POROČILO o predlogu Uredbe Sveta o skupni ureditvi trgov za sladkor

6.12.2005 - (KOM(2005)0263 – C6‑0243/2005 – 2005/0118(CNS)) - *

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
Poročevalec: Jean-Claude Fruteau

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Uredbe Sveta o skupni ureditvi trgov za sladkor

(KOM(2005)0263 – C6‑0243/2005 – 2005/0118(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0263)[1],

–   ob upoštevanju členov 36 in 37 Pogodbe ES, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6‑0243/2005),

–   ob upoštevanju člena 51 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenj Odbora za razvoj, Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor ter Odbora za mednarodno trgovino (A6‑0391/2005),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog, na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 2
(2) Trg sladkorja v Skupnosti temelji na načelih, ki so bila na področju drugih skupnih tržnih ureditev v preteklosti bistveno preoblikovana. Da bi uresničili cilji iz člena 33 Pogodbe in predvsem stabilizirali trge ter kmetijski skupnosti znotraj sektorja sladkorja zagotovili primeren življenjski standard, je potrebno v temelju pregledati in spremeniti skupno ureditev trga za sladkor.	(2) Trg sladkorja v Skupnosti temelji na načelih, ki so bila na področju drugih skupnih tržnih ureditev v preteklosti preoblikovana. Da bi uresničili cilji iz člena 33 Pogodbe in predvsem stabilizirali trge ter kmetijski skupnosti znotraj sektorja sladkorja zagotovili primeren življenjski standard, je potrebno spremeniti skupno ureditev trga za sladkor.
Justification
Il convient de réformer l'organisation commune des marchés dans le secteur du sucre dans des proportions qui permettent de l'adapter aux contraintes internationales tout en conservant la majeure partie de ses principes initiaux

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 3 a (novo)

(3a)     Trg sladkorja Skupnosti bo še posebno spremenljiv v prvih štirih letih reforme (od leta 2006 do 2010), ko se bo začela izvajati shema za prestrukturiranje. Sistem referenčnih cen pri stabilizaciji trgov in določitvi najnižje cene v drugih kmetijskih sektorjih ni bil uspešen. V štirih letih v obdobju od leta 2006 do 2010 bo torej treba ohraniti sistem intervencijskih cen ter po potrebi predvideti nakup sladkorja s strani intervencijskih organov. V ta namen je treba določiti intervencijsko ceno za beli in surovi sladkor na ravni, ki bo na eni strani pridelovalcem sladkorne pese ali trsa zagotavljala pravično plačilo, na drugi pa omogočala spoštovanje interesov potrošnikov. Cenovna jamstva za sladkor koristijo tudi saharoznim sirupom, izoglukozi in inulinskemu sirupu, katerih cene so odvisne od cen sladkorja. Od tržnega leta 2010/2011 naprej bo določena referenčna cena, ki bo nadomestila intervencijski sistem.

Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 5 a (novo)
	(5a) Da se pridelovalcem sladkorne pese zagotovi primeren življenjski standard, je treba določiti minimalno ceno za kvoto za sladkorno peso ob upoštevanju intervencijske cene za beli sladkor in ocenjenega donosa Skupnosti v višini 130 kg sladkorja na tono sladkorne pese.
Obrazložitev
Ocenjeni donos Skupnosti v višini 130 kg se vedno uporablja za določitev razmerja med ceno in prelevmanom med sladkorno peso in sladkorjem. Takšno ureditev je treba vključiti v Uredbo, da se tako preprečijo resni spori med pridelovalci in proizvajalci. Razen tega se na ocenjeni donos Skupnosti v višini 130 kg sklicuje uvodna izjava 7 sedanje uredbe o ureditvi trga sladkorja.
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 6 a (novo)
	(6a) Ob upoštevanju dejstva, da se bo samo majhen del pri znižanju cen sladkorja povrnil evropskim potrošnikom (1,5 % za predelan sladkor, kar predstavlja 70 % vsega proizvedenega sladkorja; 5 % surovega sladkorja, kar predstavlja 30 % vsega proizvedenega sladkorja). Zato je treba ravni referenčnih cen in minimalnih cen sladkorne pese določiti predvsem glede na spreminjanje količin proizvodnje, uvoza in porabe, da bi tako zagotovili ravnovesje na trgu Skupnosti.
Justification
Les études économiques montrent que la baisse des prix n'apportera vraisemblablement pas de profit sensible aux consommateurs, comme cela s'est vérifié lors de réformes précédentes, à l'occasion desquelles la baisse des prix des matières premières ne s'est pas traduite par une réduction du prix des produits à la consommation. C'est pourquoi il est indispensable que le critère principal pertinent justifiant la réforme soit l'équilibre du marché européen entre les niveaux de production, consommation, importation et exportation.
Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 7
(7) Posebni instrumenti so potrebni, da se zagotovi primerno ravnovesje pravic in obveznosti med podjetji za proizvodnjo sladkorja in pridelovalci sladkorne pese. Zato je treba določiti standardne določbe za urejanje pogodbenih razmerij med kupci in prodajalci sladkorne pese. Raznolikost naravnih, gospodarskih in tehničnih okoliščin zelo ovira poenotenje odkupnih pogojev za sladkorno peso v celotni Skupnosti. Panožni sporazumi med organizacijami pridelovalcev sladkorne pese in podjetji za proizvodnjo sladkorja že obstajajo. Okvirni predpisi naj bi zato določali le minimalna jamstva, ki jih zahtevajo tako pridelovalci sladkorne pese kot tudi industrija sladkorja, da se zagotovi neovirano delovanje trga s sladkorjem z možnostjo odstopanja od nekaterih pravil v kontekstu panožnih sporazumov.	(7) Posebni instrumenti so potrebni, da se zagotovi primerno ravnovesje pravic in obveznosti med podjetji za proizvodnjo sladkorja in pridelovalci sladkorne pese. Zato je treba določiti standardne določbe za urejanje pogodbenih razmerij med kupci in prodajalci sladkorne pese. V primeru specifičnih gospodarskih težav, pri katerih okvirni predpisi ne bi ponudili prepričljive rešitve, bi lahko panožni sporazumi, po predhodnem posvetovanju s službami Komisije, v določenem obsegu in omejenem časovnem obdobju kršiti pravila.
Justification
Les dispositions cadres contribuent à fixer les règles de fonctionnement du secteur sucre dans la Communauté et influent sur sa cohérence. Il convient de pas en minorer leur rôle et, par conséquent, de préciser que les mesures dérogatoires mentionnées ci-dessus ne peuvent être mises en oeuvre que dans des proportions et sur une durée limitées.
Predlog spremembe 6 Uvodna izjava 8
(8) Razlogi, ki so Skupnost v preteklosti privedli do sprejetja sistema proizvodnih kvot za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup, še vedno veljajo. Vendar pa je zaradi razvoja znotraj Skupnosti in na mednarodnem področju potrebno prilagoditi proizvodni sistem, da bi omogočili novo ureditev in zmanjšanje kvot. Skladno s prejšnjim sistemom kvot morajo države članice kvote dodeliti podjetjem, ki imajo sedež na njihovem ozemlju. Nova skupna ureditev trgov za sladkor mora ohraniti pravni status kvot, saj sistem kvot, glede na sodno prakso Evropskega sodišča, oblikuje mehanizem za urejanje trga v sektorju sladkorja za izpolnitev ciljev javnega interesa.	(8) Razlogi, ki so Skupnost v preteklosti privedli do sprejetja sistema proizvodnih kvot za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup, še vedno veljajo. Vendar pa je zaradi razvoja znotraj Skupnosti in na mednarodnem področju potrebno prilagoditi proizvodni sistem, ter zlasti kvote, da bi tako vzpostavili tržno ravnovesje v sektorju sladkorja. Skladno s prejšnjim sistemom kvot morajo države članice kvote dodeliti podjetjem, ki imajo sedež na njihovem ozemlju. Nova skupna ureditev trgov za sladkor mora ohraniti pravni status kvot, saj sistem kvot, glede na sodno prakso Evropskega sodišča, oblikuje mehanizem za urejanje trga v sektorju sladkorja za izpolnitev ciljev javnega interesa.
Justification
L'objectif de la réforme n'est pas en soi la réduction des quotas mais bien la recherche de l'équilibre entre les niveaux de production, de consommation, d'importation et d'exportation
Predlog spremembe 7 Uvodna izjava 8 a (novo)
	(8a) Leta 2000 je Evropska unija pričela z izvajanjem sistema, ki temelji na neomejenem dostopu do ničte dajatve za sladkor, proizveden v državah z območja Balkana, kar je povzročilo izjemno povečanje uvoza, zlasti zaradi nezakonitega trgovanja, ki je bilo dolgo časa neodkrito. Vrnitev na nadzorovane uvoze leta 2005 je omogočila zaustavitev nezakonitega uvoza sladkorja v Skupnost in zagotovila ravnovesje notranjega trga.
Justification
Les conséquences de l'ouverture non régulée des marchés dans un passé très récent doit servir de base de réflexion pour la définition des relations commerciales que l'Union européenne entend développer avec ses partenaires commerciaux. Le but de la réforme de l'OCM sucre étant l'équilibre du marché communautaire, il convient de ne pas perdre de vue que le renouvellement de ce type de commerce irrégulier aurait des conséquences majeures sur le niveau et sur la stabilité des prix. L'expérience montre que le retour à la régulation des échanges a permis de garantir la stabilité du marché interne.
Predlog spremembe 8 Uvodna izjava 8 b (novo)
	(8b) Obstaja objektivno tveganje, da se nezakonito trgovanje, ki se je razvilo po odprtju trga Skupnosti uvozu sladkorja iz držav z Balkana, brez carine in količinskih omejitev, ponovno pojavi z dejanskim začetkom veljave pobude "vse razen orožja", sprejete v korist manj razvitih držav. Da bi Skupnost lahko uspešno in racionalno nadaljevala s sprejemanjem proizvodnih kvot, je zelo pomembno, da pripravi primerne regulacijske instrumente, ki ji bodo omogočili nadzor nad ponudbo sladkorja na svojem trgu in preprečili nezakonito trgovanje, ki sproža motenje na trgu in je vir neravnovesja proizvodnega sistema Skupnosti.
Justification
Les risques de réapparition possible d'importations irrégulières de sucre via les possibilités offertes par l'initiative "Tout Sauf les Armes" sont avérés. A travers un afflux massif de sucre sur le marché communautaire, il menace la cohérence même de l'OCM sucre et donc la stabilité et le niveau des prix. Les conséquences de telles pratiques seraient dramatiques pour les agriculteurs et les industriels du secteur sucre dans l'Union. Elles seraient désastreuses également pour les Pays les Moins Avancés, qui ne pourraient alors pas bénéficier d'un marché rémunérateur, réduisant à néant tout l'intérêt initial de l'initiative "Tout Sauf les Arme". C'est pourquoi il convient de réaffirmer le rôle majeur de la régulation des échanges, afin que le commerce soit source de développement, à l'intérieur comme à l'extérieur de l'Union. Les efforts déployés pour contrôler les importations irrégulières de sucre doivent être menés tant par les pays en développement que par l'UE.
Predlog spremembe 9 Uvodna izjava 8 c (novo)
	(8 c) Pri pobudi „vse razen orožja“, v skladu s katero bodo lahko najmanj razvite države uvažale sladkor brez tarif in kvot, obstaja tveganje, da se pojavi tristranska trgovina, ki bi jo bilo v okviru zmernih finančnih pogojev težko odkriti in ki bi morda lahko ogrozila stabilnost trga Skupnosti. Ta tristranska trgovina lahko ogrozi tudi sam razvoj v najmanj razvitih državah, ker bodo imeli koristi le veliki mednarodni izvajalci, pri čemer ne bo pozitivnega učinka na lokalne skupnosti, ki so odvisne od proizvodnje sladkorja. Ker je večina držav v razvoju dejansko odvisna od sladkorja v izrazito izvozno usmerjenih proizvodnih ureditvah, je zelo pomembno zagotoviti, da nevarnost tristranske trgovine ne ovira dostopa držav v razvoju do trgov EU.
Obrazložitev
Pojav sistema tristranske trgovine (SWAP) in nepoštenih trgovinskih praks bi bil nevarnost za proizvajalce sladkorja v EU in v najmanj razvitih državah. Carinski organi EU morajo sodelovati z državami v razvoju, da zagotovijo preprečevanje take prakse in državam v razvoju zagotovijo neoviran dostop do trgov EU.
Predlog spremembe 10 Uvodna izjava 9
(9) Glede na nedavne sklepe posebne skupine in pritožbenega organa Svetovne trgovinske organizacije o izvoznih nadomestilih EU za sladkor in da bi izvajalci iz Skupnosti zagotovili neoviran prehod iz prejšnjega sistema kvot v sedanji sistem, je treba podjetjem za proizvodnjo sladkorja, ki so v tržnem letu 2004/2005 proizvajala sladkor C, omogočiti v tržnem letu 2006/2007 dodelitev dodatnih kvot pod pogoji, ki upoštevajo nižjo vrednost sladkorja C.	črtano
Obrazložitev
Ne zdi se pravilno, da bi postopek prestrukturiranja vključeval dodatno kvoto v višini 1 milijona ton za nekatere države, ki so dejansko odgovorne za presežke.
Predlog spremembe 11 Uvodna izjava 9 a (novo)
	(9a) Zaradi vse manj številnih naftnih virov v svetu so se cene surove nafte nezaslišano povišale. Prav zaradi tega predstavlja proizvodnja alkohola v sladkornem sektorju glavni adut pri razvijanju alternativnih virov energije. Ob upoštevanju vpliva reforme skupne ureditve trgov na proizvodnjo, je te trende treba predvideti in okrepiti ter sladkornemu sektorju ponuditi nove možnosti, med katerimi je proizvodnja bioetanola izven kvot.
Justification
Les biocarburants sont une alternative pour la filière sucrière, au regard notamment de l'évolution des niveaux de ressources énergétiques fossiles dans le monde, de l'enjeu d'assurer l'indépendance énergétique et de la lutte contre les gaz à effet de serre. C'est pourquoi il est indispensable d'inclure distinctement le débouché bioéthanol dans le nouveau règlement sucre.
Predlog spremembe 12 Uvodna izjava 10 a (novo)
	(10a) Podjetja, katerim so dodeljene dodatne kvote za izoglukozo, se morajo predhodno strinjati, da se odrekajo nadomestilom, ki jih zagotavlja začasna shema za prestrukturiranje sladkorne industrije.
Obrazložitev
Za upravljanje s sredstvi Skupnosti ne bi bilo dobro, da bi podjetja, ki brezplačno prejemajo dodatne kvote za izoglukozo, posledično prejemala nadomestila v zameno za opustitev kvot.
Predlog spremembe 13 Uvodna izjava 11
(11) Da bi se proizvodnja sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa v Skupnosti dovolj zmanjšala, mora imeti Komisija pravico prilagajanja kvot do znosne ravni po zaključku fonda za prestrukturiranje leta 2010.	(11) Da bi na trgu Skupnosti vladalo ravnovesja, mora, če je treba, na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom, Svet imeti pravico prilagajanja kvot za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup do znosne ravni po zaključku fonda za prestrukturiranje leta 2010.
Justification
L'objectif de la réforme demeure l'équilibre du marché communautaire. Si un ajustement des quotas après la fin du régime de restructuration s'avère nécessaire pour atteindre cet objectif, il revient aux Etats membres de fixer les niveaux appropriés, après consultation du Parlement européen.
Predlog spremembe 14 Uvodna izjava 15 a (novo)
	(15a) Treba je sprejeti ukrepe, ki bodo zagotavljali, da kemijska in farmacevtska industrija lahko pridobita zaloge sladkorja po ceni, ki velja na svetovnem trgu.
Obrazložitev
To besedilo povzema trditev, ki je podana v uvodu predloga Komisije. Ta zamisel, ki je pomembna za razlago Uredbe, mora biti vključena v besedilo Uredbe.
Predlog spremembe 15 Uvodna izjava 28 a (novo)
	(28a) Treba je poostriti pravila o poreklu, da bi onemogočili prakso, pri kateri se označba porekla pridobi s postopkom rafiniranja.
Obrazložitev
Očitno je, da nekatere države ne morejo zagotoviti carinskega sodelovanja, ki je potrebno za nadzorovanje. Tako vedenje škoduje evropskim proizvajalcem.
Predlog spremembe 16 Uvodna izjava 29
(29) Skupnost ima s tretjimi državami več preferencialnih dogovorov glede dostopa na trg, ki tem državam dovoljujejo izvoz surovega trsnega sladkorja v Skupnost pod ugodnimi pogoji. Zato je potrebno oceniti potrebo rafinerij po sladkorju za prečiščevanje in pod določenimi pogoji rezervirati uvozna dovoljenja za stalne rafinerije iz Skupnosti.	(29) Skupnost ima s tretjimi državami več preferencialnih dogovorov glede dostopa na trg, ki tem državam dovoljujejo izvoz surovega trsnega sladkorja v Skupnost pod ugodnimi pogoji. Zato je treba oceniti potrebo rafinerij po sladkorju za rafiniranje in pod določenimi pogoji rezervirati uvozna dovoljenja za stalne rafinerije iz Skupnosti. Vseeno se morajo od tržnega leta 2009/2010 uvozna dovoljenja izdati tudi drugim tovarnam sladkorja.
Obrazložitev
Rafiniranje uvoženega sladkorja ne sme biti izključna pravica stalnih rafinerij. Po koncu reforme se to dovoli tudi drugim tovarnam sladkorja. To bo omogočilo boljše delovanje trga za sladkor v EU.
Predlog spremembe 17 Uvodna izjava 29 a (novo)
	(29a) Preferencialni dostop najmanj razvitih držav na trg sladkornih proizvodov se mora začasno preklicati, kadar njihov izvoz v EU presega zmogljivost njihove domače proizvodnje, zmanjšan za količine, ki se prodajo drugače, predvsem z domačo porabo in izvozom v tretje države. Komisija mora zato od držav upravičenk prejeti informacije, ki vključujejo številčne podatke o njihovi domači proizvodnji in porabi sladkorja ter uvozu in izvozu sladkorja. Ti podatki morajo vključevati tudi sladkor v predelanih proizvodih.
Obrazložitev
Pri državah upravičenkah splošnega sistema preferencialov je treba pozorno opazovati, ali ravnajo skladno s pravili o poreklu, zlasti za sladkor. Komisija mora imeti potrebne podatke za preverjanje skladnosti in takoj ukrepati, če ugotovi neskladnost. To bo povečalo tudi želene pozitivne vplive sheme za najrevnejše ljudi v državah upravičenkah.
Predlog spremembe 18 Uvodna izjava 29 b (novo)
	(29b) Državam upravičenkam splošnega sistema preferencialov je treba prepovedati uporabo sladkorja iz tretjih držav, ki niso najmanj razvite, za proizvode, ki jih nameravajo prodati v EU na podlagi sheme preferencialnega dostopa.
Obrazložitev
Mešanje, prečiščevanje, aromatiziranje in barvanje sladkorja iz tretjih držav, ki je namenjen v EU, je treba prepovedati, da se zagotovi stabilnost trgov sladkorja EU. To po povečalo tudi želene pozitivne vplive sheme preferencialnega dostopa na trg za najrevnejše ljudi v državah upravičenkah.
Predlog spremembe 19 Uvodna izjava 30
(30) Določbe o odobritvi nadomestil za izvoz v tretje države, ki temeljijo na razliki med cenami v Skupnosti in na svetovnem trgu in ki spadajo v okvir omejitev, določenih z obveznostmi ES v WTO, morajo služiti kot zaščita možne udeležbe Skupnosti v mednarodni trgovini s sladkorjem. Subvencionirani izvozi morajo biti omejeni v smislu količine in proračunskih izdatkov.	črtano
Obrazložitev
Izvozna nadomestila povzročajo veliko izkrivljanje razmer na svetovnem trgu. Zato jih je treba takoj odpraviti.
Predlog spremembe 20 Uvodna izjava 32
(32) Zagotoviti je treba skladnost s količinskimi omejitvami z uporabo zanesljivega in učinkovitega sistema spremljanja. V ta namen je treba za odobritev izvoznih nadomestil predložiti izvozno dovoljenje. Izvozna nadomestila se odobrijo v okviru razpoložljivih sredstev, odvisno od posebnih razmer za vsak zadevni proizvod. Izjeme od tega pravila se lahko dovolijo samo za predelane proizvode, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi, za katere se ne uporabljajo količinske omejitve. Predvideti je treba odstopanje od strogega upoštevanja upravljavskih predpisov, če ni verjetno, da bi izvoz, za katerega se uporabljajo izvozna nadomestila, presegel določene količine.	(32) Zagotoviti je treba skladnost s količinskimi omejitvami z uporabo zanesljivega in učinkovitega sistema spremljanja. V ta namen je treba za odobritev izvoznih nadomestil ali izvozov, ki niso omejeni s kvotami, predložiti izvozno dovoljenje. Izvozna nadomestila se odobrijo v okviru razpoložljivih sredstev, odvisno od posebnih razmer za vsak zadevni proizvod. Izjeme od tega pravila se lahko dovolijo samo za predelane proizvode, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi, za katere se ne uporabljajo količinske omejitve. Predvideti je treba odstopanje od strogega upoštevanja upravljavskih predpisov, če ni verjetno, da bi izvoz, za katerega se uporabljajo izvozna nadomestila, presegel določene količine.
Obrazložitev
Evropska unija mora imeti možnost preverjanja, ali se spoštujejo količinske omejitve izvoza, ki jih je določila STO, ali gre za izvoze, omejene s kvotami, z nadomestilom ali izvoze, neomejene s kvotami, brez nadomestila.
Predlog spremembe 21 Uvodna izjava 34
(34) Ustrezno je določiti ukrepe za primer, kadar večja rast ali padec cen povzroči ali grozi, da bo povzročil motnje na trgu Skupnosti. Med te ukrepe lahko spada odprtje kvote po znižani tarifi za uvoz sladkorja s svetovnega trga, kadar je to potrebno.	(34) Ustrezno je določiti ukrepe za primer, kadar večja rast ali padec cen povzroči ali grozi, da bo povzročil motnje na trgu Skupnosti. V primeru proizvodnega primanjkljaja Skupnosti, lahko med te ukrepe spada odprtje kvote po znižani tarifi za uvoz sladkorja s svetovnega trga, kadar je to potrebno.
Justification
L'ouverture d'un nouveau contingent tarifaire à droit réduit n'a de sens qu'en cas de déficit de production communautaire et ne peut avoir lieu dans d'autres circonstances.
Predlog spremembe 22 Uvodna izjava 38
(38) Značilnosti proizvodnje sladkorja v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti ločujejo navedeno proizvodnjo od proizvodnje sladkorja drugje v Skupnosti. Finančno pomoč je zato treba dovajati sektorju z razporeditvijo sredstev kmetom v navedenih regijah po začetku veljave podpornih programov za pomoč lokalni proizvodnji, ki jih države članice izdelajo v okviru Uredbe Sveta (ES) št ..../2005 z dne […] o določitvi posebnih ukrepov za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije.	(38) Značilnosti proizvodnje sladkorja v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti ločujejo navedeno proizvodnjo od proizvodnje sladkorja drugje v Skupnosti. Finančno pomoč je zato treba dovajati sektorju z razporeditvijo sredstev kmetom v navedenih regijah po začetku veljave podpornih programov za pomoč lokalni proizvodnji, ki jih države članice izdelajo v okviru Uredbe Sveta (ES) št ..../2005 z dne […] o določitvi posebnih ukrepov za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije. Posebno pomoč je treba zagotoviti tudi območjem in regijam Skupnosti, za katere so značilne težke gospodarske in socialne razmere.
Obrazložitev
Nekatera območja Skupnosti so v slabšem položaju zaradi podnebnih in strukturnih razmer. Popolna izguba proizvodnje na teh območjih je netrajnostna zaradi socialnih in gospodarskih razlogov in zato jim je treba zagotoviti posebne oblike podpore.
Predlog spremembe 23 Uvodna izjava 40
(40) Prehod z režimov iz Uredbe (ES) št. 1260/2001 na režime, opredeljene v tej uredbi, bi lahko povzročil težave, ki v tej uredbi niso obravnavane. Za ureditev takšnih težav mora imeti Komisija možnost, da sprejme prehodne ukrepe −	(40) Prehod z režimov iz Uredbe (ES) št. 1260/2001 na režime, opredeljene v tej uredbi, bi lahko povzročil težave, ki v tej uredbi niso obravnavane, kot je negotovost na območjih, kjer se jesensko sejanje opravlja za 2006–2007. Za ureditev takšnih težav mora imeti Komisija možnost, da sprejme prehodne ukrepe −
Obrazložitev
Na mnogih območjih, zlasti na jugu Evrope, poteka sejanje, čeprav je rezultat reforme še negotov. Zato so potrebni prehodni ukrepi.
Predlog spremembe 24 Uvodna izjava 40 a (novo)
	(40a) Pri prestrukturiranju evropske sladkorne industrije je odločilnega pomena, da Svet zagotovi sredstva iz evropskih strukturnih skladov in iz vseh drugih instrumentov politike s področja socialne kohezije, da bi na ta način prestrukturiranje optimalno izvedli in spodbudili oblikovanje novih delovnih mest.
	Zaradi velikega obsega predvidene reforme, ki bo izvedena v kratkem času in bo prizadela zlasti podeželske predele, nanaša pa se na različne tipe gospodarskih dejavnosti, bo nujen hiter razvoj regionalnih programov s pomočjo evropskih strukturnih skladov in vseh drugih instrumentov politike s področja socialne kohezije. To je v skladu s cilji lizbonske strategije in evropske strategije zaposlovanja, političnimi smernicami, ki jih je glede kohezije za obdobje 2007-2013 predlagala Komisija in povsem v skladu s sporočilom Komisije o prestrukturiranju in zaposlovanju.[2]
	Sporočilo posebej izpostavi potrebo po doslednosti EU pri prevzemanju finančnega bremena politik, ki jih izvaja[3], in potrebo po tem, da se vsi finančni instrumenti Skupnosti in glavni finančni instrumenti, s katerimi razpolagajo države članice, pri upravljanju gospodarskih sprememb in povečanju njihovega vpliva na zaposlovanje uporabijo na dopolnilen in povezan način[4].
Justification
La réforme de l'OCM sucre aura un impact certain sur les territoires concernés par la production sucrière, notamment les territoires ruraux. Ses conséquences toucheront non seulement l'ensemble des acteurs de la filière, mais également de nombreux types d'activités, qui dépendent directement ou indirectement du secteur. Afin de respecter les engagements de l'Union européenne en terme d'emploi et de cohésion sociale et territoriale, il convient donc que le régime de restructuration prévu par la réforme ne soit pas le seul outil mobilisé en la matière. C'est pourquoi le Parlement européen demande avec instance au Conseil des Ministres d’assurer la mobilisation des fonds structurels européens et de l’ensemble des instruments de la politique de cohésion sociale afin d’optimiser la gestion de cette restructuration et de favoriser la création de nouveaux emplois.
Predlog spremembe 25 Člen 1, odstavek 1 a (novo)
	(1a) Skupna ureditev trgov za sladkor v sektorju sladkorja si prizadeva doseči cilje, določene v členu 33 Pogodbe, zlasti stabilizirati trge, povečati tržno usmerjenost skupne ureditve trga sladkorja in zagotoviti primeren življenjski standard kmetovalcev znotraj sektorja sladkorja.
Justification
It is absolutely essential that the reform of the Community sugar regime is carried out in a manner that seeks to increase the sector's market orientation.
Predlog spremembe 26 Člen 2, točka (6 a) (novo)
	(6a) „izvoženi sladkor“, „izvožena izoglukoza“ in „izvožen inulinski sirup“ količino proizvodnje sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, izvoženo tretjim državam v določenemu tržnemu letu in v okviru omejitev sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe;
Obrazložitev
Evropska unija ima pomembno mesto na svetovnem trgu sladkorja. Kljub nasprotni odločitvi STO ohranja možnost izvoza določene tonaže sladkorja. Ta možnost vključuje izvoz sladkorja, omejen s kvotami, z nadomestilom in tudi izvoz, neomejen s kvotami, brez nadomestila. Razen tega Evropska unija še vedno ohranja možnost prostega izvoza sladkorja, omejenega s kvotami, brez nadomestila, zlasti v države, s katerimi je sklenila trgovinske sporazume ali sporazume o prosti trgovini.
Predlog spremembe 27 Člen 2, točka (7)
(7) “presežek sladkorja”, “presežek izoglukoze” in “presežek inulinskega sirupa” vsako količino proizvodnje sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, pripisane določenemu tržnemu letu, ki je višja od njihovih količin iz točk (5) in (6);	(7) „presežek sladkorja“, „presežek izoglukoze“ in „presežek inulinskega sirupa“ vsako količino proizvodnje sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, pripisane določenemu tržnemu letu, ki je višja od njihovih količin iz točk (5), (6) in (6a);
Obrazložitev
Evropska unija ima pomembno mesto na svetovnem trgu sladkorja. Kljub nasprotni odločitvi STO ohranja možnost izvoza določene tonaže sladkorja. Ta možnost vključuje izvoz sladkorja, omejen s kvotami, z nadomestilom in tudi izvoz, neomejen s kvotami, brez nadomestila. Razen tega Evropska unija še vedno ohranja možnost prostega izvoza sladkorja, omejenega s kvotami, brez nadomestila, zlasti v države, s katerimi je sklenila trgovinske sporazume ali sporazume o prosti trgovini.
Predlog spremembe 28 Člen 2, točka 11 a (novo)
	11a) „preferenčni sladkor iz najmanj razvitih držav“ količine, ki jih določena najmanj razvita držav proizvaja in izvaža nad svojo porabo, ki jo je sporočila Mednarodni organizaciji za sladkor.
Obrazložitev
Ker je izvoz najmanj razvitih držav edini nenadzorovan tok, ga je pomembno omejiti na neto izvozno zmogljivost najmanj razvitih držav. Tako zagotovimo, da najmanj razvite države resnično razvijajo proizvodno zmogljivost, ki bo najprej služila njihovemu domačemu trgu in šele pozneje trgom tretjih držav. V zvezi s tem se zdi samoumevno, da najbolj konkurenčne najmanj razvite države najprej oskrbijo države s primanjkljaji v svojih regijah.
Predlog spremembe 29 Člen 2 a (novo)
	Člen 2a
	Cenovni režim
	1. Med tržnimi leti 2006/2007, 2007/2008, 2008/2009 in 2009/2010 je vzpostavljena shema za prestrukturiranje, ki temelji na intervencijski ceni, v skladu z možnostmi, opredeljenimi v členu 17a;
	2. Od tržnega leta 2010/2011 naprej bo intervencijski sistem nadomeščen s sistemom, ki bo temeljil na referenčni ceni.
Predlog spremembe 30 Člen 3
1.        Referenčne cene	1.        Referenčne / intervencijske cene
a)        za beli sladkor so: 631,9 EUR na tono za tržno leto 2006/2007;	a)        za beli sladkor so: 631,9 EUR na tono za tržno leto 2006/2007;
b)        476,5 EUR na tono za tržno leto 2007/2008	b)        571,2 EUR na tono za tržno leto 2007/2008
c)        449,9 EUR na tono za tržno leto 2008/2009	c)        525,8 EUR na tono za tržno leto 2008/2009
d)        385,5 EUR na tono od tržnega leta 2009/2010	d)        442,3 EUR na tono od tržnega leta 2009/2010
2.        Referenčne cene za surovi sladkor so:	2.        Referenčne / intervencijske cene za surovi sladkor so:
a)        496,8 EUR na tono za tržno leto 2006/2007;	a)        496,8 EUR na tono za tržno leto 2006/2007;
b)        394,9 EUR na tono za tržno leto 2007/2008	b)        496,8 EUR na tono za tržno leto 2007/2008
c)        372,9 EUR na tono za tržno leto 2008/2009	c)        441,2 EUR na tono za tržno leto 2008/2009
d)        319,5 EUR na tono od tržnega leta 2009/2010.	d)        366,6 EUR na tono od tržnega leta 2009/2010.
3.        Referenčne cene iz odstavkov 1 in 2 se uporabljajo za nepakiran sladkor, franko tovarna, natovorjen na prevozno sredstvo, ki ga izbere kupec. Te cene se uporabljajo za beli in surovi sladkor standardne kakovosti, opisane v Prilogi I.	3.        Referenčne / intervencijske cene iz odstavkov 1 in 2 se uporabljajo za nepakiran sladkor, franko tovarna, natovorjen na prevozno sredstvo, ki ga izbere kupec. Te cene se uporabljajo za beli in surovi sladkor standardne kakovosti, opisane v Prilogi I.
Predlog spremembe 31 Člen 5, odstavek 1
1.        Najnižja cena kvote za sladkorno peso je:	1.        Najnižja cena kvote za sladkorno peso je:
a)        32,86 EUR na tono za tržno leto 2006/2007;	a)        32,86 EUR na tono za tržno leto 2006/2007;
b)        25,05 EUR na tono od tržnega leta 2007/2008.	b)        31,6 EUR na tono od tržnega leta 2007/2008.
	b) a.    30,6 EUR na tono od tržnega leta 2008/2009
	b) b.    29,4 EUR na tono od tržnega leta 2009/2010.
Najnižjo ceno kvote za sladkorno peso je kljub temu mogoče zmanjšati s panožnim sporazumom, za največ 10 % .
Predlog spremembe 32 Člen 5, odstavek 2
2. Najnižja cena iz odstavka 1 velja za sladkorno peso standardne kakovosti, opisane v Prilogi I.	2. Najnižja cena iz odstavka 1 velja za sladkorno peso standardne kakovosti, opisane v Prilogi I in ustreza donosu v višini 130 kg sladkorja, omejenega s kvotami.
	Ta cena se uporablja za stopnjo „pošiljke na kraj dostave“.
Obrazložitev
Donos 130 kg je stalnica v Uredbi in ga je treba navajati kot osrednji kazalec za porazdelitev dobička med pridelovalci in proizvajalci. Opozoriti je treba tudi na tradicionalno fazo „dostave na kraj dostave“, zato da se prepreči nevarnost navzkrižja med pridelovalci in proizvajalci, zlasti v pričakovanju korenitega prestrukturiranja.
Predlog spremembe 33 Člen 5, odstavek 4
4. Za količine sladkorne pese, ki ustrezajo količinam industrijskega sladkorja ali presežka sladkorja, ki so predmet presežnega zneska iz člena 15, zadevno podjetje za proizvodnjo sladkorja prilagodi nabavno ceno tako, da je vsaj enaka najnižji ceni kvote za sladkorno peso.	4. Za količine sladkorne pese, ki ustrezajo količinam industrijskega sladkorja, plača zadevno podjetje za proizvodnjo sladkorja vsaj ceno, ki je določena s panožnimi sporazumi, ob upoštevanju dodane vrednosti zadevnega sladkorja, odnosa med institucionalnimi cenami sladkorja in kvote za sladkorno peso po obdobju prestrukturiranja ter konvencionalnega donosa v višini 130 kg sladkorja na tono sladkorne pese s 16 % vsebnostjo sladkorja.
Obrazložitev
Samoumevno je, da je treba ceno, ki jo je določil proizvajalec za prodajo industrijskega sladkorja, uporabiti za določitev cene za ustrezno sladkorno peso, prav tako pa je treba iztržek od prodaje razdeliti med pridelovalce in proizvajalce na enake deleže kot proizvode, omejene s kvotami.
Predlog spremembe 34 Člen 5, odstavek 4 a (novo)
	(4a) Za količine sladkorne pese, ki ustrezajo količinam presežka sladkorja, ki so, kot je določeno v členu 15, osnova dajatev za presežek ali pa se prodajajo na trgu Skupnosti brez zaračunavanja dajatev za presežke, zadevno podjetje za proizvodnjo sladkorja prilagodi nabavno ceno tako, da je vsaj enaka najnižji ceni kvote za sladkorno peso.
Obrazložitev
Sladkorna pesa, ki ustreza presežnim količinam sladkorja, ki se prodaja na notranjem trgu – ne glede na to, ali je prodaja zakonita ali ne – mora imeti vsaj najnižjo ceno, ki se uporablja za sladkorno peso, ki ustreza sladkorju, omejenem s kvotami.
Predlog spremembe 35 Člen 6, odstavek 7
7. Če ne obstajajo panožni sporazumi, zadevna država članica sprejme potrebne ukrepe v okviru te uredbe, da zavaruje interese strank.	7. Če ne obstajajo panožni sporazumi, zadevna država članica sprejme potrebne ukrepe v okviru te uredbe, da zavaruje interese strank.
Justification
Les conditions économiques plus difficiles imposées aux planteurs et aux fabricants de sucre risquent de conduire à un nombre plus important de conflits et à des difficultés plus grandes dans la négociation des accords interprofessionnels. Il convient de faire en sorte que l'Etat membre ne puisse se désintéresser de cette situation et soit tenu d'agir en cas de désaccord. Cette obligation devrait d'ailleurs contribuer à faciliter la conclusion des accords interprofessionnels.
Predlog spremembe 36 Člen 8
	črtano
1. Podjetja za proizvodnjo sladkorja, ki so v okviru Uredbe (ES) št. 1260/2001 v teku tržnega leta 2004/2005 proizvajale sladkor C, lahko državo članico, v kateri imajo sedež, najpozneje do 31. julija 2006, zaprosijo za dodatno kvoto za vsoto, ki je določena v Prilogi IV. Dodatne kvote se dodelijo v skladu z objektivnimi kriteriji in brez razlikovanja.
2. Če zahteve po dodatnih kvotah presežejo razpoložljivo nacionalno količino, zadevna država članica omogoči proporcionalno zmanjšanje količin, ki se dodelijo.
3. Enkratni znesek se zaračuna za dodatne kvote, ki so bile dodeljene podjetjem v skladu z odstavkoma 1 in 2. Ta znesek se določi kot znesek, ki je enak stopnji pomoči za prestrukturiranje, ki se uporablja v tržnem letu 2006/2007. Znesek se zaračuna na tono dodeljene dodatne kvote.
4. Skupni enkratni znesek, ki se plača v skladu z odstavkom 3, zaračuna država članica podjetjem na svojem ozemlju, ki jim je bila dodeljena dodatna kvota. Zadevno podjetje za proizvodnjo sladkorja plača enkratni znesek do roka, ki ga določijo države članice. Ta rok je najpozneje 28. februarja 2007.
5. Če podjetje za proizvodnjo sladkorja ne plača enkratnega zneska pred 28. februarjem 2007, dodatne kvote ne veljajo več kot kvote, dodeljene zadevnemu podjetju za proizvodnjo sladkorja.
Obrazložitev
Ne zdi se ustrezno, da bi postopek prestrukturiranja vključeval dodatno kvoto v višini enega milijona ton za nekatere države, ki so dejansko odgovorne za presežek.
Predlog spremembe 37 Člen 9
V tržnem letu 2006/2007 se celotni kvoti za izoglukozo, določeni v Prilogi III, doda kvota za izoglukozo v višini 100 000 ton. V vsakem izmed tržnih let 2007/2008 in 2008/2009 se kvoti predhodnega tržnega leta doda nadaljnja kvota za izoglukozo v višini 100 000 ton. Države članice dodelijo dodatne kvote podjetjem v sorazmerju s kvotami za izoglukozo, ki so bile dodeljene v skladu s členom 7(2).	črtano
Obrazložitev
Justification
En une époque où il est demandé aux producteurs de betteraves et aux producteurs de sucre de réduire leur production de plus de 3 % en trois ou quatre ans, il est incompréhensible d'octroyer aux producteurs d'isoglucose une augmentation des quotas. Une telle augmentation aurait pour effet de rendre obligatoire une réduction correspondante des quotas de sucre, ce qui se traduirait par une contrainte exercée sur les producteurs de betteraves et les fabricants de sucre.
Predlog spremembe 38 Člen 10, odstavek 2
2. Upoštevajoč rezultate sheme za prestrukturiranje, predvidene v Uredbi Sveta (ES) št. …./2005 (shema za prestrukturiranje), Komisija najpozneje do konca februarja 2010 v skladu s postopkom iz člena 39(2) določi skupni odstotek, potreben za zmanjšanje obstoječih kvot za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup po državi članici ali regiji, da bi se izognili neravnovesjem na trgu v tržnih letih od 2010/2011 naprej.	2. Na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom, upoštevajoč rezultate sheme za prestrukturiranje, predvidene v Uredbi Sveta (ES) št. …./2005 (shema za prestrukturiranje), Svet najpozneje do konca februarja 2010 v skladu s postopkom iz člena 39(2) določi skupni odstotek, potreben za zmanjšanje obstoječih kvot za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup po državi članici ali regiji, da bi se izognili neravnovesjem na trgu v tržnih letih od 2010/2011 naprej.
Justification
L'éventuel ajustement des quotas au terme du régime de restructuration nécessitera de faire des choix importants en termes de maintien ou d'abandon supplémentaire de la production sur le territoire de l'Union. Il importe que les Etats membres gardent le droit de regard en la matière. C'est pourquoi il est proposé que toute décision relative à l'ajustement des capacités production après 2010 revienne au Conseil, sur proposition de la Commission et après consultation du Parlement européen.
Predlog spremembe 39 Člen 12, točka ca) (novo)
	ca) izvoz v tretje države, za kar veljajo pogoji iz te uredbe.
Obrazložitev
Komisija je presegla svoja pooblastila s tem, ko je želela ustaviti izvoz sladkorja iz Unije. Možnost izvoza v tretje države je treba ohraniti, pri čemer je treba ravnati v skladu s pogoji STO.
Predlog spremembe 40 Člen 12 a (novo)
	Člen 12a Možnosti prodaje presežkov sladkorja Komisija opravi študijo o obstoju prehodnih trgov za prodajo presežkov sladkorja za energetsko rabo.
Obrazložitev
Presežki sladkorja ne smejo popačiti niti notranjega trga EU niti svetovnega trga. Izzivi, povezani s spremembami podnebja in pomanjkanjem nafte, so vzpodbuda za alternativno uporabo sladkorne pese in pridobivanje energije iz obnovljivih virov.
Predlog spremembe 41 Člen 13, odstavek 1, točka a)
a) je predmet dobavne pogodbe, sklenjene pred koncem tržnega leta med proizvajalcem in uporabnikom, ki sta dobila dovoljenje v okviru člena 17;	a) je predmet dobavne pogodbe, sklenjene pred koncem tržnega leta med proizvajalcem in/ali dobaviteljem in uporabnikom, ki sta dobila dovoljenje v okviru člena 17;
Obrazložitev
Namen tega predloga spremembe je ohraniti konkurenčnost, odpreti trg in preprečiti ustvarjanje umetnih ovir, v skladu s cilji Komisije v predlogu Uredbe.
Predlog spremembe 42 Člen 13, odstavek 2, točka (a)
(a) alkohol, rum, živi kvas in “Rinse appelstroop”;	(a) alkohol, bioetanol za energetske namene, rum, kvas in “Rinse appelstroop”;
Justification
Il est utile de mentionner distinctement le bioéthanol dans le nouveau règlement sucre, au titre de la production hors quota, afin d'en faire un débouché distinct pour la filière sucrière communautaire. Cette mention permet en outre de mettre le règlement sucre en phase avec les mesures incitatives proposées par le rapporteur dans les nouveaux règlements (CE) n°1782/2003 (régime de soutien direct) et (CE) n° 1258/1999 (régime temporaire de restructuration).
Predlog spremembe 43 Člen 13, odstavek 2, točka (b)
(b) industrijske proizvode brez vsebnosti sladkorja, pri predelavi katerih pa se uporabi količini sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, ki je višja od 50 % teže končnega proizvoda;	(b) industrijske proizvode brez vsebnosti sladkorja, pri predelavi katerih pa se uporabi sladkor, izoglukoza ali inulinski sirup kot osnovni proizvod;
Obrazložitev
Besedilo, ki ga predlaga Komisija, izključuje veliko kemičnih/biokemičnih proizvodov in nadaljnji razvoj v zvezi z novimi postopki, ker se pri biokemičnih procesih pogosto uporabljajo mešanice različnih ogljikovih hidratov, na primer belega sladkorja ali surovega sladkorja, sladkornega sirupa, izoglukoze, glukoze itd. v različnih koncentracijah. Predlagano spremenjeno besedilo želi obravnavati to težavo.
Predlog spremembe 44 Člen 13, odstavek 3, pododstavek 1
3. Za proizvode, navedene v členu 1(1)(b) do (e) se lahko dodeli proizvodno nadomestilo, če presežek sladkorja, presežek izoglukoze ali presežek inulinskega sirupa niso na voljo po ceni, ki ustreza svetovni ceni za proizvodnjo proizvodov iz točk (b) in (c) odstavka 2 tega člena.	3. Za proizvode, navedene v členu 1(1)(b) do (e) se dodeli proizvodno nadomestilo, če presežek sladkorja, presežek izoglukoze ali presežek inulinskega sirupa ni na voljo po ceni, ki ustreza svetovni ceni za proizvodnjo proizvodov iz točk (b) in (c) odstavka 2 tega člena.
Obrazložitev
To natančnejše besedilo omogoča zadevnim industrijam zanesljivo načrtovanje, pri čemer se zaščitijo kmetijski interesi.
Predlog spremembe 45 Člen 13, odstavek 3, pododstavek 3
Proizvodno nadomestilo se določi ob upoštevanju zlasti stroškov, ki nastajajo pri uporabi uvoženega sladkorja, ki bi jih industrija morala nositi v primeru dobave na svetovni trg, in cene presežka sladkorja, ki je na voljo na trgu Skupnosti, ali referenčne cene, če ni presežka sladkorja.	Proizvodno nadomestilo se določi ob upoštevanju zlasti stroškov, ki nastajajo pri uporabi uvoženega sladkorja, ki bi jih industrija morala nositi v primeru dobave na svetovni trg, in cene presežka sladkorja, ki je na voljo na trgu Skupnosti, ali referenčne / intervencijske cene, če ni presežka sladkorja.
Predlog spremembe 46 Člen 14, odstavek 2, prvi pododstavek, točka (a)
(a) najpozneje do 31. januarja tekočega tržnega leta obvestijo zadevne države članice o količinah sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, ki jih bodo prenesla;	(a) najpozneje do 15. februarja tekočega tržnega leta obvestijo zadevne države članice o količinah sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, ki jih bodo prenesla;
Justification
La date du 15 février est déjà applicable dans certains cas et la tendance générale sur le continent est à l'allongement des campagnes de fabrication, dans le but d'utiliser de la manière la plus efficiente possible les installations de sucrerie. Choisir cette date comme référence correspond ainsi aux objectifs d'amélioration de compétitivité, en permettant parallèlement une meilleure harmonisation des règles au sein de lUnion.
Predlog spremembe 47 Člen 14, odstavek 2, pododstavek 2, uvodni del
Vendar se datum 31. januar iz točke (a) prvega pododstavka zamenja:	Vendar se datum 15. februar iz točke (a) prvega pododstavka zamenja:
Justification
La date du 15 février est déjà applicable dans certains cas et la tendance générale sur le continent est à l'allongement des campagnes de fabrication, dans le but d'utiliser de la manière la plus efficiente possible les installations de sucrerie. Choisir cette date comme référence correspond ainsi aux objectifs d'amélioration de compétitivité, en permettant parallèlement une meilleure harmonisation des règles au sein de l'Union.
Predlog spremembe 48 Člen 14, odstavek 2, pododstavek 2, točki (b) in (c)
b) za podjetja s sedežem v Združenem kraljestvu s 15. februarjem;
c) za podjetja s sedežem v francoskih čezmorskih departmajih Guadeloupe in Martinique s 30. aprilom.	c) za podjetja s sedežem v francoskih čezmorskih departmajih Guadeloupe in Martinique s 30. aprilom.
Justification
La date du 15 février est déjà applicable dans certains cas et la tendance générale sur le continent est à l'allongement des campagnes de fabrication, dans le but d'utiliser de la manière la plus efficiente possible les installations de sucrerie. Choisir cette date comme référence correspond ainsi aux objectifs d'amélioration de compétitivité, en permettant parallèlement une meilleure harmonisation des règles au sein de l'Union.
Predlog spremembe 49 Člen 15, odstavek 1, točka (a)
(a) presežka sladkorja, presežka izoglukoze in presežka inulinskega sirupa, proizvedenega v katerem koli tržnem letu, razen za količine, prenesene v proizvodno kvoto naslednjega tržnega leta, ki so skladiščene v skladu s členom 14, ali za količine iz člena 12(c);	(a) presežka sladkorja, presežka izoglukoze in presežka inulinskega sirupa, proizvedenega v katerem koli tržnem letu, razen za količine, izvožene v tretje države znotraj omejitev iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, ali prenesene v proizvodno kvoto naslednjega tržnega leta, ki so skladiščene v skladu s členom 14, ali za količine iz člena 12(c)(c) in količine, katerih izvoz je dovoljen, kot je navedeno v členu 12(ca);;
Obrazložitev
Evropska unija ima pomembno mesto na svetovnem trgu sladkorja. Kljub nasprotni odločitvi STO ohranja možnost izvoza določene tonaže sladkorja. Ta možnost vključuje izvoz sladkorja, omejen s kvotami, z nadomestilom in tudi izvoz, neomejen s kvotami, brez nadomestila. Razen tega Evropska unija še vedno ohranja možnost prostega izvoza sladkorja, omejenega s kvotami, brez nadomestila, zlasti v države, s katerimi je sklenila trgovinske sporazume ali sporazume o prosti trgovini.
Predlog spremembe 50 Člen 15, odstavek 1, točka (b)
(b) industrijskega sladkorja, industrijske izoglukoze in industrijskega inulinskega sirupa, za katerega se do datuma, ki ga je treba določiti, ne predloži dokazila, da je bil predelan v enega izmed proizvodov iz člena 13(2);	(b) industrijskega sladkorja, industrijske izoglukoze in industrijskega inulinskega sirupa, za katerega do datuma, ki ga je treba določiti, podjetje, ki je uporabnik, ne predloži dokazila, da je bil predelan v enega izmed proizvodov iz člena 13(2);
Obrazložitev
Proizvajalec sladkorja ne more biti odgovoren za kakršno koli goljufivo ravnanje uporabnika industrijskega sladkorja. Kazen mora plačati kriva stranka.
Predlog spremembe 51 Člen 15, odstavek 1, točka (c a) (novo)
	(ca) presežka sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, za katerega v predpisanem roku ni bilo predloženo dokazilo o izvozu.
Obrazložitev
Zagotoviti je treba, da se sladkor za izvoz, neomejen s kvotami, ne proda na notranjem trgu.
Predlog spremembe 52 Člen 15, odstavek 3
3. Znesek za presežek, plačan v skladu z odstavkom 1, zaračuna država članica podjetjem na svojem ozemlju glede na proizvodne količine iz odstavka 1, ki so bile določene za podjetja v zadevnem tržnem letu.	3. Znesek za presežek, plačan v skladu z odstavkom 1, zaračuna država članica podjetjem na svojem ozemlju glede na proizvodne količine iz odstavka 1, ki so bile določene za podjetja v zadevnem tržnem letu. Razen tega se znesek za presežek za količine iz odstavka 1(b) zaračuna podjetjem, ki so uporabniki.
Obrazložitev
Proizvajalec sladkorja ne more biti odgovoren za kakršno koli goljufivo ravnanje uporabnika industrijskega sladkorja. Kazen mora plačati kriva stranka.
Predlog spremembe 53 Člen 16, odstavek 4
4. Podjetja za proizvodnjo sladkorja in inulinskega sirupa iz Skupnosti lahko od pridelovalcev sladkorne pese ali sladkornega trsa ter dobaviteljev cikorije zahtevajo, da prevzamejo 50 % zadevne proizvodne dajatve.	4. V okviru panožnih sporazumov si podjetja za proizvodnjo sladkorja in inulinskega sirupa iz Skupnosti lahko s pridelovalci sladkorne pese ali sladkornega trsa ter dobaviteljev cikorije delijo stroške proizvodne dajatve. Sodelovanje proizvajalcev sladkorne pese ali sladkornega trsa ter dobaviteljev cikorije ne more preseči 50 % zadevne proizvodne dajatve.
Justification
Si les synergies planteurs-fabricants, exprimées par le biais des accords professionnels, justifient une participation des planteurs au paiement de la taxe à la production, il convient, dans cette logique, que la répartition des coûts soit négociée et soit soumise à un accord entre les deux parties. De même, il importe que le niveau de 50% définisse le seuil maximal de la participation financière des agriculteurs, dans le cadre de cette négociation.
Predlog spremembe 54 Člen 17 a (novo)
	Člen 17 a Intervencijski režim 1.        Med tržnimi leti 2006/2007, 2007/2008, 2008/2009 in 2009/2010 mora intervencijski organ, ki ga določi vsaka država članica proizvajalka sladkorja, v skladu s postopkom, predvidenim v členu 39(2), kupiti ponujeni beli in surovi sladkor, proizveden v okviru kvot iz sladkorne pese ali trsa, pridelanih v Skupnosti, če sta ponudnik in zgoraj omenjeni organ predhodno sklenila pogodbo o skladiščenju zadevnega sladkorja. Če kakovost sladkorja ni v skladu s standardno kakovostjo, za katero je bila intervencijska cena določena, se le-ta prilagodi s povišanjem ali znižanjem cene.
	2.        Med tržnimi leti 2006/2007, 2007/2008, 2008/2009 in 2009/2010 intervencijski organi odkupijo, po potrebi, po veljavni intervencijski ceni za območje, v katerem se nahaja sladkor v času nakupa.
	3.        Med tržnimi leti 2006/2007, 2007/2008, 2008/2009 in 2009/2010 intervencijski organi lahko prodajajo sladkor samo po ceni, ki je višja od intervencijske.
Predlog spremembe 55 Člen 19, odstavek 1, prvi pododstavek
1.        Da bi ohranili strukturno ravnovesje trga na cenovni ravni, ki je blizu referenčni ceni, upoštevajoč obveznosti Skupnosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členu 300 Pogodbe, se lahko odstotek kvote za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup, enak za vse države članice, umakne s trga do začetka naslednjega tržnega leta.	1.        Da bi ohranili strukturno ravnovesje trga na cenovni ravni, ki je blizu referenčni / intervencijski ceni, upoštevajoč obveznosti Skupnosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členu 300 Pogodbe, se lahko odstotek kvote za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup, enak za vse države članice, umakne s trga do začetka naslednjega tržnega leta.
Predlog spremembe 56 Člen 19, odstavek 3, pododstavek 2, alinea 2
­– proizvodnja, ki spada v dodatno kvoto.	­– proizvodnja, ki spada v dodatno kvoto do 105 %.
Obrazložitev
Ne razumem, zakaj se mora ob pojavu neravnovesja na trgu prilagajati samo domača proizvodnja, zlasti kadar je neravnovesje rezultat velikega povečanja uvoza. Umik mora očitno temeljiti na napovedi količinskega ravnovesja. Industrija sladkorja meni, da bo Komisija preučila količino uvoza za vzpostavitev ravnovesja. To ravnovesje se med tržnim letom prilagaja, da se upošteva zlasti dejanska količina uvoza.
Predlog spremembe 57 Člen 25, odstavek 1(a) (novo)
	1a. Če uvoz izdelkov iz najmanj razvitih držav presega obseg, ki zagotavlja očitno ravnotežje med običajno ravnijo proizvodnih zmogljivosti in domačo porabo zadevne države, Komisija uvoz iz zadevne države odloži.
Predlog spremembe 58 Člen 25, odstavek 2, odstavek 1
2. Če pride do razmer iz odstavka 1, Komisija na zahtevo države članice ali na svojo pobudo odloča o potrebnih ukrepih.	2. Če pride do razmer iz odstavkov 1 in 1a, Komisija na zahtevo države članice ali na svojo pobudo odloča o potrebnih ukrepih.
Predlog spremembe 59 Člen 25a (novo)
	Člen 25a Obseg preferenčnega uvoza
	Če velja člen 18 ali preferenčni uvoz preseže količino iz člena 19, sprejme Komisija ukrepe, zahtevane za uporabo člena 27(2) in (3).
Justification
En cas de déséquilibre du marché, il faut non seulement prendre des mesures qui concernent la production interne, mais aussi les importations provenant de pays tiers. Il est incohérent que la production domestique de l'UE doive s'adapter en cas d'apparition d'un déséquilibre du marché, notamment lorsque celui-ci est dû à une hausse soudaine des importations. Il est par conséquent proposé d'introduire dans la clause de retrait un lien explicite avec les clauses de sauvegarde (en termes de valeur et de volume) de l'accord sur l'agriculture de l'Uruguay Round (URAA) auxquelles se réfère l'article 27 de la proposition de la Commission.
Predlog spremembe 60 Člen 25, odstavek 3
3. Če proizvodno nadomestilo, določeno v členu 13(3), ne zagotavlja zaloge, potrebne za proizvodnjo proizvodov iz člena 13(2), lahko Komisija za nekatere količine v celoti ali delno opusti uporabo uvoznih dajatev za beli sladkor, ki spada pod oznako KN 1701, in izoglukozo, ki spada pod oznake KN 1702 30 10, 1702 40 10, 1702 60 10 in 1702 90 30.	3. Če proizvodno nadomestilo, določeno v členu 13(3), ne zagotavlja zaloge, potrebne za proizvodnjo proizvodov iz člena 13(2), Komisija za nekatere količine v celoti ali delno opusti uporabo uvoznih dajatev za beli sladkor, ki spada pod oznako KN 1701, in izoglukozo, ki spada pod oznake KN 1702 30 10, 1702 40 10, 1702 60 10 in 1702 90 30.
Obrazložitev
Namen Komisije je zagotoviti, da zadevna industrija, vključno s farmacevtsko industrijo, nabavlja sladkor po ceni, ki je enaka svetovni tržni ceni. Opustitev uvozne dajatve je mogoča le, če oskrbe s sladkorjem ni mogoče zagotoviti z uporabo presežka sladkorja ali odobritivjo proizvodnih nadomestil. Opustitev uvozne dajatve je zato zadnja možnost za zagotavljanje oskrbe s sladkorjem zadevni industriji in se zato ne sme omejiti.
Predlog spremembe 61 Člen 27(a) (novo)
	Člen 27a
	Uvoz iz najmanj razvitih držav
	1. Za uvoz sladkorja iz najmanj razvitih držav veljajo dajatve skupne carinske tarife na podlagi veljavnih ravni do 1. julija 2012. Dajatve skupne carinske tarife se s 1. julijem 2012 znižajo za 20 %, s 1. julijem 2013 za 50 % in s 1. julijem 2014 za 80 %. S 1. julijem 2015 se v celoti opustijo.
	2. Dokler se dajatve skupne carinske tarife v skladu z odstavkom 1 ne opustijo v celoti, se za izdelke iz tarifne številke 1701 s poreklom iz najmanj razvitih držav za vsako tržno leto odpre skupna tarifna kvota po stopnji nič. Začetne tarifne kvote za tržno leto 2006/2007 znašajo 149 212 ton, protivrednost belega sladkorja, za izdelke iz številke 1701. Za vsako naslednje tržno leto se tržne kvote za izdelke iz številke 1701 povečajo za 27 % glede na kvote v prejšnjem tržnem letu.
	3. Če od tržnega leta 2010/2011 uvoz sladkorja iz najmanj razvitih držav presega obseg, ki zagotavlja ravnotežje med proizvodnjo in domačo porabo ene ali več držav, kot je določeno v izjavi države, lahko Komisija v skladu z ukrepi iz člena 25 na prošnjo države članice ali na lastno pobudo odloži uporabo posebnih režimov.
Predlog spremembe 62 Člen 28, odstavek 1
1. Tarifne kvote za uvoz proizvodov iz člena 1(1), ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, ali iz katerega koli drugega akta Sveta, odpre in upravlja Komisija v skladu s podrobnimi pravili, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 39(2) te uredbe.	1. Tarifne kvote za uvoz proizvodov iz člena 1(1), ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, ali iz katerega koli drugega akta Sveta, odpre in upravlja Komisija v skladu s podrobnimi pravili, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 39(2) te uredbe in skladno s členi 308(a), 308(b) in 308(c) Uredbe (EGS) št. 2454/93 Komisije z dne 2. julija 1993 o nekaterih določilih glede uporabe Uredbe (EGS) št. 2193/92 Sveta o carinskem zakoniku Skupnosti1.   ________________ 1 OJ L 253, 11.10.1993, p. 1.
Justification
Amendement technique, qui inclut une référence aux dispositions pertinentes du règlement, fixant certaines dispositions d'application du code des douanes communautaire (règlement (CEE) n°2454/93 de la Commission).
Predlog spremembe 63 Člen 28, odstavek 3 a (novo)
	3a. Če Komisija ugotovi, da obstajajo zadostni dokazi o goljufiji, ali če država ne zagotovi potrebnega upravnega sodelovanja, da bi bilo mogoče preveriti dokaze o izvoru blaga, ali če se obseg izvoza v Skupnost občutno poveča ter preseže običajno raven proizvodnih in izvoznih zmogljivosti, lahko tarifne kvote z ukrepi v celoti ali delno zamrzne za obdobje šestih mesecev, če prej:
	(a) obvesti Odbor, naveden v členu 39(1);
	(b) pozove države članice, naj sprejmejo ustrezne previdnostne ukrepe, da bi zavarovale finančne interese Skupnosti;
	(c) v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo, da obstajajo razlogi za utemeljen dvom o zakonitem uveljavljanju tarifnih kvot, na podlagi katerih je mogoče postaviti pod vprašaj pravico upravičene države ali ozemlja do ugodnosti v okviru teh režimov.
Justification
It is absolutely essential that the Commission retains the right to temporarily suspend the application of tariff quotas in case of fraud or a temporary surge of exports above normal production capacity from countries and territories that are the beneficiaries of such trade measures.
Predlog spremembe 64 Člen 29, odstavek 2, pododstavek 1
2. Uvozna dovoljenja za sladkor za prečiščevanje se izda le stalnim rafinerijam pod pogojem, da so zadevne količine nižje od tradicionalne potrebe po dobavi iz odstavka 1. Zadevna dovoljenja se izdajo za 75 % AKP/indijskega sladkorja, preden so na voljo za katero koli drug sladkor. Prenašati jih je mogoče le med stalnimi rafinerijami, njihova veljavnost pa poteče ob koncu tržnega leta, za katero so bila izdana.	2. Uvozna dovoljenja za sladkor za prečiščevanje se lahko izdajo pod pogojem, da so zadevne količine nižje od tradicionalne potrebe po dobavi iz odstavka 1. Zadevna dovoljenja se izdajo za 75 % AKP/indijskega sladkorja, preden so na voljo za kateri koli drug sladkor. Prenašati jih je mogoče le med stalnimi rafinerijami, njihova veljavnost pa poteče ob koncu tržnega leta, za katero so bila izdana.
Obrazložitev
Ker bodo nekateri proizvajalci morali zmanjšati zaloge sladkorne pese zaradi nižjih cen, po katerih bodo plačevali pridelovalcem, morajo imeti pravico do dopolnitve svoje dejavnosti z rafiniranjem, zlasti na območjih s primanjkljajem.
Predlog spremembe 65 Člen 29, odstavek 2, pododstavek 2
Ta odstavek se uporablja za tržna leta 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009 ter za prve tri mesece vsakega od naslednjih tržnih let.	Ta odstavek se uporablja za tržna leta 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009 ter za prve tri mesece vsakega od naslednjih tržnih let. Od tržnega leta 2009/2010 naprej se bodo izdajala uvozna dovoljenja za sladkor za rafiniranje in za druge tovarne sladkorja, glede na pravila, ki jih je treba pravočasno določiti.
Obrazložitev
Rafiniranje uvoženega sladkorja ne sme biti izključna pravica stalnih rafinerij. Po koncu reforme se to dovoli tudi drugim tovarnam sladkorja. To bo omogočilo boljše delovanje trga za sladkor v EU.
Predlog spremembe 66 Člen 31 a (novo)
	Člen 31a Nadzor nad preferenčnim uvozom
	Preferenčni uvoz iz najrevnejših držav na svetu ne presega količin lokalno proizvedenega sladkorja in je ločen od količin, potrebnih za domačo porabo zadevnih držav.
Obrazložitev
Predlog spremembe želi preprečiti tristransko trgovino, ki bi bila v nasprotju z duhom pobude „Vse razen orožja“.
Predlog spremembe 67 Člen 40, odstavek 1, točka a)
a)        podrobna pravila za uporabo členov 3 do 6, zlasti tista o rasti in znižanju cen, ki se uporabljajo za odmike od standarda referenčne cene iz člena 3(3) in najnižje cene iz člena 5(3);	a)        podrobna pravila za uporabo členov 3 do 6, zlasti tista o rasti in znižanju cen, ki se uporabljajo za odmike od standarda referenčne ali intervencijske cene iz člena 3(3) in najnižje cene iz člena 5(3);
Predlog spremembe 68 Člen 40, odstavek 1, točka c)
c) podrobna pravila za uporabo členov 13, 14 in 15 in zlasti pogoje za dodelitev proizvodnih nadomestil, zneskov teh nadomestil in upravičenih količin;	c) podrobna pravila za uporabo členov, 13, 14 in 15 in zlasti pogoje za dodelitev izvoznih dovoljenj za sladkor in izoglukozo, ki nista omejena s kvotami, pogoje za dodelitev proizvodnih nadomestil, zneskov teh nadomestil in upravičenih količin;
Obrazložitev
Izvozna dovoljenja je treba, kjer je to potrebno, dodeljevati v skladu s proizvodnjo, ki je vključena v sistem kvot, in tisto, ki je izključena.
Predlog spremembe 69 Člen 44
V skladu s postopkom iz člena 39(2) se lahko sprejmejo prehodni ukrepi za pospešitev prehoda s pravil iz Uredbe (ES) št. 1260/2001 na pravila, ki jih določa ta uredba.	V skladu s postopkom iz člena 39(2) se lahko sprejmejo prehodni ukrepi za pospešitev prehoda s pravil iz Uredbe (ES) št. 1260/2001 na pravila, ki jih določa ta uredba. Zlasti kvote za leto 2005/2006 se zvišajo v tistih državah članicah, ki opravljajo jesensko sejanje, v sorazmerju s količino sladkorja, pridobljenega iz sladkorne pese, pred 31. septembrom 2006. Za takšno sladkorno peso se upoštevajo pogoji v zvezi s ceno in pogodbenimi sporazumi, določenimi v Uredbi (ES) št. 1260/2001.
Obrazložitev
Na nekaterih območjih Evrope je naravni produkcijski ciklus tak, da se sladkorna pesa seje jeseni, da se jo lahko pridela pred poletjem. Zaradi spremenjenega koledarja v novi uredbi bo prvo tržno leto v okviru reforme od 1. julija 2006 do 30. septembra 2007. To pomeni, da bosta na teh območjih dve pridelovalni obdobji v enem tržnem letu, kar pa ni predvideno z vidika kvot držav članic niti z vidika kompenzacijske pomoči za to tržno leto. Sedanje tržno leto se je že pričelo v sredozemskih državah članicah, kjer se izvaja jesensko sejanje, kljub temu, da reforma še ni natančno določena. Te in zgoraj omenjene okoliščine je treba upoštevati.

• [1]  Še neobjavljeno v UL.
• [2]  Sporočilo KOM(2005)0120 z 31.3.2005 "Prestrukturiranje in zaposlovanje - Predvidevanje in spremljanje prestrukturiranja za razvoj delovnih mest: vloga Evropske unije".
• [3]  Člen 1.1. Sporočila - drugi okvirček - zadnji odstavek.
• [4]  Člen 2.1.3. Sporočila.

EXPOSE DES MOTIFS

Les évolutions des règles du commerce mondial, les initiatives de l'Union européenne en faveur des pays en développement, ou encore la nécessité de placer l'OCM sucre en phase avec les principes de la nouvelle PAC font que le secteur européen du sucre est aujourd'hui confronté à des contraintes nouvelles, qui rendent nécessaire une réforme de son organisation commune de marché.

Dans cette perspective, la Commission européenne a rendu public le 22 juin 2005 un ensemble de propositions visant à réformer le secteur du sucre dans l'Union (COM (2005)263). Ce projet se décompose en trois volets distincts, visant à:

– instaurer un règlement du conseil organisant l'OCM sucre

– modifier le règlement du conseil (CE) n° 1782/2003 sur le régime de soutien direct

– modifier le règlement du conseil (CE) n° 1258/1999 relatif au financement de la PAC pour instaurer un régime temporaire de restructuration.

Quelques mois auparavant, en réponse aux communications de la Commission, publiée en septembre 2003 et juillet 2004, le Parlement européen s'était saisi du dossier et avait exprimé sa position et ses recommandations, via une question orale (B6-01-023/2004) puis une résolution, votée en plénière à une large majorité le 10 mars 2005 (P6_TA(2005)0079).

Remarques générales du rapporteur

Le rapporteur se félicite que certaines recommandations présentes dans cette résolution aient été reprises dans la proposition finale de la Commission.

Contrairement au projet initial, l'idée d'une réforme de l'OCM sucre en deux temps (2005 puis 2008) a ainsi été abandonnée au profit d'un régime plus long, se terminant avec la campagne de commercialisation 2014/2015, et donnant aux acteurs de la filière la visibilité suffisante pour mener à bien les investissements nécessaires à une activité économique cohérente et compétitive. De même, la Commission a repris l'idée d'un fonds de restructuration, financé par les acteurs de la filière et budgétairement neutre, permettant à ceux qui le souhaitent de quitter le système de production de sucre dans des conditions incitatives.

Il est en revanche regrettable que sur l'ensemble des autres volets de la réforme, les préconisations du Parlement aient été ignorées et que les propositions avancées dans la communication du 14 juillet 2004 n'aient pas été modifiées.

Le rapporteur souligne à cet égard la radicalité de la baisse des prix du sucre proposée par la Commission (-39% sur deux ans), qui va au-delà des impératifs du commerce mondial, et dont les conséquences économiques et sociales en Europe comme dans les pays en développement ont été largement sous-estimées.

Il apparaît, d'autre part, que les outils proposés par la Commission européenne n'apportent pas de réponse probante à la nouvelle donne commerciale mondiale, tant pour la filière communautaire que pour les pays ACP et PMA, dont le développement passe en partie par la rentabilité de leur agriculture et de leur production sucrière.

Enfin, il est dommageable que le projet de réforme se focalise sur une gestion quantitative de l'OCM, sans réflexion à long terme sur le développement d'alternatives pour les acteurs de la filière.

Les amendements du rapporteur

Les amendements présentés dans le présent document visent à améliorer la proposition de la Commission, afin d'apporter les réponses à ces problèmes persistants et afin d'aboutir à une réforme juste et efficace. Pour ce faire, le rapporteur propose que les modifications suivent 4 grandes lignes directrices :

1.        La limitation de la baisse des prix à un niveau permettant l'accroissement de la compétitivité de la filière tout en permettant le maintien d'une production durable, la garantie de revenus équitables pour les agriculteurs européens, comme pour leurs homologues des pays ACP et des pays les moins avancés (PMA) ;

2.        L'instauration impérative d'une régulation souple du marché, base de la cohérence et de la stabilité de la future OCM ;

3.        La mise en oeuvre de la solidarité européenne à l'égard des agriculteurs et des employés du secteur, ainsi qu'à l'égard des régions les plus fragiles

4.        Le soutien au développement de débouchés nouveaux, via la production de bioéthanol à finalité énergétique.

Les deux premiers de ces points relèvent directement du présent règlement portant organisation commune des marchés dans le secteur du sucre.

Les deux derniers renvoient aux mesures inscrites dans les règlements relatifs au régime de soutien direct et au nouveau régime temporaire de restructuration. Ils ne sont donc que très faiblement abordés dans le présent exposé des motifs.

1. Une baisse plus modérée des prix

La mise en phase de l'OCM avec les exigences commerciales internationales implique indirectement de procéder à une baisse du prix institutionnel du sucre dans l'Union.

Parallèlement, le législateur européen ne peut ignorer le poids socio-économique de la production sucrière qui, en Europe comme dans les pays en développement, contribue à apporter aux agriculteurs des revenus réguliers et participe de la cohésion sociale et territoriale des territoires ruraux.

Dans cette double perspective, le rapporteur propose que la baisse du prix du sucre soit limitée au strict nécessaire, afin de garantir l'efficacité économique de la réforme tout en n'impactant pas à l'excès les populations qui dépendent de ce secteur. Il est d'avis qu'une réduction de 25 % du prix du sucre permettra d'atteindre ces objectifs, en conservant le calendrier initial prévu par la Commission (2 ans).

Cette nouvelle base tarifaire, qui sert de référence à la fixation du prix du sucre brut et au prix minimal de la betterave, se traduit par les changements suivants pour la future organisation commune de marché:

Prix du sucre blanc

	Période de référence	2006/07	2007/08	2008/09	2009/10
Prix institutionnel/de référence du sucre blanc (EUR/tonne)	631,9	631,9	564,9	538,4	473,9
Prix institutionnel/de référence du sucre blanc, net du montant de restructuration (EUR/tonne)	631,9	505,5	473,9	473,9	473,9
Montant de restructuration (EUR/tonne)	–	126,4	91,0	64,5	–

Prix minimal de la betterave

	Période de référence	2006/07	2007/08	2008/09	2009/10
Prix minimum de la betterave sucrière (EUR/tonne)*	43,63	36,73	32,01	32,01	32,01

Prix du sucre brut

	2006/07	2007/08	2008/09	2009/10
Prix institutionnel/de référence du sucre blanc (EUR/tonne)	631,9	564,9	538,4	473,9
Prix institutionnel/de référence du sucre brut (EUR/tonne)	496,8	468,2	446,3	392,8

Ces nouveaux niveaux de prix n'impacteront pas les objectifs de compétitivité mis en avant par la Commission, puisqu'ils contribueront à la restructuration du secteur dans le sens d'une production plus efficiente.

La modération de la baisse proposée par le rapporteur permettra en revanche d'atténuer le choc économique de la réforme, garantissant par conséquent un meilleur maintien de l'activité dans les régions de production et la sauvegarde de centaines de milliers d'emplois directs et indirects.

Cette modération répond en outre aux engagements de l'Europe en terme de développement, en permettant aux pays ACP et aux pays PMA, qui exportent une partie de leur production vers l'Union, de conserver des prix rémunérateurs.

La rentabilité des exportations des pays en développement, de même que la rentabilité de la production sucrière européenne, ne peuvent toutefois être garanties que sous une seule condition : le maintien d'une certaine stabilité du marché communautaire.

Pour atteindre cet objectif primordial, le rapporteur insiste sur la nécessité impérieuse de conserver un certain niveau de règlementation du marché, tout en tenant compte des objectifs de concurrence qui caractérisent la PAC réformée.

2. Une régulation souple du marché communautaire

Une des caractéristiques de la nouvelle politique agricole est en effet la place plus importante accordée à la logique de marché. Le remplacement du prix fixe d'intervention par un prix de référence fluctuant est la traduction de cet objectif, qui a également guidé les réformes antérieures des autres organisations communes de marché.

Le prix de référence apportera une part de souplesse au fonctionnement de l'OCM, et la mettra en phase avec le nouveau contexte économique mondial. Il ne permettra en revanche plus de garantir la stabilité des prix, qui dépendra désormais des quantités présentes sur le marché communautaire.

C'est pourquoi le rapporteur plaide avec vigueur pour le maintien en parallèle d'outils adéquats de gestion de l'offre, indispensables pour assurer la régulation nécessaire des échanges.

Si les niveaux de consommation, de production et d'exportation peuvent être maîtrisés, il n'en va en effet pas de même des quantités de sucre importées sur le marché communautaire. L'ouverture totale et sans contrainte du marché européen au sucre des pays des Balkans occidentaux a mis en lumière les conséquences destructrices de la dérégulation complète des échanges. Elle a démontré toute l'impossibilité de lutter, dans des conditions financières convenables, contre le développement du commerce triangulaire (SWAP) et contre la mise en place d'exportations de nature frauduleuse.

Fondée sur un principe similaire d'ouverture du marché sans droit de douane ni quota dès 2009, l'initiative "Tout sauf les armes" présente de ce point de vue, un risque majeur : celui d'engendrer, via le même commerce triangulaire et les mêmes importations frauduleuses, un afflux massif et incontrôlable de sucre sur le marché communautaire.

Les conséquences seraient dommageables pour les producteurs européens, qui verraient leur revenus chuter brutalement, comme pour leurs homologues des pays ACP et des Pays les moins Avancés, pour qui les exportations vers l'Union deviendraient non rentables, impactant la survie de leurs filières sucre respectives.

C'est pourquoi le rapporteur plaide pour une adaptation sensible de l'initiative "Tout sauf les armes", de manière à conserver une capacité de gestion de l'offre et, de fait, à garantir une certaine stabilité du marché. Pour ce faire, il propose, via ses amendements:

– Une prolongement de 6 ans de la phase durant laquelle les exportations de sucre des Pays les Moins Avancés seront encadrées par un quota, et durant laquelle les droits du tarif douanier seront progressivement réduits. Parallèlement, il propose que les quotas d'exportations soient augmentés de 20% par an, contre 15 % actuellement, afin d'accroître le potentiel d'exportation de ces pays. Cette mesure, qui répond aux demandes des PMA eux-mêmes, laissera le temps nécessaire aux producteurs européens comme à leurs homologues des pays en développement, pour restructurer leur filière sucre, et donc accroître leur capacité à aborder un environnement plus compétitif

– La mise en place d'une clause de sauvegarde, qui limite les quantités à un niveau d'exportation nette, entendu comme la différence entre les quantités de sucre produit et les niveaux de consommation habituels. Ce mécanisme permettra de réduire les incitations à la fraude, tout en garantissant aux PMA que leurs populations locales travaillant dans le secteur productif du sucre bénéficieront effectivement du régime commercial préférentiel avec l'Union européenne. N'impactant pas les perspectives de croissance de la production sucrière des PMA, elle s'inscrit pleinement dans les objectifs de développement qui sont ceux de l'initiative "Tout Sauf les Armes".

3. La mise en oeuvre de la solidarité européenne

Si l'instauration d'une régulation des échanges permet de stabiliser les marchés et d'éviter des fluctuations trop brutales des prix pour l'avenir, elle doit parallèlement, en application du principe de solidarité communautaire, se doubler de mesures destinées à amortir l'impact de la réforme pour les populations les plus touchées par les cessations d'activité, notamment les plus fragiles.

Ces mesures composent pour partie les amendements présentés par le rapporteur dans le cadre des règlements du conseil relatifs au régime de soutien direct et au nouveau régime temporaire de restructuration.

4. Le soutien au développement de débouchés alternatifs

Ces mêmes amendements visent également à mettre en place un dispositif législatif cohérent, encourageant de manière incitative au développement de la filière bioéthanol, source de débouchés pour les planteurs de betteraves comme pour les industriels du secteur.

Dans un contexte mondial marqué par la hausse des prix du pétrole et par le souci de lutter contre les gaz à effets de serre, la production d'alcool dans le secteur du sucre représente en effet un atout important en termes de développement d'énergies alternatives.

Compte tenu de l'impact de la réforme de l'organisation commune de marché sur les niveaux de production, le rapporteur propose ainsi d'anticiper ces évolutions par le biais d'une politique volontariste axée, tant sur le volet agricole que sur le volet industriel : agricole, par des mesures améliorant notamment l'accès aux aides destinées aux cultures énergétiques ; industriel, grâce à une adaptation du régime de restructuration, incitant au développement des distilleries de bioéthanol.

Une réforme de l'OCM du sucre est aujourd'hui indispensable. Mais elle ne peut être à la fois juste et efficace, que si elle répond conjointement aux quatre impératifs énumérés ci-dessus. En cela, il est nécessaire qu'elle se traduise par une baisse modérée des prix dans un environnement régulé, ainsi que par la mise en oeuvre d'outils adéquats pour atténuer les impacts de la restructuration et offrir des perspectives nouvelles aux acteurs de la filière.

Ce n'est qu'en menant ce travail conjoint sur les volets intérieur et extérieur de la réforme que l'Union européenne pourra atteindre les objectifs de compétitivité, de solidarité et de justice sociale qui sont aujourd'hui ceux de l'agriculture communautaire.

Dans cette optique, le Parlement doit jouer son rôle de manière pleine et entière, en donnant au Conseil les signaux nécessaires à assurer la viabilité et la durabilité de la filière sucre européenne. Le rapporteur espère à cet égard que les recommandations des députés européens seront examinées avec la plus grande attention et contribueront à l'amélioration substantielle du projet initialement proposé par la Commission.

MNENJE Odbora za proračunski nadzor (4.10.2005)

za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

o predlogu Uredbe Sveta o skupni ureditvi trgov za sladkor
(KOM(2005)0263 – C6‑0243/2005 –2005/0118 (CNS))

Pripravljavec mnenja: Terence Wynn

KRATKA OBRAZLOŽITEV

1.   Komisiji moramo čestitati za njene daljnosežne predloge za reformo trga sladkorja. Kljub temu je potrebno nekaj usklajevanja.

Ozadje

2.   Računsko sodišče je že leta 1991 izvedlo obsežno študijo o delovanju skupne ureditve trga sladkorja (posebno poročilo 4/91 UL N C290) in ugotovilo, da je bil sistem neučinkovit in neuravnotežen. Še posebej je opozorilo na nekaj večjih težav:

· prevelika ponudba

· neučinkovite strukture proizvodnje: nacionalne kvote so zamrznile strukture proizvodnje in preprečile razvoj učinkovitega trga ter vzpodbujale proizvodnjo sladkorja na področjih, ki tradicionalno niso primerna za proizvodnjo sladkorne pese (predvsem v Južni Evropi). Domnevno "prehodni ukrepi" so bili še vedno veljavni "pri varovanju in podpiranju pridobljenih pravic" (posebno poročilo 4/91, odstavek 2.29)

· stroški preferencialnega uvoza, za katere je sodišče menilo, da sodijo v proračun za razvojno pomoč, so šli v kmetijski proračun

· mit samofinanciranja. Računsko sodišče je izpodbijalo mnenje, da ureditev trga sladkorja ne vpliva na proračun. Za visoko ceno sladkorja v EU je navsezadnje plačeval potrošnik.

· nenadzorovanje izvoznih nadomestil.

3.  Odbor za nadzor proračuna je takrat priporočil, da "je nacionalizacija kvot sladkorja v nasprotju z duhom in logiko Skupnosti ter da škodi učinkovitosti proizvodnje sladkorja in tako povzroča nepotrebno visoke proračunske izdatke in zvišuje ceno za potrošnika" (EP 202 251/končno). Plenarno zasedanje pa tega stališča ni podprlo.

4.  Skoraj desetletje pozneje in po minimalnih spremembah ureditve trga sladkorja, je Sodišče objavilo dodatno poročilo o upravljanju skupne tržne ureditve za sladkor (posebno poročilo 20/2000, 2001/C/50/01).

5.  Cilj revizije iz leta 2000 je bil pridobiti zagotovilo, da je bilo upravljanje komisije za skupno tržno ureditev za sladkor pravilno, in pregledati, v kakšni meri so bili doseženi tako posebni kot splošni cilji skupne tržne ureditve. Splošen sklep Sodišča je bil, da ureditev trga s sladkorjem daje stabilnost in dobre dohodke pridelovalcem sladkorne pese, vendar se potrošniku v EU vsiljujejo visoke cene ter obstajata strukturni presežek proizvodnje in industrija z mnogo predpisi in malo konkurence.

6.  Po objavi poročila Sodišča je Komisija naknadno priznala, da še nima na voljo številnih podatkov, ki so potrebni za pripravo dolgoročne reforme skupne ureditve trgov za sladkor. Predlagala je začetek izvajanja številnih študij o sektorju.

7.  Po večletnih neprekinjenih stikih z različnimi vlagatelji v ta sektor je mogoče ugotoviti, da so se tudi tisti, ki so imeli koristi od ureditve trga s sladkorjem, zavedali potrebe po spremembi in so reformo pričakovali . Zavedali so se, da bi lahko prišlo do sprememb tudi v zelo kratkem času. Podcenjevali smo sposobnost prilagajanja vpletenih v ta kompleksni sektor. Skoraj dve desetletji smo bili priča znamenjem, da sistem zaradi številnih razlogov potrebuje spremembo, sami pa nismo dali pravih spodbud.

8.  Računsko sodišče je bilo v svojem letnem poročilu za 2001, odstavki 2.90-2.103 (28.11.2002), še posebej kritično do Komisije, ker za svoje predloge o trgu sladkorja leta 2001 ni pridobila potrebnih osnovnih podatkov. Komisija je marca 1999 za pripravo predlogov o trgu sladkorja leta 2001 začela z obširno študijo ocenjevanja, ki je bila brez pravih zaključkov in je Komisija ni nikoli uporabila. Glede na to, da je bila odločitev o izteku ureditve trga sladkorja leta 2001 sprejeta leta 1995, bi Komisija po besedah sodišča morala zagotoviti, da so ji na razpolago osnovni podatki za pripravo predlogov za leto 2001. EU je ponovno zamudila priložnost za reformiranje zastale ureditve in ni poslala jasnih sporočil zainteresiranim stranem.

9.  Po petih letih imamo končno dobro raziskane, dobro uravnotežene, daljnosežne predloge, ki imajo za cilj ukinitev nekaterih neravnovesij v sektorju sladkorja, do katerih je prišlo v zadnjih štiridesetih letih.

Predlogi Komisije:

10.      Komisiji moramo čestitati za njene predloge reforme. Kot Odbor za proračunski nadzor pa moramo biti pozorni in oceniti, če so vzpostavljeni zadostni mehanizmi za zagotavljanje zanesljivega upravljanja z oskrbo iz držav v razvoju in da so notranji ukrepi finančno dobro premišljeni in transparentni. Skrbno moramo preučiti dejstvo, da so nacionalne kvote ostale nedotaknjene. Pravi trg EU zato ne bo dosežen in cena za potrošnika in proračun se bo tako nenehno dvigovala. Zagotoviti moramo tudi, da gredo nadomestila in prilagoditvena pomoč tistim, ki jo potrebujejo, t.j. manjšim upravičencem z nižjimi dohodki, in ne tistim, ki so že doslej iz sistema potegnili izdatne dobičke.

Upravljanje z zunanjo oskrbo

11.      Pri upravljanju z zunanjo oskrbo s sladkorjem je več možnih težav. Najprej gre za vprašanje zamenjav, s katerimi države proizvajalke sladkorja želijo izvoziti svojo celotno proizvodnjo sladkorja na trg EU ali na svetovni trg in potem z uvozom iz cenejšega vira pokriti potrebe svoje celotne porabe. To je povsem zakonito, vendar zahteva tudi temeljit nadzor, saj bodo lahko od 2009 najmanj razvite države prosto izvažale sladkor na trge EU v okviru sporazuma "Vse, razen orožja". Najprej moramo zagotoviti, da najmanj razvite države v EU izvažajo svoj in ne uvožen sladkor (kar je očitno nezakonito), ter ohraniti tudi natančen pregled nad pridelanimi količinami. Nedavni škandal, povezan z izvozom sladkorja z Balkana, je jasen primer možnih goljufij. Preferencialni sistem je bil prekinjen maja 2003, ko je prišlo na dan, da velik del sladkorja, ki je prihajal v EU, ni izviral iz lokalne proizvodnje. Namesto tega so velike količine sladkorja prepakirali in izvozili v EU.

12.      Koristno bi bilo, če bi Računsko sodišče pregledalo še posebej ta področja in o primernosti predlogov Komisije poročalo odboru CONT. Komisija bi morala oblikovati jasnejša pravila o poreklu za izdelke iz najmanj razvitih držav in "na terenu" zagotoviti natančen nadzor izvoza najmanj razvitih držav v EU.

Sklad za prestrukturiranje

13.      Z notranjega vidika bo potreben tudi strog nadzor sklada za prestrukturiranje. Shema se zdi pretirano velikodušna, saj zagotavlja preko 4 milijarde evrov v 4 letih. V prvem letu bodo tovarne zaradi zaprtja upravičene do 730 evrov/tono. Komisija bi morala podrobno pojasniti argumente za te zelo visoke številke. Prejemniki nadomestil EU bi morali biti z vidika finančne preglednosti jasno na očeh davkoplačevalcev iz EU.

14.      Nujno je, da imajo korist od nadomestila za zaprtje tudi kmetje in ne le delničarji tovarn.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija[1]	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 29 a (novo)
	(29a) Da se zagotovi ustrezno delovanje splošnega sistema preferencialov in upoštevanje pravil o poreklu, se med informacije iz držav upravičenk, kot so določene v členu 17(2)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 980/2005 z dne 27. junija 2005 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov1, doda tudi podatke o domači proizvodnji in porabi sladkorja zadevne države, kot tudi o njenem uvozu in izvozu sladkorja. ________________ 1 UL L 169, 30.6.2005, str. 1.
Obrazložitev
Države upravičenke splošnega sistema preferencialov, bi morale biti obvezane predložiti dovolj podatkov, da se Komisiji omogoči preverjanje njihovega spoštovanja pravil o poreklu.
Predlog spremembe 2 Člen 28, odstavek 1 a (novo)
	(1a) Tarifne kvote se tretjim državam dodelijo na podlagi temeljnega načela, da takšne kvote ne morejo presegati neto razlike med domačo proizvodnjo in porabo v teh državah.
Obrazložitev
Neizogibno je, da tarifne kvote, dodeljene tretjim državam, ne presegajo razlike med domačo proizvodnjo in porabo, saj je le tako mogoče preprečiti goljufivo tristransko trgovanje z Evropsko skupnostjo, do kakršnega je prišlo na zahodnem Balkanu, preden je Komisija z Uredbo (ES) št. 374/2005 uvedla tarifne kvote za uvoz sladkorja iz te regije. Upamo, da lahko preprečimo nezakonite menjalne kupčije in druge prevare.
Predlog spremembe 3 Člen 43 a (novo)
	Člen 43a
	Poročilo o pravilih o poreklu
	Komisija predstavi Odboru letno poročilo, ki obravnava, kako države upravičenke splošnega sistema preferencialov spoštujejo pravila o poreklu.
Obrazložitev
Komisija bi morala predložiti letno poročilo Upravljalnemu odboru za sladkor, da se pri državah upravičenkah splošnega sistema preferencialov zagotovi spoštovanje pravil o poreklu.
Predlog spremembe 4 Člen 43 b (novo)
	Člen 43b
	Revizija
	Komisija predstavi poročilo z oceno, ali so ukrepi, opredeljeni v tej uredbi, dosegli cilje odpravljanja presežkov proizvodnje in odpravljanja subvencioniranih izvozov sladkorja. Če ti cilji niso bili doseženi, Komisija pripravi nadaljnje predloge, usmerjene v doseganje teh ciljev. Komisija v svojem poročilu tudi preuči dosedanji napredek pri vzpostavljanju prostega trga s sladkorjem in še posebej potrebo po ohranjanju nacionalnih proizvodnih kvot. Poročilo se predstavi najpozneje do konca četrtega tržnega leta, za katero velja Uredba (ES) št..... Sveta o določitvi začasne sheme za prestrukturiranje sladkorne industrije v Evropski skupnosti in spremembi Uredbe (ES) št. 1258/1999 o financiranju skupne kmetijske politike1. 1JO L...

POSTOPEK

Naslov	Predlog Uredbe Sveta o skupni ureditvi trgov za sladkor
Referenčni dokumenti	KOM(2005)0263 – C6‑0243/2005 – 2005/0118(CNS)
Pristojni odbor	AGRI
Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju	CONT 6.9.2005
Okrepljeno sodelovanje	ne
Poročevalec(-ka)   Datum imenovanja	Terence Wynn 12.7.2005
Obravnava v odboru	12.9.2005
Datum sprejetja sprememb	3.10.2005
Izid končnega glasovanja	za: proti: vzdržani:		15 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Simon Busuttil, Mogens N.J. Camre, Paulo Casaca, Szabolcs Fazakas, Ingeborg Gräßle, Umberto Guidoni, Ona Juknevičienė, Jan Mulder, Bart Staes, Margarita Starkevičiūtė, Jeffrey Titford, Kyösti Tapio Virrankoski, Terence Wynn
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Edit Herczog, Esko Seppänen

• [1]  Še neobjavljeno v UL.

MNENJE Odbora za razvoj (6.10.2005)

za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

o predlogu Uredbe Sveta o skupni ureditvi trgov za sladkor(KOM(2005)0263 – C6‑0243/2005 – 2005/0118(CNS))ino predlogu Uredbe Sveta o določitvi začasne sheme za prestrukturiranje sladkorne industrije v Evropski skupnosti in spremembi Uredbe (ES) št. 1258/1999 o financiranju skupne kmetijske politike
(KOM(2005)0263 – C6‑0245/2005 – 2005/0120(CNS))

Pripravljavka mnenja: Glenys Kinnock

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Predlogi ES za reformo skupne ureditve trgov za sladkor resno vplivajo na evropske zunanje razvojne interese in prednostne naloge. Čeprav so pretežno namenjeni spremembi ureditve sektorja sladkorja v EU, bodo neizogibno imeli resne posledice tudi za države v razvoju.

Komisija predlaga akcijski načrt, ki je določen v ločenem zakonodajnem predlogu in je namenjen izravnavi morebitnih škodljivih učinkov reforme za države AKP. Akcijski načrt zagotavlja prilagoditveno pomoč, ki so jo države AKP ocenile kot nezadostno za nadomestitev neizogibnega in znatnega zmanjšanja dohodkov, do katerega bo prišlo. Akcijski načrt ni predmet tega mnenja in je ločeno obravnavan v Poročilu Odbora za razvoj, ki ga je pripravil Bernard Lehideux.

Države AKP in najmanj razvite države, ki proizvajajo sladkor, napovedujejo, da bodo nastale „strašne posledice“ za njihova gospodarstva in preživljanje več sto tisoč kmetov in delavcev v sladkornem sektorju. Trdijo, da predlog ne more biti združen z obveznostmi, ki jih je EU sprejela v zvezi z razvojnimi cilji novega tisočletja ali s cilji kroga pogajanj o razvoju v Dohi.

Države podpisnice Protokola o sladkorju iz leta 1975 in Sporazuma iz Cotonouja (člen 30(4)) ter najmanj razvite države, ki so upravičenke pobude "vse razen orožja" (EBA), se strinjajo, da so predlogi ES preostri, da je njihovo izvedbeno obdobje prekratko in da začnejo veljati prekmalu.

V državah AKP je sladkor zagotavljal zanesljive dohodke, ki so prispevali k stabilnosti podeželskih gospodarstev, in je predstavljal temelj za gospodarsko rast in razvoj.

Države AKP in najmanj razvite države se strinjajo, da je treba zmanjšati domačo prekomerno proizvodnjo v EU, vendar menijo, da to ne sme ogroziti prednostne vloge, ki je bila dana zmanjševanju revščine, trajnostnemu razvoju in vključevanju držav AKP v svetovno gospodarstvo s Sporazumom iz Cotonouja.

Ob tem najmanj razvite države trdijo, da bi znižanje cen, ki bi dosegle nevzdržno raven, resno in negativno prizadelo njihove ugodnosti iz pobude EBA.

Jasno je, da bo reforma v sladkornem sektorju EU pokazatelj njene resnosti glede potrebe po skladnosti trgovine in razvoja. Člen 178 Pogodbe ES obvezuje skupnost, da upošteva razvojne cilje „v politikah, ki jih izvaja“.

Dejstvo je, da se bodo izvozni dohodki držav AKP in najmanj razvitih držav zmanjšali za 43 %, medtem ko bodo za kmete iz EU odpravljene proizvodne dajatve, ki v povprečju znašajo 23 EUR na tono, znižanje cen pa bo nadomeščeno z neposredno nevezano dohodkovno podporo v višini 60 %. Sredstva za prestrukturiranje po ločenem akcijskem načrtu za države AKP so omejena na 40 milijonov EUR za leto 2006. Načrti za naslednja leta niso opredeljeni.

Komisija predlaga, da se letno po zagotovljeni ceni kupi dogovorjena kvota 1,4 tone ekvivalenta belega sladkorja. Kljub temu prihaja do ugotovitev, da je tak pristop nesmiseln brez podobne zaveze, ki je ni v predlogu, da se zagotovi vsaj sedanja raven zaslužkov.

Trg, ki se upravlja pravilno, je nujen, vendar mora biti za države v razvoju tudi donosen.

Države AKP in najmanj razvite države želijo, da so znižanja cen bolj zmerna, postopna in predvidljiva. Pozivajo k uvajanju, ki bi potekalo postopno skozi daljše obdobje 8–10 let po letu 2008.

Države v razvoju ugotavljajo, da so predlagane spremembe nepravične in diskriminacijske ter da bodo same nosile hude posledice, če ne bo prišlo do prilagoditev.

Ublažitev učinkov

Pripravljavka osnutka zato predlaga, da je treba znižanje cen za proizvajalce iz držav AKP uvesti postopno v obdobju osmih letih. Ta predlog sledi priporočilu daljšega obdobja prilagoditve z nedavnega zasedanja Sveta držav AKP. Najustreznejše sredstvo za dosego te spremembe je preoblikovanje dajatve na domačo proizvodnjo, ki je vključena v predlog Komisije kot sredstvo za samofinanciranje spremembe.

Spremembe cen, ki bi jih povzročil nespremenjen predlog Komisije, so prikazane v naslednji tabeli:

Spremembe domačih in zunanjih cen sladkorja po predlogu Komisije

	Proizvajalci iz EU (neto dajatve)	Dajatve prestrukturiranja	Proizvajalci iz držav AKP
Referenčna cena (EUR/t)	655[1]		523,7
2006/07	505,5 (–22,8 %)	126,4	496,8 (–5,1 %)
2007/08	385,5 (–41,2 %)	91,0	394,9 (–24,6 %)
2008/09	385,5 (–41,2 %)	64,5	372,9 (–28,8 %)
2009/10	385,5 (–41,2 %)	0	319,5 (–39 %)

Podaljšanje obdobja veljavnosti dajatev prestrukturiranja na osem let bi omogočilo bolj postopno zniževanje cen za proizvajalce iz držav AKP. Tako bi se tudi sredstva, ki izhajajo iz reforme, povečala prek ravni, ki naj bi bila potrebna za domača nadomestila in prestrukturiranje. Pripravljavka osnutka predlaga, da se ta dodatna sredstva uporabijo za povečanje sredstev za prestrukturiranje, ki so na voljo proizvajalcem iz držav AKP. Nedavne študije kažejo, da bo treba državam AKP dati na razpolago vsaj 500 milijonov EUR v obliki prehodne pomoči, da se nadomestijo predvidene izgube zaradi znižanja notranje cene sladkorja v EU in podpre njihovo preusmerjanje v druge dejavnosti.

V skladu s predlogi sprememb pripravljavke osnutka, bi prišlo do naslednjih sprememb v tabeli cen:

Spremembe domačih in zunanjih cen sladkorja v skladu s predlogi sprememb pripravljavke osnutka

	Proizvajalci iz EU (neto dajatve)	Dajatve prestrukturiranja	Proizvajalci iz držav AKP
Referenčna cena (EUR/t)	631,9		523,7
2006/07	505,5 (–22,8 %)	126,40	496,8 (–5,1 %)
2007/08	385,5 (–41,2 %)	108,7	409,5 (–21,8 %)
2008/09	385,5 (–41,2 %)	91,0	394,9 (–24,6 %)
2009/10	385,5 (–41,2 %)	77,75	383,9 (–26,7 %)
2010/11	385,5 (–41,2 %)	64,5	372,9 (–28,8 %)
2011/12	385,5 (–41,2 %)	43,0	355,1 (–32,2 %)
2012/13	385,5 (–41,2 %)	21,5	337,3 (–35,6 %)
2013/14	385,5 (–41,2 %)	0	319,5 (–39 %)

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za razvoj poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da vključi v svoje poročilo naslednje predloge sprememb:

Osnutek zakonodajne resolucije

Besedilo, ki ga predlaga Komisija[2]	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava –1 (novo)
	(-1) EU bi si morala prizadevati za odpravo izvoznih subvencij. Takšne subvencije imajo negativen vpliv na cene na svetovnem trgu in škodujejo državam v razvoju.
Obrazložitev
Skupnost ima v skladu s členom 178 Pogodbe ES obveznost, da v politikah, za katere si prizadeva, upošteva razvojne cilje. Izvozne subvencije EU škodljivo učinkujejo na države v razvoju.
Predlog spremembe 2 Člen 3, odstavek 1
1.      Referenčne cene za beli sladkor so: (a)  631,9 EUR na tono za tržno leto 2006/2007, (b)  476,5 EUR na tono za tržno leto 2007/2008, (c)  449,9 EUR na tono za tržno leto 2008/2009, (d)  385,5 EUR na tono od tržnega leta 2009/2010.	1.     Referenčne cene za beli sladkor so: (a)  631,9 EUR na tono za tržno leto 2006/2007, (b)  494,2 EUR na tono za tržno leto 2007/2008, (c)  476,5 EUR na tono za tržno leto 2008/2009, (d)  463,25 EUR na tono od tržnega leta 2009/2010, (e) 450 EUR na tono od tržnega leta 2010/2011, (f) 428,5 EUR na tono od tržnega leta 2011/2012, (g) 407 EUR na tono od tržnega leta 2012/2013, (h) 385,5 EUR na tono od tržnega leta 2013/2014.
Obrazložitev
Potrebna je sprememba notranje cene, da se uporaba proizvodnih dajatev razširi na daljše obdobje. S tem se doseže bolj postopno zniževanje cen za proizvajalce iz držav AKP in zagotovijo dodatna sredstva za prestrukturiranje sektorjev sladkorja držav AKP, ki proizvajajo sladkor, ter njihova diverzifikacija. Glede na to, da se nadaljujejo razprave o razsežnosti zmanjšanja cen, je treba kot možnost pri morebitnem manjšem znižanju cen upoštevati tudi sprejetje predlaganega sistema zbiranja sredstev preko spremembe sistema dajatev prestrukturiranja.
Predlog spremembe 3 Člen 3, odstavek 2
2.      Referenčne cene za surovi sladkor so: (a)  496,8 EUR na tono za tržno leto 2006/2007, (b)  394,9 EUR na tono za tržno leto 2007/2008, (c)  372,9 EUR na tono za tržno leto 2008/2009, (d)  319,5 EUR na tono od tržnega leta 2009/2010.	2.     Referenčne cene za surovi sladkor so: (a)  496,8 EUR na tono za tržno leto 2006/2007, (b)  409,5 EUR na tono za tržno leto 2007/2008, (c)  394,9 EUR na tono za tržno leto 2008/2009, (d)  383,9 EUR na tono od tržnega leta 2009/2010, (e) 372,9 EUR na tono od tržnega leta 2010/2011, (f) 355,1 EUR na tono od tržnega leta 2011/2012, (g) 337,3 EUR na tono od tržnega leta 2012/2013, (h) 319,5 EUR na tono od tržnega leta 2013/2014.
Obrazložitev
S tem predlogom spremembe se doseže bolj postopno znižanje cen za proizvajalce iz držav AKP. Glede na to, da se nadaljujejo razprave o razsežnosti zmanjšanja cen, je treba kot možnost pri morebitnem manjšem znižanju cen upoštevati tudi sprejetje predlaganega sistema zbiranja sredstev preko spremembe sistema dajatev prestrukturiranja.
Predlog spremembe 4 Člen 12 a (novo)
	Člen 12a Možnosti prodaje presežkov sladkorja Komisija opravi študijo o obstoju prehodnih trgov za prodajo presežkov sladkorja za energetsko rabo.
Obrazložitev
Presežki sladkorja ne smejo popačiti niti notranjega trga EU niti svetovnega trga. Izzivi, povezani s spremembami podnebja in pomanjkanjem nafte, so vzpodbuda za alternativno uporabo sladkorne pese in pridobivanje energije iz obnovljivih virov.
Predlog spremembe 5 Člen 12 b (novo)
	Člen 12b Ukinitev izvoza sladkorja C Izvoz sladkorja C na svetovni trg se ukine.
Obrazložitev
Izvoz sladkorja C na svetovni trg je močno izkrivil svetovni trg na račun evropskih kmetovalcev. Njihove prihodke je zmanjšal s tem, ko se je njihov dobiček iz proizvodne kvote sladkorja uporabil za odvajanje sladkorja C na svetovni trg. Potrebno je izpeljati študijo o alternativni rabi presežkov sladkorja, ki ni usmerjena v prehranjevanje, temveč v izrabo sladkorja za proizvodnjo energije in kot industrijsko surovino.
Predlog spremembe 6 Člen 32
1. V obsegu, ki je potreben, da se proizvodi, navedeni v členu 1(1)(b) in (c), lahko izvozijo brez nadaljnje predelave ali v obliki predelanih proizvodov, navedenih v Prilogi VII, na osnovi kotacij ali cen za sladkor na svetovnem trgu in v okviru omejitev, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se razlika med navedenimi kotacijami in cenami in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznimi nadomestili.	črtano
2. Lahko se določi, da se izvozna nadomestila dodelijo za proizvode, ki so navedeni v členu 1(1)(d), (e) in (g) in se izvozijo brez nadaljnje predelave ali v obliki predelanih proizvodov, navedenih v Prilogi VII.
V tem primeru se določi višina nadomestila za 100 kg suhe snovi ob upoštevanju zlasti:
(a) nadomestila za izvoz proizvodov, ki spadajo pod oznako KN 1702 30 91,
(b) nadomestila za izvoz proizvodov, navedenih v členu 1(1)(c),
(c) gospodarskih vidikov načrtovanega izvoza.
3. Izvozno nadomestilo za surovi sladkor standardne kakovosti, kot je opredeljen v Prilogi I, ne sme presegati 92 % nadomestila, dodeljenega za beli sladkor. Vendar pa se ta omejitev ne uporablja za izvozna nadomestila, ki se jih določi za sladkor kandis.
4. Izvozna nadomestila za proizvode, ki se jih izvaža v obliki predelanih proizvodov, navedenih v Prilogi VII, ne smejo biti višja od tistih, ki se uporabljajo za enake proizvode, izvožene brez nadaljnje predelave.
Obrazložitev
Izvozna nadomestila hudo izkrivljajo svetovni trg in povzročajo visoke stroške evropskim davkoplačevalcem. Zato jih je treba nemudoma odpraviti.
Predlog spremembe 7 Člen 33
1. Količine, ki se jih lahko izvaža z izvoznim nadomestilom, se dodeli na podlagi metode, ki:	črtano
(a) najbolj ustreza naravi proizvoda in stanju na zadevnem trgu in ki omogoča najučinkovitejšo možno uporabo razpoložljivih sredstev, upoštevajoč učinkovitost in strukturo izvoza Skupnosti, brez ustvarjanja razlik med zadevnimi izvajalci ter zlasti med velikimi in malimi izvajalci;
(b) glede na zahteve upravnih postopkov povzroča najmanj administrativnih ovir.
2. Izvozna nadomestila so enaka v vsej Skupnosti. Lahko se spreminjajo glede na namembni kraj, če je to potrebno zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev na nekaterih trgih.
Izvozna nadomestila se določi v skladu s postopkom iz člena 39(2).
Nadomestila se lahko določi:
(a) v rednih časovnih razmakih;
(b) z razpisom za proizvode, za katere je bil ta postopek določen v preteklosti.
Izvozna nadomestila, določena v rednih časovnih razmikih, lahko Komisija, če je to potrebno, spremeni tudi med razmikom na zahtevo države članice ali na lastno pobudo.
3. Izvozna nadomestila za proizvode iz člena 32(1) in (2), ki se izvažajo brez nadaljnje predelave, se dodelijo samo na podlagi zahtevka in ob predložitvi izvoznega dovoljenja.
Izvozna nadomestila za proizvode iz člena 32(1) in (2), ki se izvažajo brez nadaljnje predelave, so tista, ki se uporabljajo na dan vložitve zahtevka za dovoljenje in, v primeru diferenciranih nadomestil, tista, ki se isti dan uporabljajo:
(a) za namembni kraj, ki je naveden na dovoljenju,
ali,
kjer je primerno, za dejanski namembni kraj, če se ta razlikuje od namembnega kraja, navedenega na dovoljenju, pri čemer uporabljeni znesek ne presega zneska, ki se uporablja za namembni kraj, ki je naveden na dovoljenju.
4. Obseg odstavkov 1 in 2 tega člena se lahko razširi na uporabo pri zadevnih proizvodih, ki se izvažajo v obliki predelanih proizvodov, navedenih v Prilogi VII, v skladu s postopkom iz člena 16(2) Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93[3]. V skladu z navedenim postopkom se sprejmejo podrobna pravila o izvajanju.
Obrazložitev
Izvozna nadomestila hudo izkrivljajo svetovni trg in povzročajo visoke stroške evropskim davkoplačevalcem. Zato jih je treba nemudoma odpraviti.

Predlog Uredbe Sveta o določitvi začasne sheme za prestrukturiranje sladkorne industrije v Evropski skupnosti in spremembi Uredbe (ES) št. 1258/1999 o financiranju skupne kmetijske politike

Predlog spremembe 8 Člen 3, odstavek 5, pododstavek 1 A (novo)
	1a Vsak prihodek, ki se pridobi v skladu s členom 6 in ni izplačan po tem členu, se uporabi za dejavnosti prestrukturiranja v državah AKP, ki so podpisnice Protokola o sladkorju k Sporazumu iz Cotonouja med AKP in EU.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe zagotavlja, da se bodo dodatna sredstva, pridobljena iz dajatev prestrukturiranja, uporabila za zmanjšanje bremena prestrukturiranja v državah AKP.
Predlog spremembe 9 Člen 6, odstavek 2
2. Začasni znesek za prestrukturiranje se določi na: – 126,40 EUR na tono kvote za tržno leto 2006/2007, – 91,00 EUR na tono za tržno leto 2007/2008 in - 64,50 EUR na tono za tržno leto 2008/2009.	2. Začasni znesek za prestrukturiranje se določi na: – 126,40 EUR na tono kvote za tržno leto 2006/2007, – 108,7 EUR na tono za tržno leto 2007/2008, – 91,00 EUR na tono za tržno leto 2008/2009, – 77,75 EUR na tono za tržno leto 2009/2010, – 64,50 EUR na tono za tržno leto 2010/2011, – 43,00 EUR na tono za tržno leto 2011/2012 in - 21,50 EUR na tono za tržno leto 2012/2013.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe podaljšuje uporabo dajatev do leta 2013 in tako zagotavlja bolj postopno zniževanje cen za proizvajalce iz držav AKP ter povečuje sredstva za prestrukturiranje v državah AKP.

POSTOPEK

Naslov	Predlog Uredbe Sveta o skupni ureditvi trgov za sladkor in predlog Uredbe Sveta o določitvi začasne sheme za prestrukturiranje sladkorne industrije v Evropski skupnosti in spremembi Uredbe (ES) št. 1258/1999 o financiranju skupne kmetijske politike
Referenčni dokumenti	(KOM(2005)0263 – C6‑0243/2005 – 2005/0118(CNS)) (KOM(2005)0263 – C6‑0245/2005 – 2005/0120(CNS))
Pristojni odbor	AGRI
Mnenje pristojnega odbora   Datum razglasitve na zasedanju	DEVE 6.09.2005
Okrepljeno sodelovanje
Pripravljavec(-ka) mnenja   Datum imenovanja	Glenys Kinnock 21.6.2005
Obravnava v odboru	12.7.2005	29.8.2005		5.9.2005
Datum sprejetja sprememb	5.10.2005
Izid končnega glasovanja	za: proti: vzdržani:		24 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Alessandro Battilocchio, Margrietus van den Berg, Thierry Cornillet, Fernando Fernández Martín, Michael Gahler, Filip Andrzej Kaczmarek, Hélène Goudin, Glenys Kinnock, Ģirts Valdis Kristovskis, Miguel Angel Martínez Martínez, Maria Martens, Manolis Mavrommatis, Gay Mitchell, Toomas Savi, Pierre Schapira, Frithjof Schmidt, Jürgen Schröder, María Elena Valenciano Martínez-Orozco, Paul Verges, Jan Zahradil, Mauro Zani
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Milan Gaľa, Alain Hutchinson, Linda McAvan, Manolis Mavrommatis, Karin Scheele, Anders Wijkman
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Pripombe (podatki so na voljo samo v enem jeziku)	...

• [1]  Povprečje „2001“ za EU-15
• [2]  Še neobjavljeno v UL.
• [3]               UL L 318, 20.12.1993, str. 18.

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (24.11.2005)

za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

o predlogu Uredbe Sveta o skupni ureditvi trgov za sladkor
(KOM(2005)0263 – C6‑0243/2005 – 2005/0118(CNS))

Pripravljavec mnenja:Béla Glattfelder

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Komisija skuša s tem predlogom, temelječim na prelomnih reformah skupne kmetijske politike (SKP), ki jih je začela v letu 2003, preurediti sektor sladkorja, in sicer začrtati njegov trajnostni razvoj ter spodbuditi njegovo konkurenčnost in tržno usmerjenost, ob tem pa spoštovati mednarodne zaveze Evropske unije do tretjih držav in Svetovne trgovinske organizacije (STO). Pripravljavec osnutka mnenja podaja nekaj sprememb predloga Komisije.

Predlogi sprememb se nanašajo na naslednja širša področja:

1.  Komisija je prepričana, da je zaradi občutnih zunanjih in notranjih pritiskov potrebna korenita reforma skupne ureditve trga sladkorja. Pripravljavec osnutka mnenja pa meni, da bo precejšnje znižanje cen, ki ga predlaga Komisija – cene belega sladkorja naj bi se znižale kar za 39 odstotkov – privedlo do ustavitve proizvodnje v nekaterih državah članicah. Glede na to, da je eden od glavnih ciljev skupne kmetijske politike prav zagotovitev primerne življenjske ravni evropskih kmetov, pripravljavec predlaga zmernejše, le 25-odstotno znižanje cen belega in surovega sladkorja, ki naj se izvede v enem samem tržnem letu. Opozarja tudi na to, da poročilo pritožbenega organa STO o izvoznih nadomestilih Evropske skupnosti za sladkor, sprejeto 19. maja 2005, ugotavlja, da visoke intervencijske cene sladkorja v Evropski skupnosti niso v nasprotju z obveznostmi Skupnosti po sporazumu STO o kmetijstvu.

2.  Pripravljavec odobrava združitev proizvodnih kvot "A" in "B" v skupno kvoto, nasprotuje pa dodeljevanju dodatnih kvot državam članicam, ki so v preteklosti proizvajale "sladkor C". V skladu z negativnim sklepom pritožbenega organa STO o navzkrižnih subvencijah ES za "sladkor C" bi bilo namreč nesmiselno namenjati dodatne spodbude za proizvodnjo in subvencionirani izvoz presežnega sladkorja v tretje države.

3.  Kar zadeva trgovinske odnose Evropske unije s tretjimi državami, pripravljavec odobrava odločitev Komisije, da z Uredbo (ES) št. 374/2005 uvede tarifne kvote v trgovanju s sladkorjem z državami zahodnega Balkana. Priporoča še, naj Komisija v morebitnih podobnih dogovorih o trgovini s sladkorjem upošteva načelo, opredeljeno v resoluciji Evropskega parlamenta o prihodnji reformi skupne ureditve trga s sladkorjem z dne 10. maja 2005, in sicer da tarifne kvote ne smejo preseči neto razlike med domačo proizvodnjo in porabo v državah, ki so upravičene do tega režima, da bi preprečili goljufivo tristransko trgovanje s sladkorjem.

4.  Pripravljavec želi svoj predlog podkrepiti s klavzulo o začasni zamrznitvi tarifnih kvot v primeru goljufije ali izjemnega povečanja obsega izvoza pri trgovinskih partnericah.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija[1]	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 1 a (novo)
	(1a) Blaginja EU je odvisna od vzpostavitve odprtega gospodarstva, ki bo izkoristilo prednosti mednarodne trgovine z izvozom izdelkov, pri katerih ima EU komparativne prednosti ter uvozom izdelkov, ki jih trgovinski partnerji proizvajajo ceneje.
Justification
The core principle of comparative advantage ought to provide the foundation of trade relations between the European Union and third countries.
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 1 b (novo)
	(1b) Ohranitev visoke ravni subvencij v kombinaciji s carinami in kvotami ne more biti osnova za dolgoročno prihodnost kateregakoli gospodarskega sektorja.
Justification
It is absolutely essential that the reform of the Community sugar regime is carried out in a manner that seeks to increase the sector's market orientation.
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 1 c (novo)
	(1c) Okoljske, socialne in druge cilje, ki niso povezani s trgovino, je treba tako v kmetijstvu kot v drugih gospodarskih sektorjih, v čim večji možni meri dosegati s ciljno usmerjenimi ukrepi, ne pa z usmerjanjem in nadzorom nad cenami, proizvodnjo in trgovino.
Justification
It is absolutely essential that the reform of the Community sugar regime is carried out in a manner that seeks to increase the sector's market orientation.
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 2
(2) Trg sladkorja v Skupnosti temelji na načelih, ki so bila na področju drugih skupnih tržnih ureditev v preteklosti bistveno preoblikovana. Da bi uresničili cilji iz člena 33 Pogodbe in predvsem stabilizirali trge ter kmetijski skupnosti znotraj sektorja sladkorja zagotovili primeren življenjski standard, je potrebno v temelju pregledati in spremeniti skupno ureditev trga za sladkor.	(2) Trg sladkorja v Skupnosti temelji na načelih, ki so bila na področju drugih skupnih tržnih ureditev v preteklosti bistveno preoblikovana. Da bi uresničili cilje iz člena 33 Pogodbe in predvsem stabilizirali trge, povečali tržno usmerjenost skupne ureditve trga sladkorja ter kmetijski skupnosti znotraj sektorja sladkorja zagotovili primeren življenjski standard ter reagirali na mednarodne omejitve, s katerimi se srečuje EU, je potrebno v temelju pregledati in spremeniti skupno ureditev trga za sladkor.
Justification
It is absolutely essential that the reform of the Community sugar regime is carried out in a manner that seeks to increase the sector's market orientation. In the framework of this reform the European Union cannot ignore the international constraints upon the Common Organisation of the Market in Sugar, i.e. the loss of the panel in respect of certain provisions applicable to exportation, as well as the multilateral trade negotiations taking place within the framework of the Doha Development Agenda. It is therefore of crucial importance for this reform to incorporate these constraints, failing which a further reform will rapidly become necessary.
Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 9
(9) Glede na nedavne sklepe posebne skupine in pritožbenega organa Svetovne trgovinske organizacije o izvoznih nadomestilih EU za sladkor in da bi izvajalci iz Skupnosti zagotovili neoviran prehod iz prejšnjega sistema kvot v sedanji sistem, je treba podjetjem za proizvodnjo sladkorja, ki so v tržnem letu 2004/2005 proizvajali sladkor C, omogočiti dodelitev dodatnih kvot pod pogoji, ki upoštevajo nižjo vrednost sladkorja C.	(9) Glede na prvotno funkcijo ureditve trga za sladkor, to je uravnavanje količin, in glede na nedavne sklepe posebne skupine in pritožbenega organa Svetovne trgovinske organizacije o izvoznih nadomestilih EU za sladkor, se morajo z reformo trga sladkorja odpraviti C-sladkorne kvote ter sočasno zmerno znižati cene, da bi gospodarskim akterjem v Skupnosti olajšali prehod na proizvodnjo, usmerjeno na notranji trg namesto v izvoz.
Justification
In line with the recent ruling of the WTO Appellate Body, which found that the production of C sugar benefited from export subsidies by being cross-subsidised from production under A and B sugar, the current Regulation must seek to eliminate C sugar as from the marketing year 2006/2007.
The organisation of the market in sugar is an instrument for controlling the market and regulating the volume of production. The volume of production was originally adapted to consumption within the EC. Since the quotas have not been adapted to changes in the sugar market through the Sugar Protocol and surplus production within Europe has increased, re-imports of ACP sugar and so-called C sugar are being n the world market with export refunds. This creates market distortions, competitive disadvantages for producers from Third World countries and high costs for European taxpayers.
Predlog spremembe 6 Uvodna izjava 9 a (novo)
	(9a) Da bi zagotovili trajnostne metode proizvodnje in pošteno konkurenco v proizvodnji in trgovini s sladkorjem, je treba kot del reforme ureditve trga sladkorja postopoma uvesti socialne in okoljske standarde, ki veljajo tako za notranji trg kot tudi za trg sladkorja.
Justification
Free market access has not worked as a guarantee of fair economic development. This is why the Predlog spremembe introduces the notion of qualified market access.
Predlog spremembe 7 Uvodna izjava 29 a (novo)
	(29a) Vedno pogostejši primeri goljufij, ki so se pojavili po neurejenem odprtju trga Skupnosti za sladkor iz držav zahodnega Balkana, se lahko ponovno pojavijo z začetkom veljavnosti pobude "vse, razen orožja". Poleg tega je jasno, da uporaba sedanje ureditve za najmanj razvite države vodi v tristransko trgovanje (SWAP), ki ogroža ravnotežje na trgu Skupnosti in ima neželene učinke na razvoj najmanj razvitih držav.
	Zato je bistvenega pomena, da Skupnost uvede regulatorne instrumente, ki bodo upoštevali ti dve nevarnosti. S tem namenom je treba uresničitveno fazo pobude "vse, razen orožja" prilagoditi na podlagi ukrepov, ki se nanašajo na roke in kvote, v skladu z že predloženimi priporočili Evropskega parlamenta z dne 9. marca 20051. Zagotoviti je treba, da uvoz iz najmanj razvitih držav ne bo presegal njihovih neto izvoznih zmogljivosti.
	1 Besedila sprejeta, P6_TA(2005) 0066
Justification
Defining trading relations with our partners, including the developing countries, requires us to take account of past experience. With this in mind, we must remember the massive and almost undetectable fraud occasioned by the total, sudden and uncontrolled opening of the Community market to sugar from the western Balkans. Avoiding these pitfalls calls for the introduction of appropriate regulatory tools, which will guarantee a certain stability in the European market, while avoiding impacting on the growth prospects of the least developed countries, in accordance with the ‘Everything but Arms’ initiative.
Predlog spremembe 8 Uvodna izjava 30 a (novo)
	(30a) V okviru sporazumov, sklenjenih v skladu s členoma 133 in 300 Pogodbe, je dovoljen izvoz brez povračila sladkorja in izoglukoze, ki sta vezana na kvoto, kot tudi izvoz brez povračila sladkorja in izoglukoze, ki nista vezana na kvoto.
Justification
The European Union occupies an important position on the world sugar market. Although there was a ruling against it in the WTO, it retains the possibility of exporting a certain tonnage of sugar. This possibility can be covered by quota sugar exports with refund, but also by exports of non-quota sugar without refund. In addition, the European Union retains the possibility of freely exporting quota sugars without refund, particularly to countries with which it has concluded commercial or free trade agreements.
Predlog spremembe 9 Člen 1, odstavek 1 a (novo)
	(1a) Skupna ureditev trgov za sladkor v sektorju sladkorja si prizadeva doseči cilje, določene v členu 33 Pogodbe, ter zlasti stabilizirati trge, povečati tržno usmerjenost skupne ureditve trga sladkorja in zagotoviti primeren življenjski standard kmetijski skupnosti znotraj sektorja sladkorja.
Justification
It is absolutely essential that the reform of the Community sugar regime is carried out in a manner that seeks to increase the sector's market orientation.
Predlog spremembe 10 Člen 2, točka 6 a (novo)
	(6a) "izvoženi sladkor", "izvožena izoglukoza" in "izvoženi inulinski sirup" pomeni količino sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, ki je bila izvožena v tretje države znotraj enega tržnega leta v okviru sporazumov, sklenjenih v skladu s členoma 133 in 300 Pogodbe;
Justification
The European Union occupies an important position on the world sugar market. Although there was a ruling against it in the WTO, it retains the possibility of exporting a certain tonnage of sugar. This possibility can be covered by quota sugar exports with refund, but also by exports of non-quota sugar without refund. In addition, the European Union retains the possibility of freely exporting quota sugars without refund, particularly to countries with which it has concluded commercial or free trade agreements.
Predlog spremembe 11 Člen 3, odstavek 1, točke (b) do (d)
(b) 476,5 EUR na tono za tržno leto 2007/2008,	(b) 564,9 EUR na tono za tržno leto 2007/2008,
(c) 449,9 EUR na tono za tržno leto 2008/2009,	(c) 538,4 EUR na tono za tržno leto 2008/2009,
(d) 385,5 EUR na tono od tržnega leta 2009/2010.	(d) 473,9 EUR na tono od tržnega leta 2009/2010.
Justification
A reduction of 25% will be enough to achieve the objectives of a balanced European production system in accordance with world trade rules. Nevertheless, in order to maintain a fair standard of living for the farming population and to guarantee a sustainable sugar regime in the European Union, this 25% decrease in the price of sugar, without of the restructuring contribution, should be carried out over two years, and not, as the draftsman proposes, in one.
Predlog spremembe 12 Člen 3, odstavek 2, točke (b) do (d)
(b) 394,9 EUR na tono za tržno leto 2007/2008,	(b) 468,2 EUR na tono za tržno leto 2007/2008,
(c) 372,9 EUR na tono za tržno leto 2008/2009,	(c) 446,3 EUR na tono za tržno leto 2008/2009,
(d) 319,5 EUR na tono od tržnega leta 2009/2010.	(d) 392,8 EUR na tono od tržnega leta 2009/2010.
Justification
Since the price of white sugar determines the price of raw sugar, the latter must be changed accordingly.
Predlog spremembe 13 Člen 5, odstavek 1
1. Najnižja cena kvote za sladkorno peso je:	1. Najnižja cena kvote za sladkorno peso je 32,72 EUR na tono od tržnega leta 2006/2007 naprej;
(a) 32,86 EUR na tono za tržno leto 2006/2007;
(b) 25,05 EUR na tono od tržnega leta 2007/2008 naprej.
Justification
The minimum price for sugar beet proposed by the Commission for the marketing year 2006/2007 already represents a 25 % reduction over the average minimum sugar beet price of EUR 43.6 per tonne over the previous five marketing years.
Predlog spremembe 14 Člen 8
1. Podjetja za proizvodnjo sladkorja, ki so v okviru Uredbe (ES) št. 1260/2001 v teku tržnega leta 2004/2005 proizvajale sladkor C, lahko državo članico, v kateri imajo sedež, najpozneje do 31. julija 2006, zaprosijo za dodatno kvoto za vsoto, ki je določena v Prilogi IV. Dodatne kvote se dodelijo v skladu z objektivnimi kriteriji in brez razlikovanja.	Podjetja za proizvodnjo sladkorja, ki so v okviru Uredbe (ES) št. 1260/2001 v teku tržnega leta 2004/2005 proizvajale sladkor C, lahko državo članico, v kateri imajo sedež, najpozneje do 31. julija 2006, zaprosijo za dodatno kvoto za vsoto, ki je določena v Prilogi IV. Dodatne kvote se dodelijo v skladu z objektivnimi kriteriji in brez razlikovanja. V prihodnjih tržnih letih se kvote dodelijo na način, ki bo v celoti izpolnil obveznosti Evropske skupnosti glede količin za izvoz sladkorja, določene v sporazumu STO o kmetijstvu.
2. Če zahteve po dodatnih kvotah presežejo razpoložljivo nacionalno količino, zadevna država članica omogoči proporcionalno zmanjšanje količin, ki se dodelijo.
3. Enkratni znesek se zaračuna za dodatne kvote, ki so bile dodeljene podjetjem v skladu z odstavkoma 1 in 2. Ta znesek se določi kot znesek, ki je enak stopnji pomoči za prestrukturiranje, ki se uporablja v tržnem letu 2006/2007. Znesek se zaračuna na tono dodeljene dodatne kvote.
4. Skupni enkratni znesek, ki se plača v skladu z odstavkom 3, zaračuna država članica podjetjem na svojem ozemlju, ki jim je bila dodeljena dodatna kvota.
Zadevno podjetje za proizvodnjo sladkorja plača enkratni znesek do roka, ki ga določijo države članice. Ta rok je najpozneje 28. februarja 2007.
5. Če podjetje za proizvodnjo sladkorja ne plača enkratnega zneska pred 28. februarjem 2007, dodatne kvote ne veljajo več kot kvote, dodeljene zadevnemu podjetju za proizvodnjo.
Justification
Increasing the production quota of Member States that produced C sugar in the past would not only go against the spirit of reform in the sugar sector, but may be construed as a failure to comply with the ruling of the WTO Appellate Body, which found that the European Community has been providing export subsidies to its exports of C sugar since 1995, thus breaching its obligations under the WTO Agreement on Agriculture.
European Union sugar producers should be able to continue exporting sugar to third countries up to the quantity commitment levels agreed by the European Union in the framework of the WTO.
Predlog spremembe 15 Člen 12, točka (c a) (novo)
	(ca) izvozi v tretje države v okviru sporazumov, sklenjenih v skladu s členoma 133 in 300 Pogodbe.
Justification
The European Union occupies an important position on the world sugar market. Although it was found guilty in the WTO, it retains the possibility of exporting a certain tonnage of sugar. This possibility can be covered by quota sugar exports with refund, but also by exports of non-quota sugar without refund. In addition, the European Union retains the possibility of freely exporting quota sugars without refund, particularly to countries with which it has concluded commercial or free trade agreements.
Predlog spremembe 16 Člen 13, odstavek 2, točka (a)
(a) alkohol, rum, živi kvas in “Rinse appelstroop”;	(a) alkohol, rum, kvas in “Rinse appelstroop”;
Justification
The term ‘live’ has been deleted because it is too restrictive. Yeast is a microscopic fungus obtained by fermentation. It is therefore desirable for the yeasts concerned to include only active yeasts, as the text indicates, but also deactivated yeasts and yeast extracts.
Predlog spremembe 17 Člen 15, odstavek 1, točka (a)
(a) presežka sladkorja, presežka izoglukoze in presežka inulinskega sirupa, proizvedenega v katerem koli tržnem letu, razen za količine, prenesene v proizvodno kvoto naslednjega tržnega leta, ki so skladiščene v skladu s členom 14, ali za količine iz člena 12(c);	(a) presežka sladkorja, presežka izoglukoze in presežka inulinskega sirupa, proizvedenega v katerem koli tržnem letu, razen za količine, izvožene v tretje države v okviru sporazumov, sklenjenih v skladu s členoma 133 in 300 Pogodbe ali prenesene v proizvodno kvoto naslednjega tržnega leta, ki so skladiščene v skladu s členom 14, ali za količine iz člena 12(c);
Justification
The European Union occupies an important position on the world sugar market. Although it was found guilty in the WTO, it retains the possibility of exporting a certain tonnage of sugar. This possibility can be covered by quota sugar exports with refund, but also by exports of non-quota sugar without refund. In addition, the European Union retains the possibility of freely exporting quota sugars without refund, particularly to countries with which it has concluded commercial or free trade agreements.
Predlog spremembe 18 Člen 28, odstavek 1
1. Tarifne kvote za uvoz proizvodov iz člena 1(1), ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, ali iz katerega koli drugega akta Sveta, odpre in upravlja Komisija v skladu s podrobnimi pravili, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 39(2) te uredbe.	1. Tarifne kvote za uvoz proizvodov iz člena 1(1), ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, ali iz katerega koli drugega akta Sveta, odpre in upravlja Komisija v skladu s podrobnimi pravili, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 39(2) te uredbe in v skladu s členi 308(a), 308(b) in 308(c) Uredbe (EGS) št. 2454/93.
Justification
This is a technical amendment that includes a reference to the relevant provisions of the Implementing Provisions of the Community Customs Code (Commission Regulation (EEC) No 2454/93).
Predlog spremembe 19 Člen 28, odstavek 1 a (novo)
	1a. Če se postopoma ukinejo tarifne kvote za uvoz sladkorja iz tretjih držav, se skupni obseg uvoza določi na osnovi temeljnega načela, da uvoz sladkorja iz tretjih držav v EU ne sme preseči neto razlike med domačo proizvodnjo in potrošnjo v teh državah. Neto razlika med domačo proizvodnjo in potrošnjo se izračuna na podlagi formule, določene v Prilogi VIIa.
Justification
This principle was originally elaborated in the 10 March 2005 European Parliament resolution on the forthcoming reform of the common organisation of the market in sugar. It is absolutely essential the volumes exported into the EU market through a preferential trade agreement, in particular from the Least Developed Countries, do not exceed the difference between domestic production and consumption levels in those countries, so as to avoid the emergence of fraudulent triangular trade in sugar with the European Community, as was the case in the Western Balkans before the Commission imposed tariff quotas on sugar imports from that region under Regulation (EC) No 374/2005.
Predlog spremembe 20 Člen 28, odstavek 3 a (novo)
	3a. Če Komisija ugotovi, da obstajajo zadostni dokazi o goljufiji, ali če država ne zagotovi potrebnega upravnega sodelovanja, da bi bilo mogoče preveriti dokaze o izvoru blaga, ali če se obseg izvoza v Skupnost občutno poveča ter preseže običajno raven proizvodnih in izvoznih zmogljivosti, lahko tarifne kvote z ukrepi v celoti ali delno zamrzne za obdobje šestih mesecev, če prej:
	(a) obvesti Odbor, naveden v členu 39(1);
	(b) pozove države članice, naj sprejmejo ustrezne previdnostne ukrepe, da bi zavarovale finančne interese Skupnosti;
	(c) v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo, da obstajajo razlogi za utemeljen dvom o zakonitem uveljavljanju tarifnih kvot, na podlagi katerih je mogoče postaviti pod vprašaj pravico upravičene države ali ozemlja do ugodnosti v okviru teh režimov.
Justification
It is absolutely essential that the Commission retains the right to temporarily suspend the application of tariff quotas in case of fraud or a temporary surge of exports above normal production capacity from countries and territories that are the beneficiaries of such trade measures.
Predlog spremembe 21 Člen 30, odstavek 1, točka (a)
(a) najmanj razvitih držav v okviru režima iz člena 9 Uredbe (EC) št. 2501/2001;	(a) najmanj razvitih držav v okviru režima iz člena 12 Uredbe Sveta (ES) št. 980/2005 z dne 27. junija 2005 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov1;   1 UL L 169, 30.6.2005, str. 1.
Justification
This is a technical amendment that corrects the reference to the ‘Everything But Arms’ scheme from the old, 2001-2004, GSP scheme to the new, 2005-2008, scheme, which was adopted some five days after the Commission finalised this proposal.
Predlog spremembe 22 Člen 31a (novo)
	Člen 31a Sklad za trajnostni razvoj podeželja v državah AKP in najmanj razvitih državah
	Evropska unija v državah AKP in najmanj razvitih državah vzpostavi sklad za trajnostni razvoj podeželja kot pomoč državam pri razvoju in diverzifikaciji svojih podeželskih gospodarstev, ki jih je prizadela reforma trga sladkorja; Komisija dodeljuje plačila iz sklada v skladu z merili varnosti preskrbe s hrano, trajnostnih proizvodnih metod in socialne varnosti proizvajalcev.
Justification
It makes more sense to use the amount proposed by the Commission for export refunds to promote diversification and rural development, particularly in countries and regions affected by the reform of the organisation of the sugar market.
Predlog spremembe 23 Priloga VII a (novo)
	Priloga VIIa IZRAČUN NETO RAZLIKE MED DOMAČO PROIZVODNJO IN POTROŠNJO V TRETJIH DRŽAVAH
	Neto razlika med domačo proizvodnjo in potrošnjo (neto presežek proizvodnje) tretje države se izračuna v skladu z naslednjo formulo:
	(a) Če za preteklo leto ni bilo ocenjenega neto presežka proizvodnje, je formula:
	NPS = (PPy-CPy)
	(b) Če se ocenjuje, da ima tretja država neto presežek proizvodnje in je bilo ocenjeno, da je imela neto presežek proizvodnje v predhodnem letu, se neto presežek proizvodnje tretje države za namen podcenitve ali precenitve prilagodi, kot sledi:
	NPS= (PPy-CPy)- ((PPys-CPys)- (PAys-CAys))
	kjer je:
	NPS: neto presežek proizvodnje
	PP: ocenjena domača proizvodnja sladkorja
	CP: ocenjena skupna potrošnja sladkorja
	y: prihodnje tržno leto
	ys: zadnje tržno leto, v katerem je bil ocenjen neto presežek proizvodnje
	PA: dejanska domača proizvodnja sladkorja
	CA: dejanska skupna potrošnja sladkorja
	(c) Za namen ugotavljanja, ali ima tretja država neto presežek proizvodnje, se uvoženega sladkorja ne sme obravnavati kot del domače proizvodnje.
	(d) Domača proizvodnja tretje države ne sme vključevati sladkorja, ki je bil obdelan ali rafiniran iz sladkorne pese ali trsnega sladkorja, oziroma sladkorja, ki je bil obdelan ali rafiniran izven ozemlja tretje države.
Justification
This calculation method is based upon a method used in the North American Free Trade Agreement. The purpose of this calculation is to provide a predictable and reliable method of determining the net balance of domestic production and consumption levels. It enables the EU to prevent fraud and illegal triangular trade.

POSTOPEK

Naslov	Predlog Uredbe Sveta o skupni ureditvi trgov za sladkor
Referenčni dokumenti	KOM(2005)0263 – C6‑0243/2005 – 2005/0118(CNS)
Pristojni odbor	AGRI
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	INTA 6.9.2005
Okrepljeno sodelovanje         Datum razglasitve na zasedanju	ne
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Béla Glattfelder 12.7.2005
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	29.8.2005	12.9.2005
Datum sprejetja	24.11.2005
Izid končnega glasovanja	+: -: 0:		22 3 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Pierre Audy, Enrique Barón Crespo, Daniel Caspary, Giulietto Chiesa, Christofer Fjellner, Glyn Ford, Béla Glattfelder, Jacky Henin, Caroline Lucas, Erika Mann, Helmuth Markov, David Martin, Javier Moreno Sánchez, Georgios Papastamkos, Bogusław Rogalski, Tokia Saïfi, Peter Šťastný, Zbigniew Zaleski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Panagiotis Beglitis, Danutė Budreikaitė, Jorgo Chatzimarkakis, Albert Deß, Elisa Ferreira, István Szent-Iványi
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Paul Rübig
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	…

• [1]  Še neobjavljeno v UL.

POSTOPEK

Naslov	Predlog Uredbe Sveta o skupni ureditvi trgov za sladkor
Referenčni dokumenti	KOM(2005)0263 – C6‑0243/2005 – 2005/0118(CNS)
Datum posvetovanja z EP	25.7.2005
Pristojni odbor   Datum razglasitve na zasedanju	AGRI 6.9.2005
Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 6.9.2005		CONT 6.9.2005		DEVE 6.9.2005	REGI 6.9.2005	INTA 6.9.2005
Odbori, ki niso dali mnenja   Datum sklepa	BUDG 15.11.2005		REGI 11.7.2005
Poročevalec(-ka)   Datum imenovanja	Jean-Claude Fruteau 2.9.2005
Obravnava v odboru	13.7.2005		12.9.2005		11.10.2005	23.11.2005	29.11.2005
Datum sprejetja	29.11.2005
Izid končnega glasovanja	za: proti: vzdržani:	29 3 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Katerina Batzeli, Thijs Berman, Niels Busk, Luis Manuel Capoulas Santos, Giuseppe Castiglione, Joseph Daul, Albert Deß, Michl Ebner, Duarte Freitas, Jean-Claude Fruteau, Ioannis Gklavakis, Lutz Goepel, Bogdan Golik, Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, María Esther Herranz García, Elisabeth Jeggle, Diamanto Manolakou, Mairead McGuinness, María Isabel Salinas García, Agnes Schierhuber, Willem Schuth, Czesław Adam Siekierski, Marc Tarabella, Kyösti Tapio Virrankoski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	María del Pilar Ayuso González, Bernadette Bourzai, Ilda Figueiredo, Béla Glattfelder, Vincenzo Lavarra, Astrid Lulling, Bernadette Vergnaud
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Inés Ayala Sender, Anne Ferreira
Datum predložitve	6.12.2005
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...