tržna sredstva, kot so internacionalizacija stroškov, ekološki davki, subvencije, sistem izmenjave emisijskih kvot;

40. podpira zahtevo Komisije, da bi bile tržne cene resnični izraz stroškov gospodarske dejavnosti, predvsem kar zadeva okolje, z namenom, da spremenijo sheme proizvodnje in porabe. Ocenjuje, da morajo tovrstni ukrepi biti sprejeti in takoj uvedeni na področju cestnih prevozov, kar naj bi spodbudilo prehod na skupna prevozna sredstva;

41. poudarja dejstvo, da mora tak korak upoštevati dohodek vsakogar in uskladiti zadovoljitev potreb, svoboščin in temeljnih pravic ter kakovost okolja;

42. vztraja, da Komisija pri prihodnjih predlogih upošteva poročilo Parlamenta o novih načrtih in izzivih za trajnostni evropski turizem;

43. poudarja, da morajo pogoji za dodelitev subvencij in evropske pomoči, predvsem na področju SKP, prispevati k uresničevanju politike trajnostnega razvoja; vztraja, da je treba kar najhitreje odpraviti dodeljevanje subvencij za netrajnostne dejavnosti, kar še posebej velja za področje energetike in kmetijstva;

44. ugotavlja, da povečana stopnja erozije, siromašenje tal in slabša kakovost obdelovalne zemlje dolgoročno ogrožajo zmogljivost glede oskrbovanja s hrano naših sodržavljanov; zato poziva k temu, da se v okviru nove reforme SKP pripravi predlog za ponovno vzpostavitev ravnotežja med različnimi kulturami, pri čemer se upoštevajo poskusi, ki so jih na tem področju izvedle druge države; meni, da genetsko spremenjene rastline in organizmi v tem trenutku ne ponujajo zadovoljivega odgovora na težave, povezane z uporabo kemičnih izdelkov v kmetijstvu;

45. podpira uvedbo ekoloških davkov na ravni Skupnosti; oudarja, da so le-ti, po zgledu drugih tržnih sredstev, neobhodno sredstvo za uveljavljanje učinkovite politike za zmanjšanje onesnaženosti; poziva Komisijo, da predlaga, in države članice, da uvedejo evropske ekološke davke najkasneje leta 2009;

46. opozarja, da bi na področju varovanja okolja lahko prave možnosti ponudila tržna sredstva; poziva Komisijo, naj pripravi ustrezne predloge;

47. poziva Komisijo, da na ravni Evropske unije, tretjih držav in mednarodnih organizacij opredeli, spodbudi in podpre razvoj novih, trajnostnih gospodarskih oblik, kot so socialno gospodarstvo, solidarnost, pravična trgovina;

Novosti

48. podpira predlog Komisije, da investira v novosti na področju tehnologij, bolj prijaznih do okolja, ker morajo znanstvene in tehnične raziskave upoštevati okoljsko in socialno problematiko. Vendar obžaluje, da Komisija ne omenja deleža investicij v BDP, katerih cilj je podpora razvoju novih okoljskih tehnologij;

49. zahteva, da je treba 7. okvirni program za raziskovanje določiti tako, da bo trajnostni razvoj učinkoval na vedno več področjih in prispeval k ustvarjanju visokokakovostnih delovnih mest;

50. poudarja, da so inovacije na področju okoljskih tehnologij osnovna gonilna sila trajnostnega razvoja pri okoljskih vprašanjih in da bi se ukrepi na ravni držav za spremenjene načine proizvodnje in porabe lahko izkazali kot učinkovita "začetna pomoč";

51. poziva Evropsko unijo, da sprejme ustrezne odločitve in si še dodatno prizadeva zato, da bi glede porabe virov in energije postala najbolj varčno svetovno gospodarstvo; poudarja, da bi izpolnitev teh ciljev na eni strani pomenila večjo neodvisnost in večjo varnost pri oskrbi z viri in energijo, na drugi pa konec soodvisnosti med gospodarsko rastjo in izkoriščanjem naravnih virov;

Uvedba načela trajnostnega razvoja

52. poudarja, da se morata načelo "onesnaževalec plača" in načelo varnosti uveljaviti kot načeli, ki urejata javno politiko na področju javnega zdravja, varne hrane, zaščite potrošnikov in okolja;

53. poziva Komisijo in Svet, da razmislita o načelu zamenjave, ki bi lahko predstavljalo učinkovito sredstvo za pospeševanje raziskav in razvoja novih tehnologij, bolj prijaznih do okolja in zdravja;

Informiranje in mobilizacija ljudi in podjetij

54. meni, da varstvo okolja pomeni tudi obveščanje, ozaveščanje in vzgajanje. Meni, da mora biti strategija posledica preglednega procesa, ki vključuje vse evropske državljane, in da je za njeno izvajanje potrebno uresničiti Aarhuško konvencijo(5)o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah;

55. poziva Komisijo in države članice, da nadaljujejo z razvojem izobraževanja o okolju in da le-to postane sestavni del osnovnega izobraževanja, ter da naj uvedejo programe obveščanja in ozaveščanja odraslih;

56. zahteva izpolnjevanje pričakovanj v zvezi z vključitvijo celotnega delovno aktivnega prebivalstva – ne glede na starost in spol – na trg dela, in sicer ob uporabi možnosti vseživljenjskega učenja, da bi tako podprli vse dejavnosti v okviru strategije za trajnostni razvoj.

57. poziva k razvoju vseživljenjskega izobraževanja na strokovnem področju, upoštevajoč razvojne perspektive na področju tehnik in načinov proizvodnje; poudarja, da je tak pristop pomembno sredstvo za delavce, še posebej delojemalce, in za spoznavanje novih tehnologij, kar jim omogoča prilagajanje razvoju delovnega trga;

58. izraža obžalovanje nad medlimi predlogi za boj proti revščini, socialni izključenosti in večanju neenakosti; od Evropske komisije zahteva, da pripravi konkretne ukrepe in pobude, s katerimi bi na tem področju lahko do 2010 dosegli občuten napredek; prav tako od držav članic pričakuje, da bodo sprejele konkretne odločitve in ukrepe za čim hitrejše in znatno zmanjšanje revščine, socialne izključenosti, brezposelnosti in neenakosti; ocenjuje, da politika liberalizacije ni ustrezen odgovor na te težave;

59. poudarja, da se lahko trajnostno financiranje sistemov socialnega varstva zagotavlja le z okrepljeno solidarnostjo med generacijami; poudarja, da je nujno potrebno državljane vzgajati k odgovornemu odnosu do socialnih in okoljskih vprašanj; spodbuja razbremenitev dejavnika dela v davčnih sistemih držav članic; poziva k okrepljenemu usklajevanju znotraj držav članic, da se zmanjša socialno izključevanje, izboljša zagotavljanje socialne varnosti vseh državljanov EU in dosega povsod enako visoke ekološke standarde;

60. izraža pričakovanje, da se bo Unija trdno in odločno zavezala krepitvi evropskega socialnega modela; poudarja, da brez povečane solidarnosti ne bo mogoče zagotoviti ustreznega financiranja kakovostnih sistemov socialne varnosti; Evropsko komisijo poziva, da pripravi pokazatelje za ocenjevanje socialnih razmer in jih vključi v analize globalnega razvoja Unije;

Tematske strategije

61. izraža zadovoljstvo nad tem, da je bila sprejeta prva tematska strategija; Poziva Komisijo, da naredi vse potrebno zato, da bodo vse najavljene tematske strategije sprejete v čim krajšem možnem času oziroma najkasneje do poletja 2006;

62. z zadovoljstvom opaža, da so bile sprejete in dopolnjene različne zakonodaje Skupnosti, zlasti na področju zaščite okolja. Meni, da precejšnje število le-teh, predvsem reforma SKP in ribolovne politike, ne upoštevajo dovolj ciljev trajnostnega razvoja in dajejo prednost načinom intenzivne proizvodnje;

63. poziva Komisijo, da v okviru predlogov revizije strategije trajnostnega razvoja pripravi smelejše predloge glede nadaljnjih ukrepov; poudarja, da mora biti revidirana strategija predmet vsakoletne ocene, kot je do 2001 že sklenil Evropski svet v Göteborgu; zahteva, da se ocena po potrebi v vmesnem obdobju dopolni z ukrepi in predlogi za doseganje začetnih ciljev; izraža zadovoljstvo nad dejstvom, da bo Evropski parlament sodeloval pri ocenjevanju;

Zaključki

64. pozdravlja zavzetost Komisije, da sprejme različne ukrepe v prid trajnostnega razvoja. Vendar z obžalovanjem opaža razkorak med javno objavljenimi nameni in predlagano politiko. Meni, da zaradi poslabšanja okoljskega stanja prioritete revizije strategije trajnostnega razvoja ne smejo vsebovati zgolj ukrepov za izboljšanje in usklajevanje znanj s tega področja, temveč jasne srednjeročne in dolgoročne akcijske predloge, sredstva in sisteme stalnega nadzora in ocenjevanja;

65. je trdno prepričan, da trajnostni razvoj predstavlja za Evropsko unijo pomembno, celo odločilno sredstvo za pospeševanje gospodarskega in socialnega napredka, za izboljšanje kakovosti in življenjske ravni prebivalstva, kar bo ustvarilo nov način dojemanja politike v službi osamosvajanja človeka;

66. zato zahteva, da se v finančni perspektivi 2007–2013 upoštevajo zadostna sredstva za ustrezno ukrepanje proti netrajnostnim trendom na različnih ravneh, kot so revščina, socialna izključenost in posledice staranja prebivalstva; poudarja, da mora biti trajnostni razvoj vodilno načelo politike Evropske unije na vseh področjih; predlaga, da se v okviru finančne perspektive zagotovijo ustrezna sredstva za spodbujanje polne zaposlenosti, socialne vključenosti in izkoreninjenja revščine ter za krepitev socialne, teritorialne in gospodarske kohezije;

67. lahko zgolj poudari, da dopolnjena strategija predvideva predvsem resnično spremembo načinov proizvodnje in porabe in da spodbuja k razmišljanju o ciljih gospodarske dejavnosti;

68. opominja, da bo neaktivnost na tem področju drago stala in da bo imela vedno večje in direktne posledice, ter da bo onemogočala uresničitev ciljev Evropske unije na področju socialnega razvoja, zdravstva, zaščite okolja, in bo predstavljala neizmerni moralni dolg do prihodnjih generacij;

69. poziva k temu, da se Evropski parlament po objavi predloga Komisije o reviziji strategije trajnostnega razvoja vključi v formalni postopek posvetovanja glede tega predloga;

70. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL C 47 E, 21.2.2002, str. 223.

(2)

UL C 293 E, 28.11.2002, str. 84.

(3)

UL C 180 E, 31.7.2003, str. 507 in 517.

(4)

UL L 242 z dne 10.9.2002, str. 1

(5)

4 UL L 124, 17.5.2005, str.4.


EXPOSÉ DES MOTIFS

Le développement durable est un objectif fondamental de l’Union européenne mais il s’agit aussi d’un défi mondial.

La stratégie de  développement durable caractérisée par les objectifs du plein emploi, du bien être pour tous, de la solidarité internationale et de bonne qualité de l’environnement, implique une vision politique à long terme et au plus haut niveau.

Lorsqu’ à Johannesburg en 2002, les différentes parties présentes se sont mises d’accord pour soutenir des positions politiques censées servir de feuille de route aux représentants des États signataires, on pouvait se réjouir à l’époque, de l’ambition affichée visant à mettre en œuvre des politiques soucieuses de la préservation de l’environnement, de la solidarité entre générations et surtout la forte implication dans la lutte contre la pauvreté.

Quelques années après, il faut se rendre à l’évidence : le bilan est mauvais, et les déclarations n’ont pas été suivies d’actes.

Nous sommes dans une situation d’urgence face à la dégradation croissante de l’état de la planète : réchauffement climatique, baisse de la qualité de l’air et de l’eau, raréfaction des ressources naturelles, biodiversité de plus en plus menacée, surconsommation énergétique, accroissement de la pauvreté, engrenage des violences, mal de vivre, omniprésence de la guerre dont tirent profit bien des intérêts économiques ou financiers.

Prioritairement, l’attention doit se porter aussi sur les cycles climatiques et hydrologiques dans leur interaction avec les interventions humaines, sur la capacité d’assimilation des déchets et de recyclage des nutriments, sur la pollinisation des cultures, sur le maintien de la diversité génétique, sur toutes les transformations qui agissent sur les mécanismes internes des écosystèmes et sur la diversité fonctionnelle, toute réduction de celle-ci se traduisant par une moindre capacité de régénération.

Le développement durable doit répondre à trois défis :

1) sociaux

Le revenu de 1% des plus riches représente celui des 57% les plus pauvres et 20% des citoyens consomment 80% des ressources naturelles.

2,4 milliards de personnes n’ont pas accès aux infrastructures sanitaires de base.

1,2 milliard disposent de moins d’un dollar par jour pour vivre.

1,2 milliard n’ont pas accès à l’eau potable.

900 millions sont en état de malnutrition.

17 millions meurent chaque année de maladies infectieuses et parasitaires curables.

2) environnementaux : le développement économique des pays riches repose en grande partie sur une surconsommation qui met en péril l’équilibre écologique de la planète et de la biosphère, détruisant ou raréfiant les ressources naturelles, multipliant les sources de pollution majeures, perturbant les climats et portant gravement atteinte à la biodiversité.

D’après les chiffres de l’UICN, (union internationale pour la conservation de la nature), une espèce d’oiseaux sur 8 et une espèce de mammifères sur 4 sont en voie d’extinction.

Les catastrophes naturelles se multiplient, inondations et incendies ont encore touché cet été de nombreux pays européens, et les dégâts causés par le cyclone Katrina aux États-Unis sont immenses.

3) démocratiques : les populations doivent pouvoir redéfinir de manière collective les valeurs essentielles et les biens communs à l’humanité.

Pourquoi un tel décalage entre les déclarations et les actions ?

La conscience du risque que l’on fait courir à la planète et à l’humanité existe indéniablement. S’il est admis qu’il faut changer nos modes de production et de consommation, nous n’avons pas encore réussi à faire évoluer significativement le modèle économique existant. Ce modèle économique a permis, globalement, dans les pays industrialisés, un meilleur « bien être pour tous » mais nous n’avons pas su corriger ses conséquences négatives par des mécanismes efficaces. La course à la croissance est restée l’objectif principal sans que l’on s’appuie sur de nouveaux indicateurs de développement humain.

L’urgence d’une politique climatique

La multiplication des catastrophes naturelles, leur ampleur ne peuvent nous laisser indifférents. Il y a urgence à agir car de notre capacité à infléchir l’évolution climatique dépend notre propre avenir. L’UE, sur cette question, s’est fortement impliquée tant au niveau des conférences internationales que dans la mise en œuvre des politiques sectorielles. En se donnant comme objectif de diminuer de 8% les gaz à effet de serre par rapport à 1990, l’UE a fait preuve de détermination et de volonté. En se dotant de directives sur la réduction des émissions, les rejets d’origine industrielle ont diminué. Des règles plus strictes pour les voitures ont abouti à une meilleure performance énergétique et environnementale des véhicules. Cependant, les tendances observées en matière de transport sont alarmantes, l'augmentation du trafic routier a non seulement un coût social et environnemental mais aussi économique. Une politique volontariste dans ce domaine est indispensable. L'UE doit résolument s'engager dans le transfert du transport par route vers d'autres modes, ferroviaire et par voies navigables. Ceci illustre bien le paradoxe auquel l’UE est confrontée avec d’un côté la totale liberté de circulation des marchandises et de l’autre les conséquences de cette liberté sans borne : augmentation de la pollution et du prélèvement sur les ressources énergétiques. Il faut savoir que certains produits alimentaires de base peuvent faire des centaines de kilomètres pour être transformés à moindre coût avant de revenir sur le marché initial. C’est le cas notamment de certains produits laitiers et légumes.

Une politique volontariste dans le domaine des transports est indispensable. Elle devrait conduire à une diminution de la consommation d’énergie fossile et polluante. Ainsi elle contribuera à l’indépendance énergétique, tout en permettant d’améliorer la santé des Européens de plus en plus affectés par la pollution atmosphérique.

Pour cela, il faut intégrer le coût du transport dans les prix de revient des produits ou taxer les transports en fonction de leur impact environnemental. Plus globalement, la question de la mobilité doit faire l’objet de mesures politiques ambitieuses, l’UE se situant au niveau le plus pertinent pour la mise en place, par exemple, de réseaux transeuropéens ferroviaires. La recherche et l’innovation technologique sont aussi des outils essentiels: le budget consacré au 7ème PCRD doit être à la hauteur de ces enjeux.

L’agriculture et l’utilisation de l’eau

La qualité générale de l’eau continue à se dégrader. Les traitements pour rendre l’eau potable sont de plus en plus poussés. De nouvelles molécules chimiques sont utilisées dans les cultures avant d’être rejetées dans le milieu naturel, et cela plus particulièrement au niveau de l’agriculture, contribuant largement à l’eutrophisation des eaux douces et des eaux du littoral, ainsi qu’à la pollution des nappes d’eau souterraines par les nitrates. L’évolution de l’état de l’eau est directement liée à la politique agricole commune en Europe et il faut vraiment appliquer, puis renforcer les règles de l’éco-conditionnalité telles que définies dans le cadre de la réforme de la PAC. Une bonne gestion de l’eau et de l’énergie nécessite de nouveaux modèles de production et la réadaptation des productions en place. Les aides et subventions européennes doivent être conditionnées à des systèmes durables de production.

La biodiversité

La biodiversité est de plus en plus menacée par notre système de production. L’activité économique et la recherche effrénée de la croissance déciment les écosystèmes. Les méthodes intensives de production ont provoqué, ces dernières décennies des dommages importants sur environ un tiers des terres productives du globe et les stocks des grandes pêcheries ont été perturbés, voire pratiquement décimés. Cette suractivité réduit sans cesse la biodiversité et ses effets s’avèrent dramatiques. Ce sont des composés chimiques et des gènes, parfois inconnus qui sont détruits, privant ainsi à jamais la recherche de ces éléments. La Convention de Montréal signée en 1992 spécifie que chaque nation est responsable de la biodiversité sur son territoire. Mais le problème doit être considéré au niveau mondial, la communauté internationale devant soutenir les pays en développement. Afin de mieux protéger et reconstituer certains milieux naturels, il est nécessaire de disposer d’indicateurs plus précis et d’une meilleure coordination entre les institutions. Dans le milieu marin, les efforts doivent être poursuivis afin de réaliser les objectifs de Johannesburg, en faveur d’une exploitation durable des ressources halieutiques en 2015. A l’instar du réseau Natura 2000 qui établit un réseau écologique européen des sites naturels protégés, il faut répertorier la biodiversité présente dans le milieu marin, conformément aux engagements pris par l’Union Européenne à la Convention OSPAR (Pour la protection du milieu marin de l’Atlantique du Nord-Est).

Santé et environnement

L’impact de l’environnement sur notre santé est indéniable : augmentation du nombre de personnes souffrant d’allergies, des décès anticipés liés à la pollution atmosphérique, des troubles liés à la procréation, des décès liés au cancer. Il y a urgence à mettre en œuvre un plan d’actions doté des moyens suffisants et d’objectifs quantifiés.

Nous l’avons déjà dit lors de la proposition du Plan d’action en faveur de l’environnement et de la santé présentée par la Commission, nous avons besoin de mesures concrètes et des financements adéquats.

L’aide au développement

Dans le cadre des aides au développement, il faut élaborer des programmes fondés sur une vision des grands problèmes affectant des régions entières, plutôt que de consacrer les efforts financiers à des projets distribués sans cohérence ni synergie. Cette démarche permettrait d’éviter certains écueils. Ainsi, l’aide apportée en Tanzanie pour la mise aux normes d’établissements de transformation de poissons destinés à l’exportation a des conséquences négatives sur l’accès des populations locales à cette source d’approvisionnement alimentaire. L’intégralité de la pêche étant vendue à l’étranger, les problèmes de malnutrition, voire de famine guettent ce pays qui ne dispose pas de ressources alimentaires suffisantes. Nous devons aussi être vigilants sur la mise en œuvre des accords de Doha et vérifier que l’objectif de l’accès aux médicaments pour les pays en développement est bien effectif.

Le commerce équitable, certes encore peut répandu, propose un mode de production et de consommation qui contribue pleinement au développement durable et que nous devons encourager au niveau de l’Union Européenne.

Comment améliorer les moyens de la mise en œuvre du développement durable ?

Le processus législatif doit être accéléré. Pour garantir la mise en œuvre efficace du développement durable, il faut établir des objectifs quantifiés pour chaque secteur selon un calendrier précis, avec des outils de suivi pertinents et des évaluations régulières. Un contrôle efficace, avec possibilité de sanction, doit être mis en place. Une relance du processus de Cardiff est essentielle pour que tous les secteurs intègrent le concept de développement durable. Celui-ci doit se baser sur l’interdisciplinarité, afin d’ouvrir de nouveaux champs de connaissance.

Le dynamisme de l’Europe dans les innovations technologiques environnementales est reconnu, mais c’est l’ensemble de la recherche est de l’innovation qui doit intégrer le concept de développement durable.

Les perspectives financières doivent prendre en compte la R&D et l’application des normes environnementales par les États membres.

Il s’agit de créer de nouvelles formes de gouvernance du niveau international au local, en s’assurant de la mobilisation de tous. L’OMC devrait réguler les marchés de capitaux et les échanges commerciaux afin d’éviter tout dumping social et environnemental.

Conclusion

Notre mode de production, s’il permet la croissance, dégrade notre environnement. Le progrès scientifique et technique, ne peut suffire à lui seul à enrayer cette destruction. Ainsi, en plus d’une réelle volonté politique, il est nécessaire de responsabiliser le citoyen. Celui-ci doit prendre conscience de cette évolution et modifier son mode de vie en conséquence afin de léguer un monde préservé aux générations futures. Les pouvoirs publics et la société civile doivent donc agir de concert. Le développement durable exige une perspective planétaire qui transcende les préoccupations quotidiennes et intérêts en place.


MNENJE ODBORA ZA ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE (14.7.2005)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o okoljskih vidikih trajnostnega razvoja

(2005/2051(INI))

Pripravljavec mnenja: Sepp Kusstatscher

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varno hrano kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da se lahko izboljšave na poti do trajnostnega razvoja dosežejo le, če se upoštevajo vse tri dimenzije trajnostnega razvoja, tj. okolje, zaposlovanje/socialne zadeve in gospodarski vidiki;

2.  izraža zaskrbljenost, ker je v začetni oceni pregleda strategije trajnostnega razvoja ugotovljeno, da je večina evropskih državljanov še vedno prizadeta zaradi občutnih gospodarskih in socialnih težav, kot so revščina, brezposelnost, socialna izključenost ter pomanjkanje sredstev in mehanizmov za pravičnejšo delitev sredstev, in da so to težave, ki v bistvu izničijo vsak poskus izvajanja te strategije; izraža tudi veliko zaskrbljenost zaradi nastanka oziroma napovedanega poslabšanja pojavov, kot je na primer dramatičen demografski razvoj v Evropski uniji in – z obratnim trendom – v manj razvitih državah na jugu;

3.  podpira mnenje Komisije, da se göteborška strategija trajnostnega razvoja in lizbonska strategija, ki dajeta poudarek povečanju konkurenčnosti, ustvarjanju več delovnih mest, spodbujanju socialne vključenosti, varstvu okolja in preprečevanju tveganj, medsebojno dopolnjujeta; ob upoštevanju omejenih finančnih virov poudarja potrebo po enotnem in učinkovitem postopku za nenehno in sistematično spremljanje in pregledovanje obeh strategij;

4.  zahteva dosledno izgradnjo evropskega socialnega modela in priporočil za delovanje za države članice, ki iz njega izhajajo, da bi s tem zavirali „netrajnostne trende“, kot so revščina, socialna izključenost in posledice staranja prebivalstva; meni, da je treba v ta namen razviti kazalce za analizo socialnega položaja, ki bi postali del presoje vplivov trajnostnega razvoja; poudarja, da Evropa potrebuje makroekonomski okvir, ki bo podpiral trajnostni razvoj, krepitev okolju prijaznega notranjega povpraševanja, zaposlovanje in socialno kohezijo;

5.  izraža nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja konkretnih predlogov za reševanje težav revščine, socialne izključenosti in pomanjkljive pravičnosti razporejanja; poziva Komisijo, da nujno predloži konkretne pobude in učinkovite ukrepe za izvedbo, da bo tudi dejansko mogoče uresničiti zastavljene cilje; meni, da so predlagane smernice preveč neobvezujoče, da bi lahko dosegli spremembo obstoječih trendov; v zvezi s tem eksemplarično opozarja na pobudo Komisije za analizo težav v zvezi s staranjem prebivalstva, ki naj bi z udeležbo političnih ravni v Evropski uniji in civilne družbe vodila h konkretnim rešitvam težav;

6.  opozarja, da imajo države članice na področju sistema socialnega varstva, revščine in socialne izključenosti osrednjo vlogo, toda hkrati poudarja, da potrebujejo tudi skupne evropske določitve ciljev in akcijske načrte, v okviru katerih je treba še zlasti zapisati vlogo dejavnosti socialnih združenj, nevladnih organizacij, gospodarskih udeležencev in na splošno prispevek evropskih državljanov; poziva Komisijo, da v okviru odprte metode usklajevanja dejansko določi, kakšni so ti cilji in načrti ter kako bi se lahko napredek ali nazadovanje vsake države članice neprekinjeno spremljal in pregledno dokumentiral;

7.  poudarja, da se lahko trajnostno financiranje sistemov socialnega varstva zagotavlja le z okrepljeno solidarnostjo med generacijami; poudarja, da je nujno potrebno državljane vzgajati k odgovornemu odnosu do socialnih in okoljskih vprašanj; spodbuja razbremenitev dejavnika dela v davčnih sistemih držav članic; poziva k okrepljenemu usklajevanju znotraj držav članic, da se zmanjša socialno izključevanje, izboljša zagotavljanje socialne varnosti vseh državljanov EU in dosega povsod enako visoke ekološke standarde;

8.  zato zahteva, da se v finančni perspektivi 2007–2013 upoštevajo zadostna sredstva za ustrezno ukrepanje proti netrajnostnim trendom na različnih ravneh, kot so revščina, socialna izključenost in posledice staranja prebivalstva; poudarja, da mora biti trajnostni razvoj vodilno načelo politike EU na vseh področjih; predlaga, da se v okviru finančne perspektive zagotovijo ustrezna sredstva za spodbujanje polne zaposlenosti, socialne vključenosti in izkoreninjenja revščine ter za krepitev socialne, teritorialne in gospodarske kohezije;

9.  opozarja na nujnost nadaljnjega izboljšanja presoje vplivov na trajnostni razvoj in doslednega izvajanja spoznanj, ki so nastala ob tem, prav zaradi omejenih finančnih sredstev;

10.  podpira Komisijo v zahtevah za določitev ciljev za boj proti negativnim trendom; kot srednjeročni cilj mora biti v središču podpora, predlagana v Evropski ustavi, da se doseže „trajnostni razvoj v Evropi na podlagi uravnotežene gospodarske rasti, v veliki meri konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, ki bi stremelo k polni zaposlenosti in socialnemu napredku, ter visoka raven varstva okolja in izboljšanje kakovosti okolja“; iz tega nadrejenega cilja je treba izpeljati konkretne vmesne cilje;

11.  zahteva, da je treba 7. okvirni program za raziskovanje določiti tako, da bo trajnostni razvoj učinkoval na vedno več področjih in prispeval k ustvarjanju visokokakovostnih delovnih mest;

12.  zahteva izpolnjevanje pričakovanj v zvezi z vključitvijo celotnega delovno aktivnega prebivalstva – ne glede na starost in spol – na trg dela, in sicer ob uporabi možnosti vseživljenjskega učenja, da bi tako podprli vse dejavnosti v okviru strategije za trajnostni razvoj.

POSTOPEK

Naslov

Okoljski vidiki trajnostnega razvoja

Številka postopka

2005/2051(INI)

Pristojni odbor

ENVI

Odbori, zaprošeni za mnenje
  Datum razglasitve na zasedanju

EMPL
12.5.2005

 

 

 

 

Pripravljavec(-ka) mnenja
  Datum imenovanja

Sepp Kusstatscher
15.3.2005

Obravnava v odboru

24.5.2005

14.6.2005

 

 

 

Datum sprejetja sprememb

12.7.2005

Izid končnega glasovanja

za:

34

proti:

1

vzdržani:

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Andersson, Roselyne Bachelot-Narquin, Philip Bushill-Matthews, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Luigi Cocilovo, Jean Louis Cottigny, Proinsias De Rossa, Richard Falbr, Ilda Figueiredo, Joel Hasse Ferreira, Stephen Hughes, Sepp Kusstatscher, Jean Lambert, Bernard Lehideux, Mary Lou McDonald, Thomas Mann, Mario Mantovani, Jan Tadeusz Masiel, Jiří Maštálka, Maria Matsouka, Ria Oomen-Ruijten, Pier Antonio Panzeri, José Albino Silva Peneda, Jean Spautz, Anne Van Lancker

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Edit Bauer, Mihael Brejc, Dieter-Lebrecht Koch, Roberto Musacchio, Elisabeth Schroedter, Marc Tarabella, Anja Weisgerber, Tadeusz Zwiefka

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

 


POSTOPEK

Naslov

Okoljski vidiki trajnostnega razvoja

Št. postopka

2005/2051(INI)

Podlaga v Poslovniku

člen 45

Pristojni odbor
  Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju

ENVI
12.5.2005

Odbori, zaprošeni za mnenje
  Datum razglasitve na zasedanju

ITRE
12.5.2005

EMPL
12.5.2005

ECON

12.5.2005

 

 

Odbori, ki niso dali mnenja
  Datum sklepa

ITRE
21.6.2005

ECON

10.5.2005

 

 

 

 

Okrepljeno sodelovanje
  Datum razglasitve na zasedanju

 

 

 

 

 

Predlog(-i) resolucije, vključen(-i) v poročilo

 

 

 

Poročevalec(-ka)
  Datum imenovanja

Anne Ferreira
24.5.2005

 

Nadomeščeni(-a) poročevalec(-ka)

 

 

Obravnava v odboru

3.10.2005

22.11.2005

 

 

 

Datum sprejetja

22.11.2005

Izid končnega glasovanja

za:

proti:

vzdržani:

38

3

8

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Adamos Adamou, Georgs Andrejevs, Irena Belohorská, Johannes Blokland, Hiltrud Breyer, Dorette Corbey, Chris Davies, Avril Doyle, Mojca Drčar Murko, Edite Estrela, Karl-Heinz Florenz, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Satu Hassi, Mary Honeyball, Marie Anne Isler Béguin, Caroline Jackson, Dan Jørgensen, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Urszula Krupa, Marie-Noëlle Lienemann, Peter Liese, Roberto Musacchio, Riitta Myller, Péter Olajos, Vittorio Prodi, Frédérique Ries, Dagmar Roth-Behrendt, Guido Sacconi, Carl Schlyter, Richard Seeber, Jonas Sjöstedt, Bogusław Sonik, María Sornosa Martínez, Evangelia Tzampazi, Thomas Ulmer, Marcello Vernola, Anja Weisgerber and Åsa Westlund

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken, David Casa, Christofer Fjellner, Genowefa Grabowska, Erna Hennicot-Schoepges, Anne Laperrouze, Robert Sturdy and Andres Tarand

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

 

Datum predložitve – A6

1.12.2005

A6-0383/2005

Zadnja posodobitev: 5. avgust 2006Pravno obvestilo