(1) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 , v nadaljnjem besedilu „finančna uredba“, določa zakonsko podlago reforme finančnega poslovodenja. Zaradi te njene lastnosti morajo biti njeni osnovni elementi ohranjeni in okrepljeni. Poleg tega vzpostavlja proračunska načela, ki jih je treba spoštovati v vseh zakonodajnih aktih in od katerih je treba kar se da malo odstopati.

(1) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002, v nadaljnjem besedilu „finančna uredba“, določa zakonsko podlago reforme finančnega poslovodenja. Zaradi te njene lastnosti morajo biti njeni osnovni elementi ohranjeni in okrepljeni. Poleg tega vzpostavlja proračunska načela, ki izhajajo iz člena 268 isl. Pogodbe ES in ki jih je treba spoštovati v vseh zakonodajnih aktih in od katerih je treba kar se da malo odstopati.

Obrazložitev

Proračunska načela so opredeljena predvsem v členu 268 isl. Pogodbe ES.

(2) Praktične izkušnje so pokazale, da so potrebne določene spremembe za lažje izvrševanje proračuna in uresničevanje osnovnih ciljev politik; priporočljiva je tudi prilagoditev nekaterih zahtev glede postopka in dokazil, zato da bodo bolj sorazmerni s povezanimi tveganji in stroški.

(2) Praktične izkušnje so pokazale, da so potrebne določene spremembe za lažje izvrševanje proračuna in uresničevanje osnovnih ciljev politik; priporočljiva je tudi izrecna vključitev načela o sorazmernem upravljanju iz člena 5 Pogodbe ES, zato da se ohrani sorazmerje med povezanimi tveganji in stroški.

Obrazložitev

Priporočljivo je opozoriti na vseobsegajoče načelo sorazmernosti upravljanja institucij Skupnosti, da bi se izognili prekomerni obremenitvi državljanov Unije in tretjih oseb z upravljanjem.

(3) Vse spremembe morajo prispevati k doseganju ciljev reform Komisije, pripomoči k izboljšanju ali zagotavljanju dobrega finančnega poslovodenja ter izboljšati zaščito finančnih interesov Skupnosti pred goljufijo in nezakonitim ravnanjem, s čimer bodo pripomogle k oblikovanju razumnega zagotovila zakonitosti in pravilnosti finančnih poslov.

(3) Vse spremembe morajo prispevati k doseganju ciljev reform Komisije, pripomoči k izboljšanju ali zagotavljanju dobrega finančnega poslovodenja ter učinkoviti zaščiti finančnih interesov Skupnosti pred goljufijo in nezakonitim ravnanjem, s čimer bodo pripomogle k oblikovanju razumnega zagotovila zakonitosti in pravilnosti finančnih poslov.

(5a) Na podlagi prvega odstavka protokola k Pogodbi ES o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki je bil priložen Amsterdamski pogodbi z dne 2. oktobra 1997, so vse institucije pri izvajanju svojih pristojnosti dolžne upoštevati načelo sorazmernosti,v skladu s katerim ukrepi Skupnosti ne smejo prekoračiti okvirov, potrebnih za doseganje ciljev Pogodbe.

Obrazložitev

Priporočljivo je opozoriti na vseobsegajoče načelo sorazmernosti upravljanja institucij Skupnosti, da bi se izognili prekomerni obremenitvi državljanov Unije in tretjih oseb z upravljanjem.

(6) Pri določenih točkah je potrebno več učinkovitosti in preglednosti glede uporabe proračunskih načel, zato da se bolje odgovori na operativne zahteve.

(6) Glede uporabe finančne uredbe se je v praksi pokazalo, da so finančni akterji v posamičnih primerih pri izvajanju svojih pooblastil premalo uporabljali svojo presojo; k temu spada tudi, da le-ti kot izvršilne oblasti Evropske skupnosti samostojno in v okviru svoje presoje v posamičnih primerih lahko odločijo, kdaj je nek ukrep sorazmeren v skladu s členom 5 Pogodbe ES in Pogodbi ES priloženega protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki je priloga Amsterdamski pogodbi z dne 2. oktobra 1997.

Obrazložitev

Eden od vzrokov za okornost postopka je pomanjkljiva uporaba diskrecije s strani uporabnikov finančne uredbe.

(12) Po trenutni ureditvi mora Komisiji proračunski organ najprej odobriti prejemek donacije, kot so darila ali volila, ki pomenijo finančno obremenitev. V izogib nepotrebnim in okornim postopkom bi morala biti odobritev obvezna samo v primerih, ki vključujejo znatne stroške.

(12) Po trenutni ureditvi mora Komisiji proračunski organ najprej odobriti prejemek donacije, kot so darila ali volila, ki pomenijo finančno obremenitev. V izogib nepotrebnim in okornim postopkom bi morala biti odobritev obvezna v primerih, ki vključujejo posredne stroške.

Obrazložitev

Ohranitev pravic Parlamenta.

(13) V zvezi z načelom specifikacije proračuna je treba v določenih točkah poenostaviti in pojasniti pravila o prerazporejanju proračunskih sredstev, saj so se v praksi pokazala kot okorna ali nejasna. Namen člena 22 finančne uredbe je bil, da se uporablja za vse institucije razen za Komisijo, saj ima Komisija svojo lastno ureditev. To določbo je torej treba ustrezno spremeniti.

črtano

Obrazložitev

Ohranitev pravic Parlamenta.

(14) V zvezi s „postopkom priglasitve“ Komisija in druge institucije priglasijo svoje predloge prerazporeditve proračunskemu organu, ki lahko uporabi običajni postopek, če želi ugovarjati. V takšnih primerih za sklep proračunskega organa o prerazporeditvi v teoriji veljajo običajni roki. Toda besedilo ne določa, kdaj naj bi čas za omenjeni rok začel teči, zato je treba to opustitev odpraviti.

črtano

Obrazložitev

Ohranitev pravic Parlamenta.

(16) Zaradi boljše učinkovitosti je treba Komisiji dovoliti, da se samostojno odloča o prerazporejanju iz rezerv v primerih, ko ob času priprave proračuna za zadevni ukrep ne obstaja noben temeljni akt v smislu člena 49 finančne uredbe, vendar pa je temeljni akt sprejet v danem letu.

črtano

Obrazložitev

Ohranitev pravic Parlamenta.

(17) Pravila o prerazporeditvi proračunskih sredstev za upravo Komisije bi bilo treba prilagoditi novi zgradbi k dejavnostim usmerjenega proračuna („activity-based budgeting“ – ABB). Zato bi moral biti „postopek priglasitve“ omejen na prerazporeditve med členi znotraj upravnega poglavja vsakega naslova, ki presegajo 10 % proračunskih sredstev v letu. Po drugi strani pa bi morala o prerazporeditvah med členi različnih naslovov, ki financirajo odhodke iste narave, Komisija odločati samostojno.

črtano

Obrazložitev

Ohranitev pravic Parlamenta.

(22a) Ureditev o odgovornosti odredbodajalcev je treba oblikovati jasneje, da se poveča pravna varnost.

(27) Treba je tudi uvesti rok zastaranja veljavnosti terjatev. Za razliko od številnih držav članic za Skupnost ne velja rok zastaranja, po katerem finančne terjatve po določenem času zastarajo. Prav tako Skupnost ni omejena z rokom zastaranja pri svojih terjatvah do tretjih oseb. Uvedba takega roka zastaranja v novem členu 73b ustreza dobremu finančnemu poslovodenju.

(27) Treba je tudi uvesti rok zastaranja veljavnosti terjatev. Za razliko od številnih držav članic za Skupnost ne velja rok zastaranja, po katerem finančne terjatve po določenem času zastarajo. Prav tako Skupnost ni omejena z rokom zastaranja pri svojih terjatvah do tretjih oseb. Uvedba takega roka zastaranja v novem členu 73b ustreza dobremu finančnemu poslovodenju. Namerni povzročitelji škode pa se ne smejo v enaki meri sklicevati na zastaranje kot ostali dolžniki. Začetek zastaranja je zato treba omejiti na trenutek, ko je poznavanje vseh podrobnosti zahtevka dokazano na podlagi dokumentov.

(27a) Postopke oddaje je treba, kolikor je to mogoče in ustrezno, izvajati medinstitucionalno, da bi se tudi v manjših enotah zmanjšali administrativni izdatki.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe dodaja predlogu spremembe 14 besedno zvezo 'kolikor je to mogoče in ustrezno'.

(27b) Na področju oddaje naročil za blago in storitve je treba razviti prožnejše postopke ter jih bolje uskladiti s potrebami ponudnikov. Pri tem je treba zlasti paziti, da se načelo sorazmernosti razširi tudi na izdatke za dokumentacijo. Okvirne sporazume je potrebno vključiti v finančno uredbo. Konkurenca se ne sme omejevati z okvirnimi sporazumi, ki predpostavljajo nepotrebno dolge pogodbene povezave, majhnih in srednje velikih podjetij pa se ne sme vnaprej izključevati iz oddaje naročil zaradi njihove velikosti.

(29) Pravila finančne uredbe glede izključitve ponudnikov za institucije Skupnosti postavljajo strožji režim od tistega iz Direktive 2004/18/ES. Finančna uredba ne razlikuje med najresnejšimi razlogi za izključitev in drugimi razlogi. Po drugi strani pa Direktiva 2004/18/ES dejansko razlikuje med temi razlogi in to razlikovanje bi moralo biti na voljo institucijam Skupnosti. Člena 93 in 94 finančne uredbe bi morala določati obvezno izključitev v najbolj resnih primerih, hkrati pa dovoljevati možnost, da naročnik na podlagi ocene tveganja doda druge primere za izključitev. Enako razlikovanje bi bilo treba določiti v členu 114 finančne uredbe v zvezi z donacijami. Pravila o kaznih iz člena 96 navedene uredbe bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(29) Pravila finančne uredbe glede izključitve ponudnikov za institucije Skupnosti postavljajo strožji režim od tistega iz Direktive 2004/18/ES. Pri izključitvi ponudnikov mora veljati načelo sorazmernosti. Da bi se izognili nesorazmernim kaznim, je treba trajanje izključitve omejiti na največ deset let. Izključitve za več kot pet let so dopustne le na osnovi pravnomočne sodbe.

(30a) Zahteva po dokazovanju mora biti ustrezno omejena. Izdatki za dokumentacijo morajo biti med drugim sorazmerni z vrednostjo naročila.

Obrazložitev

Da ne bi prihajalo do omejevalnih obrazložitev s strani Komisije, ki bi dokumentacijo omejile le na majhne pogodbe o donacijah, se v predlog spremembe 16 doda besedi 'med drugim'.

(30b) Da bi ohranili ugled institucij kar zadeva nepristranskost in poštenost upravljanja, morajo uslužbenci Skupnosti, ki so udeleženi v postopkih dodeljevanja nepovratnih sredstev, o tem vedno obvestiti svoje nadrejene, da se izključi obstoj nasprotnih interesov.

(32a) Prezrti ponudniki morajo imeti možnost pravnega varstva, kot je obvezno tudi za države članice. V ta namen je treba uvesti neodvisne kontrolne službe, kjer se bo hitro in brez nesorazmernih izdatkov preverjalo postopke oddaje ter zagotovilo dejansko varstvo pravic.

(32b) Zaščita premoženjskih interesov Unije ne sme preobremenjevati izvajalcev. Zastavljanje varščine s strani izvajalca je zato treba omejiti na upravičene primere in ne sme preseči namena varstva.

(34) V zvezi z donacijami je treba poenostaviti pravila. Zahteve za preverjanja in jamstva bi morale biti bolj sorazmerne s povezanimi finančnimi tveganji. Najprej je treba narediti nekaj bistvenih sprememb v finančni uredbi, da bi se lahko kasneje v izvedbenih določbah uvedlo bolj podrobna pravila. Obseg donacij je treba v členu 108 finančne uredbe pojasniti zlasti glede financiranja, povezanega z dejavnostmi posojanja in lastništvom deležev. Treba je dodati načelo sorazmernosti.

(34) V zvezi z donacijami je treba poenostaviti pravila. Zahteve, ki jih upravni postopek nalaga udeležencem, morajo biti na vsaki posamezni stopnji sorazmerne. Zato je treba že v čim zgodnejši fazi postopka izločiti vloge, ki so bile zavrnjene, da se vlagatelju prihranijo nepotrebni izdatki. Obseg donacij je treba v členu 108 finančne uredbe pojasniti zlasti glede financiranja, povezanega z dejavnostmi posojanja in lastništvom deležev. Zlasti pri donacijah z majhnimi zneski je treba omogočiti, da se donacija izvrši na podlagi odločbe, namesto da bi se izvedla na podlagi obsežnega in kompleksnega sporazuma o donaciji.

Obrazložitev

Priporočljivo je opozoriti na vseobsegajoče načelo sorazmernosti upravljanja institucij Skupnosti, da bi se izognili prekomerni obremenitvi državljanov Unije in tretjih oseb z upravljanjem.

(36) Pravilo, da bi morale biti donacije dodeljene na podlagi objavljenih razpisov, se je izkazalo kot dobro. Toda izkušnje so pokazale, da v določenih primerih narava ukrepa ne dopušča druge možnosti pri izbiranju upravičencev, in iz člena 110 finančne uredbe bi moralo biti popolnoma jasno, da se to lahko zgodi v izrednih primerih.

(36) Pravilo, da bi morale biti donacije dodeljene na podlagi objavljenih razpisov, se je izkazalo kot dobro. Pri tem je treba v smislu pravne varnosti in varnosti načrtovanja poskrbeti, da se zahteve, ki so bile na začetku postopka za oddajo naročila postavljene vlagateljem, med postopkom ne spremenijo. Toda izkušnje so pokazale, da v določenih primerih narava ukrepa ne dopušča druge možnosti pri izbiranju upravičencev, in iz člena 110 finančne uredbe bi moralo biti popolnoma jasno, da se to lahko zgodi v izrednih primerih.

(37) Za zagotavljanje uspešnosti odhodkov je treba spremeniti pravilo, da isti ukrep ne bi smel dovoljevati dodeljevanje več kot ene donacije kateremu koli upravičencu, saj nekateri temeljni akti dejansko omogočajo kombiniranje financiranja Skupnosti in takšni primeri so lahko v prihodnosti še pogostejši. Toda ob tem je treba izkoristiti priložnost za pojasnitev v členu 111 finančne uredbe, da proračun Skupnosti nikoli ne more dvakrat financirati istih stroškov.

(37) Toda ob tem je treba izkoristiti priložnost za pojasnitev v členu 111 finančne uredbe, da proračun Skupnosti nikoli ne more dvakrat financirati istih stroškov in da se ne sme prekoračiti 100 % upravičenih stroškov.

Obrazložitev

Izvajanje predlogov sprememb.

(39) Za jasnost in preglednost bi bilo treba v novem členu 113a finančne uredbe odobriti uporabo pavšalnih izplačil, da bodo obstajali skupaj z bolj tradicionalno metodo povračila stroškov, ki so dejansko nastali.

(39) Za jasnost in preglednost bi bilo treba v novem členu 113a finančne uredbe odobriti uporabo pavšalnih izplačil, da bodo obstajali skupaj z bolj tradicionalno metodo povračila stroškov, ki so dejansko nastali. Upravičene stroške je treba jasneje prikazati.

(40) V členu 114 finančne uredbe je treba odpraviti določene omejitve o upravičenosti upravičencev, da se omogočijo donacije fizičnim osebam in določenim vrstam združenj, ki niso pravne osebe.

(40) Breme dokazovanja in sankcije, ki so jim izpostavljeni upravičenci do donacij, morajo biti vedno sorazmerni s tveganjem; poleg tega je treba odstraniti določene omejitve o upravičenosti upravičencev (čl. 114 FU), da se omogočijo donacije fizičnim osebam in nekaterim vrstam združenj, ki niso pravne osebe.

Obrazložitev

Priporočljivo je opozoriti na vseobsegajoče načelo sorazmernosti upravljanja institucij Skupnosti, da bi se izognili prekomerni obremenitvi državljanov Unije in tretjih oseb z upravljanjem.

(40a) Za boljše informiranje vlagateljev je treba ustanoviti skupno službo, ki bo skrbela za standardizacijo istovrstnih prošenj, informiranje vlagateljev in primerjalno analizo oddanih zahtevkov.

Obrazložitev

K predlogu spremembe 25 poročevalca se predlaga majhna sprememba (nadomestitev besede 'telo' s 'službo'), ki pojasnjuje, da je ideja v združitvi znanja in v preučevanju najboljših praks znotraj Komisije ob premagovanju različnih obrazložitev in praks znotraj in med oddelki ter v tem, da je služba vir zanesljivih informacij za vlagatelje.

(47) Ker predstavljajo raziskovalni projekti večje finančno tveganje kot projekti na drugih področjih politik, je treba izključno za področje raziskovanja omogočiti, da se dajo proračunska sredstva, ki so zapadla kot posledica celotne ali delne neizvedbe projektov, za katere so bila namenjena, ponovno v uporabo.

(47) Zaradi posebnega pomena, ki ga ima spodbujanje raziskovalnega dela za konkurenčnost Evropske unije, je treba omogočiti, da se dajo proračunskih sredstev, ki so zapadla kot posledica celotne ali delne neizvedbe projektov, za katere so bila namenjena, ponovno v uporabo.

Obrazložitev

Pri pogajanjih o novem medinstitucionalnem sporazumu v zvezi s finančno perspektivo 2007-2013 Parlament preučuje možnost za ponovno uporabo neporabljenih ali zapadlih proračunskih sredstev. Taka ponovna uporaba ne bi smela biti omejena zgolj na raziskovalne sklade.

Vsaka določba o izvrševanju prihodkov in odhodkov proračuna, ki jo vsebuje drugi zakonodajni akt, mora biti v skladu zlasti s proračunskimi načeli iz naslova II.“

Vsaka določba o izvrševanju prihodkov in odhodkov proračuna, ki jo vsebuje drugi pravni akt, mora biti v skladu s proračunskimi načeli iz člena 268 isl. Pogodbe ES.

Obrazložitev

Dodajanje besede "zlasti" je nerazumljivo, zato jo je treba črtati. Proračunska načela pa so že opredeljena v členu 268 isl. Pogodbe ES.

Vsak ukrep, s katerim institucije izvajajo proračun v skladu s to uredbo, mora biti v skladu z načelom sorazmernosti, ki ga opredeljuje člen 5 Pogodbe ES.

Obrazložitev

Priporočljivo je opozoriti na vseobsegajoče načelo sorazmernosti upravljanja institucij Skupnosti, da bi se izognili prekomerni obremenitvi državljanov Unije in tretjih oseb z upravljanjem.

Če Komisija pri predlogu drugega pravnega akta namerava odstopati od določb Finančne uredbe, mora o tem izrecno in posebej obvestiti odbor Evropskega parlamenta, zadolžen za proračunska vprašanja.

Obrazložitev

Preglednost področja uporabe Finančne uredbe.

Toda v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih so lahko proračunska sredstva, namenjena za dejavnosti pomoči za krizno upravljanje in humanitarne pomoči, odobrena od 15. decembra vsakega leta v breme proračunskih sredstev za naslednje finančno leto. Take obveznosti pa ne smejo presegati ene četrtine proračunskih sredstev na ustrezni proračunski vrstici za zadnji sprejeti proračun.

Toda v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih so lahko proračunska sredstva, namenjena za dejavnosti pomoči za krizno upravljanje in humanitarne pomoči, odobrena od 15. decembra vsakega leta v breme proračunskih sredstev za naslednje finančno leto. Take obveznosti pa ne smejo presegati ene četrtine proračunskih sredstev na ustrezni proračunski vrstici za zadnji sprejeti proračun. O teh obveznostih je treba obvestiti organ proračuna.

Obrazložitev

Ohranitev pravic Parlamenta.

6a. V členu 14(1) se drugi pododstavek

nadomesti z naslednjim besedilom:

„Evropska skupnost in Evropska skupnost za atomsko energijo ter organi, ki jih ustanovijo Skupnosti, omenjeni v členu 185, ne smejo najemati posojil, kar pa ne vpliva na člen 46(1)(4). Izjema je neposredno financiranje nakupa nepremičnin, namenjenih uporabi s strani institucij, če je proračunski organ v skladu s členom 179(3) o tem vprašanju izdal pozitivno mnenje.“

Obrazložitev

Pri izvedbi zastavljenih nepremičninskih načrtov (načrtov v zvezi z gradnjo) si morajo institucije pomagati z različnimi oblikami posrednega financiranja, medtem ko bi neposredno financiranje v obliki bančnih posojil omogočalo bolj ugodne pogoje in zagotavljalo večjo transparentnost.

Preračunavanje je treba izvesti tako, da se sofinanciranje podpore projektnih donacij s strani Unije bistveno ne spremeni.

Obrazložitev

Zagotoviti predvidljivost sofinanciranja projektnih partnerjev s strani EU.

Donacije, ki pomenijo tudi znatno finančno obremenitev, morata odobriti Evropski parlament in Svet, pri čemer morata oba sprejeti odločitev v dveh mesecih od datuma prejema zahteve Komisije.

Donacije, ki pomenijo tudi znatne posredne stroške, morata odobriti Evropski parlament in Svet, pri čemer morata oba sprejeti odločitev v dveh mesecih od datuma prejema zahteve Komisije.

Obrazložitev

Ohranitev pravic Parlamenta.

(ba) iz enega člena v drugega neomejeno.

Obrazložitev

Predlog spremembe je popravek tehnične napake. Jasno je treba navesti, da se ohrani dosedanje stanje.

(2) Tri tedne pred prerazporeditvijo iz odstavka 1 institucije o svojih nameri obvestijo proračunski organ in Komisijo. Če katera koli veja proračunskega organa v tem obdobju temu iz utemeljenih razlogov nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 24.

(2) Tri tedne pred prerazporeditvijo iz odstavka 1 institucije o svojih nameri obvestijo proračunski organ. Če katera koli veja proračunskega organa v tem obdobju temu upravičeno nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 24.

Obrazložitev

Poenostavitev.

Proračunski organ odloči o teh prerazporeditvah v časovnih rokih iz člena 24, ki začnejo teči na dan, ko je bil proračunski organ obveščen o nameravani prerazporeditvi.

črtano

Obrazložitev

Ohranitev pravic Parlamenta.

(3) Katerakoli institucija razen Komisije lahko na svojem delu proračuna proračunskemu organu predlaga prerazporeditve iz enega naslova na drugega, ki presegajo 10 % proračunskih sredstev za finančno leto na vrstici, iz katere naj bi bila narejena prerazporeditev. O tem proračunski organ ustrezno obvesti Komisijo. Za te prerazporeditve se uporablja postopek iz člena 24.

(3) Katerakoli institucija razen Komisije lahko na svojem delu proračuna proračunskemu organu predlaga prerazporeditve iz enega naslova na drugega, ki presegajo 10 % proračunskih sredstev za finančno leto na vrstici, iz katere naj bi bila narejena prerazporeditev. Za te prerazporeditve se uporablja postopek iz člena 24.

Obrazložitev

Prvotno besedilo finančne uredbe je bilo boljše; sprememba, ki jo predlaga Komisija, ne prispeva k jasnosti.

(4) Katerakoli institucija razen Komisije lahko v svojem delu proračuna izvede prerazporeditve med poglavji, ne da bi morala o tem predhodno obvestiti proračunski organ.“

črtano

Obrazložitev

Ohranitev pravic Parlamenta.

i) točka b se nadomesti z naslednjim besedilom:

črtano

"b) v zvezi z odhodki za zaposlene in odhodki za materialne stroške prerazporedi sredstva z enega naslova na drugega samo med členi, ki financirajo odhodke iste narave“;

Obrazložitev

Ohranitev pravic Parlamenta.

ii) Doda se naslednja točka (d):

črtano

"d) prerazporedi proračunska sredstva iz naslova ‚rezervacije‘ iz člena 43 v primerih, ko ob pripravi proračuna ni temeljnega akta za zadevni ukrep, vendar pa je temeljni akt sprejet v danem proračunskem letu.“

Obrazložitev

Ohranitev pravic Parlamenta.

(iii) drugi pododstavek se črta;

(iii) drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim besedilom:

"Tri tedne pred prerazporeditvijo iz točk (b) in (c) odstavka 1 Komisija o svoji odločitvi obvesti proračunski organ. Če katera koli veja proračunskega organa v tem obdobju temu iz ustrezno utemeljenih razlogov nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 24.

Tri mesece pred koncem proračunskega leta Komisija poroča proračunskemu organu o izvrševanju odhodkov iz točke (b) in napove prerazporeditev sredstev, povezanih z osebjem, zunanjim osebjem in drugimi uslužbenci v skladu s točko (b). Če proračunski organ šest tednov po napovedi Komisije ne izrazi nasprotovanja načrtovanim prerazporeditvam, jih Komisija lahko izvede ter proračunski organ o njih obvesti naslednji mesec."

Obrazložitev

Predlog spremembe odraža potrebo Komisije po večji prilagodljivosti izdatkov, povezanih z osebjem. Predstavlja kompromis med zahtevo po prilagodljivosti in ohranjanjem pravic Parlamenta.

b) Vstavi se naslednji odstavek 1a:

črtano

"(1a) Komisija obvesti proračunski organ tri tedne pred naslednjim besedilom:

a) prerazporeditvami sredstev med členi znotraj poglavja za proračunska sredstva za upravo iz istega naslova, če presegajo 10 % proračunskih sredstev prikazanega leta pri členu, iz katerega se prerazporedi;

b) prerazporeditvami iz točke (c) odstavka 1.

Če katera koli veja proračunskega organa v navedenem tritedenskem obdobju iz ustrezno utemeljenih razlogov nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 24. Proračunski organ odloči o teh prerazporeditvah v časovnih rokih iz člena 24, ki začnejo teči na dan, ko je Komisija obvestila proračunski organ o nameravani prerazporeditvi.“

Obrazložitev

Ohranitev pravic Parlamenta.

c) V odstavku 2 se „odstavka 1(c)“ nadomesti z „odstavkov 1 in 1a“.

črtano

Obrazložitev

Ohranitev pravic Parlamenta.

12. V členu 26(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

črtano

„Odločitve o prerazporeditvi, ki dovoljujejo uporabo rezerve za pomoč v nujnih primerih, sprejme proračunski organ na predlog Komisije. Za vsako posamično prerazporeditev sredstev je treba predložiti poseben predlog.“

Obrazložitev

Ohranitev pravic Parlamenta.

(12a) V členu 27 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

"1. Proračunska sredstva se uporabijo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, torej v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti, uspešnosti in sorazmernosti."

Obrazložitev

Namen je preprečiti neobvladljive izdatke ali obveznosti.

12b. Členu 27(2) se doda naslednji pododstavek:

"Sorazmernost pomeni primerno razmerje med izdatki, vključno z izdatki za nadzor, ter zadevnimi zneski in tveganji.“

Obrazložitev

S predlogom spremembe se od Komisije zahteva, da preveri svoje izdatke za nadzor. Cilj: Prilagoditev stroškov tveganjem.

12c. V členu 27 se doda naslednji odstavek:

"(4a) Pri izvajanju programa in dejavnosti mora postopek slediti njihovi vsebini. Z izvedbenimi določbami so natančno opredeljene zahteve tega člena.“

Obrazložitev

Vsebina politik EU bi morala vplivati na upravne postopke in ne obratno.

(12d) Členu 27 se doda naslednji odstavek:

"4b. Institucije vzpostavijo sisteme za merjenje in primerjavo učinkovitosti in uspešnosti postopkov za oddajo javnih naročil ter postopkov za dodeljevanje donacij."

Obrazložitev

Komisija si pri izvrševanju proračuna prizadeva upoštevati načela dobrega finančnega poslovodenja. Tri glavna načela dobrega poslovanja so gospodarnost, učinkovitost in uspešnost. Uradniki Komisije se osredotočajo predvsem na gospodarnost ali z drugimi besedami na "najugodnejšo vrednost v skladu s postopki". Finančna uredba (člen 27(2)2) opredeljuje načelo učinkovitosti kot "najboljše razmerje med uporabljenimi sredstvi in doseženimi rezultati." Ob upoštevanju tega načela bi se morala Komisija ne samo osredotočiti na "sezname za preverjanje postopkov", temveč bi morala upoštevati tudi okvir donacij in postopke za oddajo javnih naročil ter upravne stroške zaradi postopkov. Glede na visoke stroške, ki bremenijo morebitne upravičence, je toliko bolj pomembno poudariti merilo učinkovitosti.

12e. V členu 28 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim besedilom:

„(2) Med proračunskim postopkom organi in institucije zagotovijo potrebne informacije za primerjavo sprememb zahtevanih proračunskih sredstev in začetnih napovedi v finančnih izkazih. Te informacije morajo vključevati tudi opis opravljenega dela in faze, ki jo je zakonodajni organ dosegel pri obravnavanju predloženih predlogov. Zahtevana proračunska sredstva se lahko po potrebi revidirajo glede na napredek pri obravnavi temeljnega akta.“

Obrazložitev

Popravek besedila: "Komisija" se nadomesti z "organi in institucije".

12f. V členu 28 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim besedilom:

"(3) Za preprečitev tveganja goljufije ali nepravilnosti organi in institucije v finančnih izkazih navedejo vse informacije o obstoječih in načrtovanih ukrepih za preprečevanje goljufij in zaščitnih ukrepih.“

Obrazložitev

Popravek besedila: "Komisija" se nadomesti z "organi in institucije".

13. V členu 29 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim besedilom:

13. Člen 29 se nadomesti z naslednjim besedilom:

"Člen 29

(1) Proračun se določi in izvršuje ter računovodski izkazi pripravijo v skladu z načelom preglednosti.

„(2) Predsednik Evropskega parlamenta objavi dokončno sprejeti proračun in spremembe proračuna v Uradnem listu Evropske unije.

(2) Predsednik Evropskega parlamenta objavi dokončno sprejeti proračun in spremembe proračuna v Uradnem listu Evropske unije.

Proračun se objavi tri mesece po datumu razglasitve, da je bil proračun dokončno sprejet. Konsolidirani letni obračun in poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju, ki ju pripravijo vse institucije, se objavita v Uradnem listu Evropske unije.“

Proračun se objavi dva meseca po datumu razglasitve, da je bil proračun dokončno sprejet.

Poročila Komisije morajo vključevati tudi informacije o upoštevanju pripomb v proračunu.“

Obrazložitev

Informacije proračunskega organa.

(13a) Naslovu III Dela 1 se dodata naslednje poglavje in člen:

"Poglavje 9

Načelo uspešnega in učinkovitega notranjega nadzora

Člen 30a

1. Izvrševanje proračuna se zagotovi z uspešnim in učinkovitim notranjim nadzorom v skladu s posameznim načinom upravljanja.

2. Za namen izvrševanja proračuna je notranji nadzor opredeljen kot proces, ki se uporablja na vseh stopnjah v kontrolni verigi in je namenjen oblikovanju razumnih zagotovil za doseganje spodaj navedenih ciljev:

(a) uspešnost in učinkovitost poslov

(b) zanesljivost finančnega poročanja,

(c) varstvo sredstev in podatkov ter preprečevanje in odkrivanje goljufij in nepravilnosti,

(d) ustrezno obvladovanje tveganj, povezanih z zakonitostjo in pravilnostjo transakcij."

Obrazložitev

V skladu s predlogi iz akcijskega načrta Komisije in uvodno izjavo J v osnutku resolucije o razrešnici za leto 2004 je treba učinkovit notranji nadzor vključiti kot eno od proračunskih načel v Finančni uredbi.

a) V drugem pododstavku odstavka 1 se „člena 24“ nadomesti s „členov 23 in 24“.

črtano

Obrazložitev

Popravek besedila glede ohranitve pravic Parlamenta.

b) V odstavku 2 se „določa člen 24“ nadomesti z „določata člena 23 in 24“.

črtano

Obrazložitev

Popravek besedila glede ohranitve pravic Parlamenta.

ii) točka (f) se črta;

črtano

Obrazložitev

V proračun se ponovno se vključi dosedanje besedilo o ohranitvi pravice Parlamenta do obveščenosti.

b) Točka (2) se nadomesti z naslednjim besedilom:

črtano

„2. V delu proračuna za vsako institucijo se prihodki in odhodki prikazujejo na enak način kakor v točki 1.“

Obrazložitev

V proračun se ponovno se vključi dosedanje besedilo o ohranitvi pravice Parlamenta do obveščenosti.

c) V točki (3) se točka (c) nadomesti z naslednjim besedilom:

črtano

„c) pri znanstvenem in tehničnem osebju lahko klasifikacija temelji na skupinah plačilnih razredov v skladu s pogoji, določenimi za vsak proračun; načrt delovnih mest mora določati število visoko usposobljenega tehničnega ali znanstvenega osebja, ki ima posebne ugodnosti na podlagi posebnih določb kadrovskih predpisov;“

Obrazložitev

Ponovno se vstavi besedilo o ohranitvi pravice Parlamenta do obveščenosti.

d) Točka (5) se nadomesti z naslednjim besedilom:

črtano

"5. proračunske vrstice pod prihodki in odhodki, ki so potrebne za izvrševanje Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe.“

Obrazložitev

Posojila in garancije za posojila Skupnosti še niso odpravljene, novi začasni mehanizem za Jamstveni sklad za zunanje ukrepe pa še ni bil sprejet. Oboje je treba omeniti v proračunu.

20a. V členu 48 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

„(1) Institucije izvršujejo prihodke in odhodke proračuna v skladu s to uredbo na lastno odgovornost in v mejah odobrenih proračunskih sredstev.“

(Predlog spremembe ustreza odstavku 1 člena 48 Uredbe (ES, Euratom) 1605/2002, pri čemer je namesto besede „Komisija“ uporabljena beseda „institucije“.)

Obrazložitev

Popravek besedila.

Da bi zagotovile uporabo sredstev v skladu z veljavnimi pravili in načeli, države članice pri deljenem upravljanju naredijo vse, kar je potrebno:

Da bi zagotovile uporabo sredstev v skladu z veljavnimi pravili in načeli, države članice pri deljenem upravljanju sprejmejo vse potrebne zakonodajne, regulatorne, upravne ali druge ukrepe za varstvo finančnih interesov Skupnosti,

Obrazložitev

Natančnejša pojasnitev.

b) da preprečijo in odpravljajo nepravilnosti in goljufije;

b) da preprečijo in odpravljajo nepravilnosti, slabo poslovanje in goljufije;

Obrazložitev

Komisija mora namenjati pozornost tudi boju proti slabemu poslovanju, prav tako kot nepravilnostim in goljufijam.

–i) Uvod se nadomesti z naslednjim:

"(2) V mejah iz odstavka 1 lahko Komisija pri centraliziranem izvrševanju proračuna in posredno na podlagi člena 53(2) ali na podlagi člena 53(4) prenese naloge javne oblasti in zlasti naloge izvrševanja proračuna na:“

Obrazložitev

Prenos nalog izvrševanja proračuna na organe, naštete v členu 54(2), je trenutno omejen na centralizirano in posredno upravljanje, kar močno ovira zlasti prenos nalog za ukrepe na področju zunanjih odnosov. Ti se vse pogosteje izvajajo z decentraliziranim upravljanjem. Za zagotovitev učinkovitega izvrševanja proračuna mora biti torej prenos nalog možen tudi v okviru decentraliziranega upravljanja.

Člen 54, odstavek 3 a (novo) (Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002)

Obrazložitev

V skladu s členom 185 o organih, ki jih ustanovijo Skupnosti in so pravne osebe ter prejemajo donacije iz proračuna, je treba pri izvajanju sedanjih pravil upoštevati posebno naravo parlamentarnih skupin kot upravnih organov ter posebne zahteve pri dejavnostih poslancev Evropskega parlamenta.

(1) Če Komisija izvršuje proračun na podlagi posrednega centraliziranega upravljanja, mora najprej pridobiti dokaz o obstoju, pomembnosti in pravilnem delovanju v subjektu, ki mu zaupa izvrševanje, v skladu s pravili dobrega finančnega poslovodenja, glede naslednjega:

(1) Če Komisija ali Evropski parlament izvršuje proračun na podlagi posrednega centraliziranega upravljanja, mora vsakokrat najprej pridobiti dokaz o obstoju, pomembnosti in pravilnem delovanju v subjektu, ki mu zaupa izvrševanje, v skladu s pravili dobrega finančnega poslovodenja, glede naslednjega:

Obrazložitev

S spremembo člena 54 se plačila političnim skupinam Evropskega parlamenta obravnavajo kot posredno centralizirano upravljanje. V skladu s tem je treba spremeniti tudi člen 56.

(3) Komisija zagotovi nadziranje, ocenjevanje in nadzor izvajanja zaupanih nalog. Kadar pri izvajanju nadzora uporablja lasten sistem nadzora, Komisija upošteva ekvivalentnost sistemov nadzora.

(3) Komisija ali Evropski parlament zagotovi nadziranje, ocenjevanje in nadzor izvajanja zaupanih nalog. Kadar pri izvajanju nadzora uporabljata lasten sistem nadzora, upoštevata ekvivalentnost sistemov nadzora.

Obrazložitev

S spremembo člena 54 se plačila političnim skupinam Evropskega parlamenta obravnavajo kot posredno centralizirano upravljanje. V skladu s tem je treba spremeniti tudi člen 56.

(27) V členu 60 se prvi stavek odstavka 7 nadomesti z naslednjim besedilom:

"7. Odredbodajalec na podlagi prenosa poroča svoji instituciji o izvajanju svojih nalog v obliki letnega poročila o delu, ki mu priloži finančne in upravljavske informacije ter uradno izjavo, da podatki v poročilu predstavljajo resnično in pošteno mnenje.

(27) V členu 60 se odstavek 7 nadomesti z naslednjim besedilom:

"7. Odredbodajalec na podlagi prenosa poroča svoji instituciji o izvajanju svojih nalog v obliki letnega poročila o delu, ki mu priloži finančne in upravljavske informacije ter s slednjimi povezane pridržke skupaj z uradno izjavo, da podatki v poročilu predstavljajo resnično in pošteno mnenje.

Poročilo navaja rezultate poslovanja glede na zastavljene cilje, tveganja, povezana s posli, porabo odobrenih sredstev in način delovanja sistema za notranji nadzor. Notranji revizor se seznani z letnim poročilom in vsemi drugimi podatki. Komisija vsako leto najkasneje do 15. junija pošlje proračunskemu organu povzetek letnih poročil za preteklo leto. Ta poročila navajajo opis ukrepov, uvedenih za omejitev napak pri poslovanju, ki ga obravnava poročilo, ter oceno učinkovitosti teh ukrepov.

Obrazložitev

Izbris tega besedila je bila morda napaka, ki jo je treba popraviti. Poleg tega se uvaja možnost pridržkov pri poročilu o upravljavskih informacijah.

Člen 61, odstavek 1, točka (-e a) (novo) (Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002)

Obrazložitev

Odstavek 1 f) sledi neposredno iz mnenja Računskega sodišča 10/2005 točka 30:

"Da lahko računovodja potrdi, da računovodski izkazi predstavljajo resnično in pošteno sliko, kot je določeno v členu 123 sedanje finančne uredbe, mora takšna potrditev pokrivati uspešno delovanje sistemov v zadevnem obdobju."

2a. Računovodja pripravi zaključni račun na podlagi podatkov, predloženih v skladu z odstavkom 2. Zaključni račun, pripravljen v skladu s členom 129(2) in (3), spremlja potrdilo računovodje, v katerem izjavlja, da je bil račun pripravljen v skladu z naslovom VII in v skladu z računovodskimi načeli, pravili in metodami iz priloge računovodskih izkazov.

2a. Preden institucija sprejme zaključni račun, računovodja odobri zaključni račun ter potrdi, da predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega stanja institucije.

V ta namen se računovodja prepriča, da je bil zaključni račun pripravljen v skladu z računovodskimi pravili, metodami in računovodskimi sistemi, uvedenimi na njegovo odgovornost, kakor za zaključne račune institucij določa uredba, ter da so vsi prihodki in odhodki navedeni v zaključnem računu.

Računovodja ima pooblastila, da za zaključitev zaključnega računa preveri prejete podatke in da po svoji presoji izvede še dodatna preverjanja.

Po potrebi izrazi pridržke in natančno pojasni njihovo naravo in obseg.

Odredbodajalci na podlagi prenosa posredujejo računovodji vse podatke, ki jih ta potrebuje pri opravljanju svojih dolžnosti. Odredbodajalci ostanejo v celoti odgovorni za ustrezno porabo sredstev, s katerimi upravljajo, kot tudi za zakonitost in pravilnost odhodkov pod njihovim nadzorom.

Računovodje drugih institucij in agencij potrdijo svoje letne zaključne račune in potrdilo pošljejo računovodji Komisije.

Obrazložitev

Predlog sledi načelom v poročilu o razrešnici Parlamenta za leto 2003:

Računovodja mora sprejeti splošno odgovornost za skladnost poslovnih knjig za institucijo kot celoto (odstavek 7).

Računovodja zaključi poslovne knjige ter ob morebitnih omejitvah

natančno pojasni vrsto in obseg pridržkov (odstavek 8).

Parlament zagovarja težnjo najnovejše reforme finančnega poslovodenja v Komisiji, da bi prenesla odgovornost na posamezne generalne direktorje;a je kljub temu prepričan, da se mora izjava o zanesljivosti generalnih direktorjev opirati na izjavo o zanesljivosti celotnega postopka računovodje, ki nosi vso odgovornost in mora imeti vsa potrebna sredstva za izpolnjevanje svojih dolžnosti (odstavek 9).

a). V odstavku 1 se prvi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:

a). Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Odredbodajalec je odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi, ki določajo, da se od člana ali članice osebja iz zadevnih določb lahko zahteva, da v celoti ali delno poravna kakršno koli škodo, ki so jo imele Skupnosti zaradi resnega kršenja delovnih obveznosti med opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem njegovih ali njenih nalog, zlasti če določa, katere upravičene zneske je treba izterjati, ali izdaja naloge za izterjavo, prevzema obveznosti, odobrava izdatke ali podpisuje odredbe za plačilo, ne da bi pri tem upošteval ali upoštevala to uredbo in izvedbene določbe.“

„Odredbodajalec je odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi.

Odškodnina mora biti izplačana, zlasti če

– odredbodajalec določi, katere upravičene zneske je treba izterjati, ali izda nalog za izterjavo, odobrava izdatke ali podpisuje odredbe za plačilo, pri čemer iz hude malomarnosti ali namerno ne upošteva te uredbe in izvedbenih določb;

– odredbodajalec iz hude malomarnosti ali namerno ne pripravi dokumenta o ugotovitvi dolga ali brez utemeljitve ne izda naloga za izterjavo ali ga izda prepozno, ali ker iz hude malomarnosti ali namerno prepozno izda odredbo za plačilo, ki lahko vključuje odgovornost institucije do tretjih oseb.

Pri ugotavljanju krivde in stopnje krivde se upoštevajo vse okoliščine, zlasti viri, ki jih je imel odredbodajalec na voljo za izpolnjevanje svojih obveznosti.

Odgovornost odredbodajalca se ob upoštevanju načela sorazmernosti določa predvsem glede na stopnjo krivde. Če ravna malomarno, je odgovornost omejena na največ 12 mesečnih plač. Če odredbodajalec ravna namerno, odgovarja za celotno škodo.“

Obrazložitev

Pojasnitev. Uvedba načela sorazmernosti.

Člen 66, odstavek 4 (Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002)

Obrazložitev

Posebej manjše institucije imajo lahko velike koristi od združevanja upravnih virov na ta način.

(33a) Členu 72 se doda naslednji odstavek:

"2a. Neupravičeno izplačani zneski pripadajo proračunu Skupnosti in jih je treba izterjati ob upoštevanju načela sorazmernosti ter vpisati v proračun.

Če postopke izterjave izvajajo države članice ali druge institucije, se za povračilo stroškov, povezanih s temi izterjavami, lahko uporabi proračun Skupnosti. Takšna povračila stroškov so urejena z izvedbenimi določbami."

Brez poseganja v določbe posebnih uredb in uporabo Sklepa Sveta glede sistema virov lastnih sredstev Skupnosti, so upravičenosti Skupnosti do tretjih oseb in upravičenosti tretjih oseb do Skupnosti omejene z zastaralnim rokom petih let.

Brez poseganja v določbe posebnih uredb in uporabo Sklepa Sveta glede sistema virov lastnih sredstev Skupnosti, so upravičenosti Skupnosti do tretjih oseb in upravičenosti tretjih oseb do Skupnosti omejene z zastaralnim rokom petih let.

Če upravičenost temelji na namerno povzročeni škodi, začne zastaranje teči šele takrat, ko so škoda ter utemeljitev in višina odškodninskega zahtevka dejansko in pravno ugotovljeni ter registrirani. Zastaranje se prekine s sodnim uveljavljanjem zahtevka. Kadar več dolžnikov odgovarja skupaj, prekinitev v primeru enega dolžnika velja tudi za ostale.

Datum za izračun zastaralnega roka in pogoji za prekinitev tega roka so določeni v izvedbenih določbah.

Datum za izračun zastaralnega roka in pogoji za prekinitev tega roka so zato določeni v izvedbenih določbah.

Obrazložitev

Namerni povzročitelji škode se lahko na zastaranje sklicujejo le, če je v celoti znan obseg nastale škode, vendar znotraj zastaralnega roka ni bila obravnavana nobena tožba.

(35a) V členu 74 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

"Prihodki, prejeti iz glob, obveznosti, periodičnih denarnih kazni in drugih kazni, izterjani zneski in druge natečene obresti se ne smejo končno zabeležiti kot proračunski prihodki, dokler lahko Evropsko sodišče razveljavi odločbe, ki jih nalagajo."

37a. V členu 79 se doda naslednji odstavek:

„Zahtevki za plačilo so pogoj za plačilo Komisije le v utemeljenih primerih.“

Obrazložitev

Pospešitev postopka in preprečitev upravnih ovir.

(37b) Členu 80 se doda naslednji odstavek:

"Kadar se opravljene storitve ali dostavljeno blago plačujejo periodično, lahko odredbodajalec, glede na svojo analizo tveganja, odredi uporabo sistema direktne obremenitve."

Obrazložitev

Prilagoditev Finančne uredbe sodobnim oblikam bančništva. S tem se olajša predvsem vodenje izdatkov (npr. za elektriko, vodo, telekomunikacijske veze, itd.).

37c. V členu 83 se doda naslednji odstavek:

„Institucije proračunskemu organu poročajo o upoštevanju in razveljavitvi rokov, navedenih v izvedbenih določbah.“

Obrazložitev

Proračunski organ bi moral biti bolje obveščen o izvajanju proračuna.

aa) V odstavku 1 se doda naslednji pododstavek 1a:

„Pogodba se lahko začne izvajati šele po podpisu.“

Obrazložitev

Dosedanja praksa začetka izvajanja pogodbe še pred njenim podpisom predstavlja tveganje za vse vpletene strani in lahko privede do resnih kršitev finančnih uredb držav članic. Cilj predloga spremembe je večja pravna varnost in pospešitev podpisa pogodb.

(39a) Členu 89 se dodajo naslednji odstavki:

"3. Za zmanjšanje mejnih stroškov in preprečitev vzporednih postopkov oddaje javnih naročil mora naročnik z ustreznimi sredstvi zagotoviti, da se postopki oddaje naročil izvedejo medinstitucionalno.

4. Treba je ustrezno upoštevati interese malih in srednje velikih podjetij predvsem pri delitvi naročil, po potrebi na strokovna področja ali dele. Pri tovrstni delitvi se upoštevajo mejne vrednosti iz členov 105 in 167."

Obrazložitev

Visoki stroški gospodarskih subjektov ne smejo odvrniti od oddaje ponudb. Ukrep naj bi udeležencem na trgu olajšal dostop in hkrati okrepil konkurenčnost. Izboljšati je treba upravno in stroškovno učinkovitost oddaje javnih naročil. Obenem morajo imeti tudi manjši subjekti, ki redkeje izvajajo postopke naročil, možnost, da izkoristijo strokovne izkušnje večjih subjektov. Mala in srednje velika podjetja pri javnih naročilih ne smejo biti ekonomsko prikrajšana samo zato, ker ne morejo izvesti celotnega naročila. V tem primeru mora naročnik upoštevati obseg naročila glede na strokovna področja in/ali po delih v skladu z ustreznimi mejnimi vrednostmi.

39b. V členu 90(1) se doda naslednji stavek:

„To velja tudi za pogodbe, sklenjene v sklopu okvirne pogodbe, pod pogojem da se s posamezno pogodbo ali dodanimi, v sklopu okvirne pogodbe sklenjenimi pogodbami ne presežejo mejne vrednosti iz členov 105 in 167.“

Obrazložitev

Razširitev obveznosti objave in s tem povezano izboljšanje preglednosti na področju okvirnih pogodb.

41a. Vstavi se naslednji člen:

„Člen 91a

(1) Če naročnik ugotovi, da

a) predvideni upravni izdatki za izvedbo več vzporednih ali zaporednih javnih naročil s podobnim namenom presegajo predvidene prihranke izvedbe javnih naročil, ki so zato neučinkovita, ali

b) to predpostavlja predmet naročila in

c) konkurenca pri tem ni nesorazmerno omejena,

se lahko odloči za sklenitev okvirne pogodbe. Odredbodajalec vključi kopijo ustrezno utemeljene odločitve o sklenitvi okvirne pogodbe v zadevni akt.

(2) Okvirna pogodba o opravljanju storitev ne sme trajati dlje od 24 mesecev, pri čemer se lahko tiho podaljša do 24 mesecev (osnovno trajanje). Če namen pogodbe to dopušča, se lahko vključi določba o delni prekinitvi.

(3) Pogodba se lahko tiho podaljša le, če so ob sklepu o podaljšanju pogodbe izpolnjeni pogoji iz odstavka 1. Odredbodajalec preveri izpolnjenost pogojev in izid vključi v akt.

(4) Če odredbodajalec ob sklenitvi pogodbe oceni, da je predmet naročila mogoče uresničiti le v času, ki presega trajanje pogodbe, mora v aktu navesti tudi razloge za prekoračitev.

(5) Če je predmet pogodbe dobava blaga, je treba pri sklenitvi okvirne pogodbe, ne glede na pogoje iz odstavka 1, z ustreznimi pravili zagotoviti, da naročnik v času trajanja pogodbe ne utrpi gospodarske škode.“

Obrazložitev

Okvirne pogodbe prinašajo nemajhno gospodarsko tveganje. So vsakdanja praksa, zato morajo imeti pravno podlago v finančni uredbi. S sklepanjem okvirnih pogodb mora biti konkurenčnost kar najmanj ovirana, hkrati pa je treba kar najbolj zaščititi finančne interese Unije. Preprečiti je treba zlasti padanje cen. Pri dobavnih pogodbah je to na primer mogoče doseči s preprečevanjem ekskluzivnih pogodb ali s klavzulo o prilagoditvi cen ali prenehanju pogodbe.

41b. Člen 92 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 92

(1) V razpisni dokumentaciji mora biti predmet naročila opisan v celoti, jasno in natančno.

(2) Merila za ocenitev sposobnosti kandidatov ali ponudnikov in merila za ocenitev vsebine ponudbe se določijo vnaprej in so opisana v razpisu.

(3) Kandidati ali ponudniki so o razlogih za izključitev (člena 93 in 94) obveščeni vnaprej.

(4) V skladu s členom 93a je treba kandidate ali ponudnike opozoriti, da morajo, če izpolnjujejo merila za izključitev, naročnika o tem nemudoma obvestiti in po potrebi potrditi, da teh meril ne izpolnjujejo. Pri tem se sklicuje na pravne posledice člena 96.

(5) V primeru okvirne pogodbe se kandidate in ponudnike opozori, da imajo tudi druge institucije pravico do dobave blaga v skladu s pogoji, določenimi v okvirni pogodbi.“

Obrazložitev

Namen predloga spremembe je izboljšati berljivost in sistematično povzeti v več členih vsebovana pravil o vsebini razpisne dokumentacije. Prav tako pojasnjuje pravno podlago za uporabo razlogov za izključitev in obveznosti kandidatov in ponudnikov. Opozorilo na morebitne sankcije v primeru kršitev je nujno za preprečitev nepričakovanih situacij. Tudi druge institucije morajo imeti možnost, da koristijo gospodarske prednosti okvirnih pogodb.

a) če so bili pravnomočno obsojeni zaradi goljufije, korupcije, sodelovanja v kriminalni združbi, pranja denarja ali druge nezakonite dejavnosti, ki škodi finančnim interesom Skupnosti;

a) če so bili v obdobju petih let pred datumom objave razpisa obsojeni zaradi goljufije, korupcije, sodelovanja v kriminalni združbi, pranja denarja ali podobne kaznive dejavnosti; trajanje izključitve se lahko podaljša do deset let, če je bil kandidat ali ponudnik obsojen zaradi dejavnosti v škodo finančnim interesom Skupnosti;

Obrazložitev

V finančni uredbi je treba zaradi pravne varnosti in hierarhije pravil določiti trajanje izključitve zaradi kaznive obsodbe. Pri tem se trajanje izključitve razlikuje glede na to, ali je bila obsodba izrečena zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje tretje osebe ali zoper premoženje Skupnosti. V slednjem primeru se izključitev v skladu s členom 96 lahko upravičeno podaljša do 10 let. Zaradi daljših postopkov v zadevah, povezanih z gospodarskim kriminalom, se datum pravnomočnosti obsodbe ne šteje za začetek izključitve, da se preprečijo pravne nejasnosti in predlogo trajanje izključitve. V teh primerih velja datum obsodbe sodišča prve stopnje, čeprav ni pravnomočna.

(3) Vzroki za izključitev so določeni vnaprej in sporočeni kandidatom ali ponudnikom.

črtano

Obrazložitev

Pravilo je vključeno v člen 93(3).

(4) Kandidati ali ponudniki morajo dokazati, da se ne nahajajo v nobenem od položajev, naštetih v odstavku 1 in, kjer je to ustrezno, da niso v nobenem od položajev, naštetih v odstavku 2.

(4) Kandidati ali ponudniki morajo v skladu s členom 93a dokazati, da se ne nahajajo v nobenem od položajev, naštetih v odstavku 1 in, kjer je to ustrezno, da niso v nobenem od položajev, naštetih v odstavku 2.

Obrazložitev

Poenostavitev upravnega postopka za kandidate ali ponudnike; zahteva po potrjevanju bi morala biti skladna z načelom sorazmernosti.

Kadar je kandidat ali ponudnik pravna entiteta, je treba na zahtevo naročnika predložiti informacije o lastništvu oziroma upravljanju, nadzoru in pooblastilu za zastopanje pravne entitete.

črtano

Obrazložitev

Ta odstavek je naveden v členu 93a(1)(d) v okviru sistematične razvrstitve predpisov o zahtevi po predložitvi dokazil. ".

Člen 93a

(1) Ne glede na določbe člena 89, morajo biti upravne zahteve in zahteve za predložitev dokumentacije ves čas postopka oddaje naročila jasno opredeljene in neposredno povezane z ustreznim postopkom. Predvsem:

a) lahko odredbodajalec za naročila majhne vrednosti, pri katerih je v okviru postopka s pogajanji dopustna ena sama ponudba, glede na oceno tveganja zahteva predložitev enega ali več dokazil;

b) lahko odredbodajalec pri drugih postopkih oddaje naročil v skladu s členom 91(3) zahteva potrdilo ali druga dokazila o tem, da kandidat ni v kateri od situacij iz členov 93 in 94 ter da izpolnjuje tudi ostala merila za oddajo;

c) lahko odredbodajalec v vseh ostalih primerih zahteva dokazila, ki so po njegovem mnenju potrebna za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

Kadar je kandidat ali ponudnik pravna entiteta, je treba na zahtevo naročnika predložiti informacije o lastništvu oziroma upravljanju, nadzoru in pooblastilu za zastopanje pravne entitete.

(2) Ne glede na odstavek 4 predplačila ne smejo biti zadržana izključno zato, ker možnost zahteve po predložitvi dodatnih dokazil ni bila uporabljena.“

Obrazložitev

S predlogom spremembe se načelo sorazmernosti uporabi pri zahtevi po predložitvi dokazil. Na ta način naj bi dosegli ravnovesje med varstvom interesov Skupnosti na eni in upravnim bremenom na drugi strani.

Ne glede na druge določbe o navzkrižju interesov, zlasti iz člena 52, se domneva, da obstaja navzkrižje interesov v smislu točke (a), če je bil kandidat ali ponudnik kadar koli med postopkom za dodeljevanje donacije uslužbenec Skupnosti, razen če je njegovo sodelovanja pri postopku oddaje javnega naročila vnaprej odobril njegov nadrejeni.

Obrazložitev

Predlog spremembe omejuje uporabo tega člena na postopke donacij, saj uslužbencem Skupnosti per se ni dovoljeno sklepati pogodb s Skupnostmi.

(43) Členu 95 se doda naslednji odstavek:

(43) Člen 95 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Toda zaradi stroškovne učinkovitosti se lahko dve ali več institucij dogovori o uporabi skupne podatkovne baze.“

"Člen 95

1. Vsaka institucija osrednji podatkovni bazi, ki jo vodi Komisija, sporoči podrobnosti o kandidatih in ponudnikih, ki so v enem od položajev iz členov 93 in 94.

2. Odredbodajalci v vseh institucijah in agencijah pred sprejetjem ponudbe pregledajo podatkovno bazo. Dostop do podatkovne baze imajo tudi ustrezni organi držav članic. Dostop se lahko omogoči tretjim državam in mednarodnim organizacijam, če je to potrebno zaradi pomembnega javnega interesa brez poseganja v pravila Skupnosti o obdelavi osebnih podatkov.

3. Države članice Komisiji sporočijo podrobnosti o gospodarskih subjektih v enem od položajev, navedenih v členih 93(1)(a, (2)(b) in (c), kjer je bilo ravnanje teh subjektov v škodo finančnemu interesu Skupnosti in Skupnosti še niso v sodnih postopkih. Če gre za finančna sredstva iz skladov EU, organi držav članic ob podeljevanju pogodbe pregledajo podatkovne baze Komisije in ustrezno uporabijo informacije.

(2a) Izključitev kandidata ali ponudnika za več kot pet let je možna le na podlagi sodbe ali podobnega dokumenta, s katero ali katerim je bil kandidat ali ponudnik pravnomočno obsojen na izključitev zaradi ravnanja v škodo Skupnostim.

Obrazložitev

Uskladitev s členom 93.

44(a) Pred člen 97 se vstavi naslednja nova točka 3a:

"Točka 3a

Pravice udeležencev postopka oddaje javnega naročila."

Obrazložitev

Pojasnilo, da udeleženci nimajo zgolj dolžnosti ampak tudi pravice, ki jih mora naročnik upoštevati.

44(b) Člen 97(1) se črta.

Obrazložitev

Izboljšanje razumljivosti in sistematična strnitev.

(aa) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

"2. Samo v utemeljenih primerih lahko naročnik zahteva, da ponudnik v skladu z izvedbenimi določbami predloži garancijo kot jamstvo, da ne bo umaknil ponudbe."

Obrazložitev

Omejitev zahteve po predložitvi garancije na najnižjo možno mero.

46(a) Členu 100 se doda naslednji odstavek:

"(2a) Pogodbe ni dovoljeno podpisati pred pretekom 14 dni od dneva, ko so bili ponudniki ali kandidati obveščeni o zavrnitvi (odstavek 2, prvi polstavek), kolikor to Skupnostim ne bi povzročilo znatne škode. Ta rok začne teči šele potem, ko so bili ponudniki ali kandidati že pisno obveščeni o dopustnem pravnem sredstvu zoper odločitev, zlasti glede instance, roka in oblike. Pogodba, podpisana pred iztekom tega roka, je nična."

Obrazložitev

Neuspešne ponudnike je treba obvestiti o pravnih možnostih spodbijanja sklepov o oddaji javnega naročila. To omogoča učinkovit nadzor nad sklepi o oddaji javnih naročil in zatorej preglednost.

46(b) Vstavi se naslednji člen:

„Člen 100a

(1) Komisija sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se glede postopkov za oddajo javnih naročil, ki sodijo na področje uporabe finančne uredbe, lahko odločitve, ki jih sprejmejo naročniki, učinkovito, predvsem pa čim hitreje, zlasti v skladu s členom 100(7)(b), pregledajo in ugotavljajo kršitve zakonodaje Skupnosti na področju javnih naročil ali kršitve drugih predpisov, s katerimi se to pravo izvaja.

(2) Komisija zagotovi, da je na voljo revizijski postopek v skladu s pogoji, ki jih je treba določiti v izvedbenih določbah, vsaj za vsako osebo, ki ima ali je imela interes, da bi dobila dano javno naročilo v zvezi s preskrbo ali javno naročilo za gradnje, in ki je bila oškodovana ali pa ji grozi oškodovanje zaradi domnevne kršitve. Komisija lahko zlasti zahteva, da mora oseba, ki zahteva revizijo, naročnika predhodno obvestiti o domnevni pravni kršitvi in o svoji nameri, da bo zahtevala revizijo.

Obrazložitev

Enakovredna obravnava z dolžnostmi držav članic iz Direktive 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989.

46(c) Vstavi se naslednji člen:

"Člen 100b

(1) Komisija zagotovi, da sprejeti ukrepi v zvezi z revizijskimi postopki, določenimi v členu 100a, vključujejo določbo, ki omogoča, da

(a) se ob prvi priložnosti in z začasnimi postopki sprejmejo začasni ukrepi, katerih cilj je, da se popravijo domnevne kršitve ali prepreči nadaljnja škoda zainteresiranim ponudnikom, vključno z ukrepi, s katerimi se začasno prekine ali zagotovi začasna prekinitev postopka oddaje javnih naročil ali izvajanje katere koli odločitve, ki jo sprejme naročnik;

(b) se razveljavi ali zagotovi, da se razveljavijo nezakonito sprejete odločitve, vključno z odpravo diskriminacijskih tehničnih, ekonomskih ali finančnih specifikacij v razpisu, razpisni dokumentaciji ali v katerih koli drugih dokumentih, ki se nanašajo na postopek oddaje javnega naročila;

(c) se povrne škoda osebam, ki so bile oškodovane zaradi kršitve.

(2) Pooblastila, navedena v odstavku 1, se lahko prenesejo na ločene organe, ki so pristojni za različne vidike revizijskega postopka.

(3) Ni potrebno, da bi imeli revizijski postopki sami po sebi samodejni suspenzivni učinek na postopke oddaje javnega naročila, na katere se nanašajo.

(4) Komisija lahko predvidi, da pristojni organ ob presojanju, ali naj se uvedejo začasni ukrepi, lahko upošteva morebitne posledic ukrepov za vse interesente, ki so lahko oškodovani, pa tudi javni interes, in se lahko odločijo, da teh ukrepov ne sprejmejo, če so negativne posledice začasne prekinitve večje od koristi. Odločitev, da se začasni ukrepi ne sprejmejo, pa ne posega v druge zahtevke osebe, ki zahteva te ukrepe.

(5) Komisija lahko predvidi, da mora organ s potrebnimi pooblastili, kadar se odškodnina zahteva na podlagi nezakonito sprejete odločitve, najprej razveljaviti izpodbijano odločitev.

(6) Učinke izvajanja pooblastil, navedenih v odstavku 1, na pogodbo, ki se sklene po oddaji javnega naročila, določijo izvedbene določbe.

Poleg tega lahko Komisija določi, razen ko je treba odločitev pred določitvijo odškodnine razveljaviti, da se pooblastila organa, ki je odgovoren za revizijske postopke, po sklenitvi pogodbe o oddaji javnega naročila omejijo na določanje odškodnine osebi, oškodovani zaradi kršitve.

(7) Komisija zagotovi, da se odločitve, ki jih sprejmejo organi, pristojni za revizijske postopke, lahko učinkovito izvajajo.

(8) Kadar organi, pristojni za revizijske postopke, po svoji naravi niso sodni, se vedno navedejo pisni razlogi za njihove odločitve. Poleg tega je v takem primeru treba določiti postopke, s katerimi je kakršen koli domnevno nezakoniti ukrep, ki ga sprejme revizijski organ, ali domnevna napaka pri izvrševanju dodeljenih pristojnosti lahko predmet sodnega postopka ali revizije drugega organa, ki je sodišče v smislu člena 234 Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti ter neodvisen od naročnika in tudi od revizijskega organa.

Člani takega neodvisnega organa se imenujejo in razrešijo pod istimi pogoji kakor člani sodstva glede organa oblasti, odgovornega za njihovo imenovanje, mandat in razrešitev. Vsaj predsednik tega neodvisnega organa mora imeti isto pravno in strokovno usposobljenost kakor člani sodstva. Neodvisni organ sprejema svoje odločitve po postopku, v katerem sta zaslišani obe strani, in te odločitve so s sredstvi, ki jih določi Komisija, pravno zavezujoče."

Obrazložitev

Enakovredna obravnava z dolžnostmi držav članic iz Direktive 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989.

46(d) Člen 102 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 102

Naročnik v nekaterih utemeljenih primerih zahteva od izvajalcev garancijo,

(a) da zagotovi celovito izvedbo pogodbe;

(b) omeji finančno tveganje v zvezi s plačilom vnaprejšnjega financiranja in predplačili. V primeru predplačil se garancije zahtevajo samo, kolikor se plačilo ne vrši za že opravljeno dobavo blaga ali izvedbo storitev po naprej dogovorjenih obrokih."

Obrazložitev

Predlog spremembe je namenjen poenostavitvi upravljanja. Ob že opravljeni dobavi / storitvi izgubi garancija svoj smisel.

- a) V odstavku 1 se uvodni del nadomesti z naslednjim besedilom:

"1. Dotacije so neposredni finančni prispevki v obliki nepovratnih sredstev iz proračuna Evropskih skupnosti za financiranje:''

Obrazložitev

Upošteva originalni predlog spremembe 91 poročevalca in ga razlaga s pravnega vidika. Sklicevanje na proračun 'institucij' lahko zavede in zmede. Bolj pravilno je uporabljati 'proračun Evropskih skupnosti'. Donacija je vedno dotacija iz proračuna Skupnosti, ne glede na institucijo, v kateri je odredbodajalec zaposlen kot uradnik.

-aa) Drugi pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

"Donacije so predmet pisnega sporazuma ali odločbe o dodelitvi donacije, ki ga je treba dostaviti vlagatelju. V odločbi o dodelitvi donacije so lahko predvideni pogoji, obveznosti ali določitve rokov, če bi bili ti lahko tudi predmet sporazuma o donaciji."

Obrazložitev

Predlog spremembe omogoča dodelitev dotacij tudi prek odločb Komisije in ne zgolj prek pogodb. Odločbe so v členu 249 Pogodbe ES predvidene kot pravno sredstvo Skupnosti. Dodelitev donacij na podlagi odločb o donacijah lahko zato bistveno prispeva k poenostavitvi birokratskega postopka, zlasti pri manjših vsotah, in ga skrajša. Zaradi možnosti vključitve pogojev, določitve rokov ali obveznosti v sporazum o donaciji obstaja večja prožnost pri izvajanju.

(ga) izdatki za organizacije, ki jih sestavljajo pretežno (nekdanji) uslužbenci in osebje institucije, in ki:

- zastopajo interese ali podpirajo delovanje institucije; in/ali

- organizirajo kulturne, športne, socialne in druge dejavnosti v korist institucije in/ali njenih (nekdanjih) uslužbencev in osebja; in

(gb) izdatki pri sodelovanju s tretjimi osebami, ki niso zajeti v določbah o javnih naročilih in so povezani z informacijsko politiko institucije.

Te kategorije se obravnavajo kot upravni izdatki v smislu člena 49, ki jih je treba v proračunu posebej izkazati.

Obrazložitev

Namen predloga spremembe je iz polja uporabe donacij izvzeti finančno podporo notranjim organom institucij, saj je le-ta nujna za njihovo uspešno delovanje. Različna načela, ki veljajo za donacije, npr. načelo letnega razpisa ali postopnega zmanjševanja, so neustrezni za finančno podporo, ki jo institucije namenjajo organom, katere tvorijo njihovi člani ali zaposleni.

Donacije se ne smejo kopičiti ali dodeljevati za nazaj in morajo vključevati sofinanciranje.

Donacije se ne smejo kopičiti ali dodeljevati za nazaj ne glede na pravila o dodelitvi donacij v obliki pavšalnih zneskov ali pavšalnega financiranja (člen 113, odstavek 1, točki b in c) morajo vključevati sofinanciranje.

Obrazložitev

V skladu s tem pravilom donacije v obliki pavšalnih zneskov ali pavšalnega financiranja niso zavezane zahtevi o sofinanciranju.

(d) donacije nizkih vrednosti v eni od oblik iz točk (b) ali (c) člena 113a(1) ali v obliki, ki je njihova kombinacija, v skladu z izvedbenimi določbami.

(d) donacije v eni od oblik iz točk (b) ali (c) člena 113a(1) ali v obliki, ki je njihova kombinacija, v skladu z izvedbenimi določbami.

Obrazložitev

Omejitev odstopanja izjeme od pravila neprofitnosti le na pavšalne zneske in pavšalno financiranje donacij nizkih vrednosti ne bi bistveno izboljšalo položaja prejemnikov. Slednji so sedaj pogosto kaznovani zaradi zbiranja lastnih sredstev, saj tako imenovano odstotno pravilo določa, da se donacija EU zniža, če se povečajo lastna sredstva prejemnika, kar ima nasproten učinek na zbiranje lastnih sredstev. Uporaba pavšalnega financiranja in zneskov bi se zato morala povečati, po potrebi v povezavi z najvišjo stopnjo sofinanciranja namesto z vnaprej določeno stopnjo sofinanciranja. Predlog spremembe se mora obravnavati v povezavi s predlogom spremembe 113a iste avtorice.

Člen 109, odstavek 3, točka (d a) (novo) (Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002)

(52a) Vstavi se naslednji člen 109a:

Člen 109a

Naloga skupne službe je svetovanje vlagateljem in njihovo obveščanje. Služba predvsem:

- določa skupne standarde za obrazce za vloge sorodnih donacij ter spremlja obseg in preglednost obrazcev za vloge,

- obvešča možne vlagatelje (zlasti prek seminarjev in z zagotavljanjem navodil) ter

vzpostavi bazo podatkov, prek katere lahko Komisija obvešča vlagatelje."

Obrazložitev

Predlaga se manjša sprememba predloga spremembe 95, ki ga je vložila poročevalka, pri čemer se beseda "telo" nadomesti s "služba". S tem se pojasni, da je namen službe združevanje znanja in iskanje najboljših praks znotraj Komisije, preprečijo se različne razlage in prakse znotraj oddelkov in med njimi, vlagateljem pa zagotovijo zanesljive informacije.

52b) V členu 110(1)

se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

"1. Pogoj za dodelitev donacije je letni program, ki se objavi na začetku leta in v vsakem primeru najkasneje do 15. marca, razen pri pomoči ob kriznih situacijah in človekoljubni pomoči.

Pogoj za dodelitev donacij za poslovanje, opredeljenih v členu 112, je letni program, ki se ga lahko objavi za preteklo leto pod pogojem, da bodo v naslednjem letu na voljo proračunska sredstva.''

Obrazložitev

Upošteva in dopolnjuje predloga sprememb 96 in 97 poročevalcev. Pomembno je dobro razlikovati med donacijami za poslovanje in donacijami za ukrepe, ki predstavljajo različne omejitve.

Po reviziji podrobnih pravil za izvajanje finančne uredbe, ki je bila izvedena oktobra 2005, in ob upoštevanju ustreznih upravnih omejitev, bi bilo tudi bolj realistično, da se za datum objave letnega programa za donacije različnih ukrepov določi 31. marec.

Ta delovni program se izvaja z objavljanjem razpisov, razen v upravičenih izjemnih in nujnih primerih ali kadar lastnosti upravičenca ali ukrepa pri posameznem ukrepu ne dopuščajo druge možnosti.

Ta delovni program se izvaja z objavljanjem razpisov, razen v upravičenih izjemnih in nujnih primerih ali kadar lastnosti upravičenca ali ukrepa pri posameznem ukrepu ne dopuščajo druge možnosti. Razpise se lahko objavi že v prejšnjem letu s pridržkom razpoložljivosti sredstev v naslednjem letu. Ne glede na čas objave in ne glede na člen 115 so v razpisu navedeni vsi predpisi, ki veljajo za dodelitev donacije (zlasti določbe o izključitvi iz členov 93 in 94); pri tem so dovoljene napotitve na standarde. Pravila, ki jih je treba uporabljati, so v času trajanja postopka zavezujoča v obliki, v kateri so bili objavljeni.

Obrazložitev

Z objavo razpisa v prejšnjem letu naj bi preprečili kopičenje postopkov dodeljevanja donacij na začetku naslednjega leta in zamude, ki iz tega izvirajo. Med postopkom je treba zagotoviti pravno varnost za vlagatelje. S prepovedjo spreminjanja pravil v času trajanja postopka se bodo zmanjšali upravni stroški za upravičence in Komisijo, skrajšali postopki in poenotila politika dodeljevanja donacij.

(53a) V členu 110 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim besedilom:

"2. Vse donacije, dodeljene med proračunskim letom, se vsako leto objavijo, če je primerno, v elektronski obliki ob ustreznem upoštevanju zahtev glede zaupnosti in varnosti.

Obrazložitev

Prilagoditev Finančne uredbe sodobnim sredstvom obveščanja.

53b V členu 110 se doda naslednji odstavek 2a:

"(2a) Hkrati z objavo po odstavku 2 Komisija pošlje Parlamentu poročilo o:

(a) številu vlagateljev v preteklem letu;

(b) številu in deležu uspešnih vlog na razpis in na organ, ki dodeljuje donacijo;

(c) povprečnem trajanju postopka od objave razpisa do sklenitve sporazuma o financiranju oz. izdaje odločbe o dodelitvi donacije na razpis in na organ, ki dodeljuje donacijo;

(d) povprečnem trajanju do končne ocene in zaključnega računa (člen 119(1))."

Obrazložitev

Zaradi dolgega trajanja postopkov dodeljevanja donacij je poročanje kot pomembno izhodišče za izboljšave neizogibno. Tako je mogoče oblikovati bilanco uspešnosti za primerjavo delovnega načrta in njegovega uresničevanja.

„Za en ukrep se lahko za posameznega upravičenca dodeli samo ena donacija iz proračuna, razen kadar zadevni temeljni akt določa drugače.

1. Za en ukrep se lahko za posameznega upravičenca dodeli samo ena donacija iz proračuna.

Upravičencu se v proračunskem letu lahko iz proračuna dodeli samo ena donacija za poslovanje.

2. Upravičencu se v proračunskem letu lahko iz proračuna dodeli samo ena donacija za poslovanje. Vlagatelj mora odredbodajalca nemudoma obvestiti o večkratni vložitvi vloge ali večkratni donaciji za projekt.

V vsakem primeru proračun ne financira istih stroškov dvakrat.

3. V vsakem primeru proračun ne financira istih stroškov dvakrat. V nobenem primeru se ne sme preseči skupnega zneska upravičenih stroškov za financiranje.

Obrazložitev

Dolžnost obveščanja s strani upravičenca do donacije prispeva k temu, da se prepreči nedopustne dvojne donacije ali prekoračenje najvišjega možnega zneska donacije.

(55a) V členu 113 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim besedilom:

"2. Če osnovni akt glede organa, ki sledi cilju splošnega evropskega interesa, ne določa drugače, se donacija za poslovanje v primeru podaljšanja postopoma zmanjšuje na ustrezen in sorazmeren način, ne glede na pravila o dodelitvi donacij v obliki pavšalnih zneskov ali pavšalnega financiranja (člen 113(1)(b) in (c))."

Obrazložitev

Pavšalno financiranje in donacije na podlagi pavšalnih zneskov se ne bi smeli zniževati na račun zmanjševanja upravnih stroškov.

(a) povračilo določenega deleža upravičenih stroškov, ki so dejansko nastali;

(a) povračilo največjega ali določenega deleža upravičenih stroškov, ki so dejansko nastali;

Obrazložitev

Upravičenci so sedaj pri zbiranju lastnih sredstev pogosto kaznovani zaradi pravila o odstotkih, po katerem se jim, če zberejo več lastnih sredstev, donacija EU zniža, kar odvrača od zbiranja lastnih sredstev. Bolj koristne bi bile pavšalne donacije in zneski, kjer je to primerno v kombinaciji z največjim odstotkom sofinanciranja, namesto z določenim odstotkom sofinanciranja. Predlog spremembe se mora obravnavati v povezavi s predlogom spremembe 109 istega avtorja.

(1a) Kot upravičeni stroški se lahko uveljavljajo zlasti:

a) stroški za bančno garancijo ali primerljivo zavarovanje, ki jih predloži upravičenec do donacije v skladu s členom 118;

b) prometni davek, ki ga upravičenec do donacije ne more uveljavljati kot odbitek vstopnega davka;

c) izdatki za zunanjo revizijo (člena 117 in 119);

d) upravni izdatki, stroški osebja in materiala;

e) amortizacija.

Obrazložitev

Prav majhna podjetja oz. majhne organizacije ne zmorejo same plačevati stroškov, ki izvirajo iz zagotavljanja jamstev, vendar se jih ne sme dejansko izločiti iz donacije. Podobno velja za nevladne organizacije, ki niso upravičene do odbitka vstopnega davka.

Vlagatelji morajo potrditi, da niso v kateri od situacij iz prvega pododstavka.

Vlagatelji ob upoštevanju načel člena 109 na zahtevo odredbodajalca potrdijo, da niso v kateri od situacij iz prvega pododstavka.

Obrazložitev

Odredbodajalec mora imeti možnost, da potrjevanje izvaja prožno in po lastni presoji. To pripomore k zmanjšanju upravnih izdatkov.

Takšne kazni se lahko izreče tudi upravičencem, ki so med izvedbo sporazuma o donaciji dali lažne izjave pri informacijah, ki jih zahteva odredbodajalec ali pa teh informacij sploh niso dali.

Takšne kazni se lahko izreče tudi upravičencem, ki so med izvedbo sporazuma o donaciji namerno ali iz velike malomarnosti dali lažne izjave pri informacijah, ki jih zahteva odredbodajalec ali pa teh informacij sploh niso dali.

Obrazložitev

Pojasnitev.

(4a) Odredbodajalec mora spodbujati podajanje izjav in vlaganje vlog ali popravljanje izjav ali vlog, kadar je očitno, da so te le pomotoma ali zaradi nepoznavanja izostale ali bile nepravilno oddane ali oblikovane. Odredbodajalec po potrebi in, če je izvedljivo in dopustno v okviru razpoložljivih možnosti, nudi informacije o pripadajočih pravicah in obveznostih udeležencev v postopku.

Med postopkom mora odredbodajalec voditi ustrezno evidenco o stikih z vlagatelji.

Obrazložitev

Z uredbo se bo tudi vlagateljem, ki s pravnim prometom z agencijami za financiranje nimajo izkušenj in nimajo na razpolago pravnega svetovanja, ponudila možnost, da pripravijo uspešne vloge za donacijo. Nevladne organizacije se pritožujejo nad pomanjkanjem sodelovanja. Tako bi Evropsko unijo kot finančnega partnerja naredili privlačnejšo. Preglednost in zanesljivost postopkov bosta doseženi z obveznostjo vodenja evidence.

(57a) V členu 115 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

"1. Upoštevanje načel iz člena 109(1) in merila za ocenitev sposobnosti vloge, ki se objavijo vnaprej v razpisu, omogočajo oceno sposobnosti vlagatelja za končanje predlaganega ukrepa ali delovnega programa. Člen 110(1) ostane nespremenjen.

Merila za ocenitev vsebine vloge predstavijo posebnosti, kakovost in izvedbo projektov."

Obrazložitev

Predlog spremembe 104 vsebuje majhno spremembo, ki bolj jasno določa, da je treba pri določanju meril za ocenitev sposobnosti in vsebine vloge upoštevati načela iz člena 109 tj. preglednost, sorazmernost in enako obravnavanje. To je pomembno tudi z vidika dvostopenjskega postopka, ki ga predlaga poročevalec v predlogu spremembe 105. Poleg tega je popravljena še majhna napaka: tam kjer predlog spremembe dvakrat omenja merila za ocenitev sposobnosti, se v drugem pododstavku uporabi izraz 'merila za ocenitev vsebine', v skladu z razlikovanjem, omenjenim v členu 115.

57b. V členu 115 se dodata odstavek 2a in 2b:

"(2a) Postopek donacije je načeloma treba razdeliti na več faz, pri čemer se prva faza postopka omeji na približno oceno dopustnih predloženih vlog. Če vloga že po tej fazi postopka nima dobrih možnosti, je treba o tem v skladu s členom 116(3) obvestiti vlagatelja. Vsaka nadaljnja faza postopka se mora jasno ločiti od prejšnje, še posebej kar zadeva obseg in vsebino dokazil, ki jih je predložil vlagatelj. Če se od vlagatelja zahteva dokazilo, se lahko to za vsak postopek zahteva le enkrat. Zbrane podatke je treba shraniti v podatkovno zbirko (člen 109a). Prizadevati si je treba za hiter zaključek postopka.

(2b) Odredbodajalec mora kljub načelom člena 109(1) med celotnim postopkom paziti zlasti na to, da izdatki, ki jih ima vlagatelj z objavo, dokumentacijo in siceršnjimi obveznostmi dokazovanja v zvezi z donacijo, ne presegajo vrednosti dane donacije."

Obrazložitev

S členitvijo postopka na več faz se omogoči prva selekcija. Tako se lahko zmanjšajo tudi znatni izdatki za dokumentacijo v zgodnejših fazah postopka. Enak namen ima tudi funkcija nadzora pooblaščenega odredbodajalca.

1. Predlogi so ocenjeni na podlagi vnaprej določenih meril za ocenitev sposobnosti in za ocenitev vsebine vlog, da se določi, kateri predlogi se lahko financirajo.

1. Predlogi so v roku dveh mesecev ocenjeni na podlagi vnaprej določenih meril za ocenitev sposobnosti in za ocenitev vsebine vlog, da se določi, kateri predlogi se lahko financirajo.

Obrazložitev

Namen določbe je določiti jasen časovni okvir za odločanje.

Člen 116, odstavek 3 (Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002)

Obrazložitev

Namen določbe je določiti jasen časovni okvir za odločanje.

58b. Člen 117 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 117

(1) Hitrost plačila se določi glede na finančno tveganje, trajanje in napredek ukrepa ali stroške upravičenca. Plačila je treba izvesti v primernem času.

Če je zapadlost določena s pogodbo ali sklepom, je treba plačila brez nadaljnjega poziva izvesti ob zapadlosti. V členu 119 ostane odstavek 2 nespremenjen.

(2) Za določitev finančnih tveganj lahko odredbodajalec ob upoštevanju načel člena 109(1) od prejemnika finančne pomoči zahteva predložitev potrdila neodvisnega revizorja. Izvedbene določbe lahko predvidijo primere, v katerih je treba pridobiti potrdilo zunanjega revizorja ali v katerih potrdilo ni potrebno."

(Prvi stavek odstavka 1 vsebuje enako besedilo kot člen 117 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.)

Obrazložitev

Uredba mora prispevati k pospešitvi postopka. Institucije, ki imajo svoje revizorje, bi morale imeti možnost, da uporabijo njihove storitve, namesto da najamejo zunanje revizorje. Tako bi se izognili stroškom postopka.

58c. Člen 118 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 118

Kadar ni na razpolago nobenih enako učinkovitih možnosti za zmanjšanje tveganja na minimum, lahko odgovorni odredbodajalec zahteva, da upravičenec vnaprej predloži garancijo, da zmanjša finančna tveganja v zvezi s plačilom vnaprejšnjega financiranja“.

(Besedilo je enako kot v členu 118 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002), dodan je samo stavek „kadar ni na razpolago nobenih enako učinkovitih možnosti za zmanjšanje tveganja na minimum“.)

Obrazložitev

Zlasti malim podjetjem, npr. podjetnikom v nekaterih državah članicah in majhnim nevladnim organizacijam, povzroča zahteva po jamstvu v obliki bančne garancije velike težave. Zato je treba jasno povedati, da bi morala biti ta le skrajno sredstvo, kadar ni drugih enako učinkovitih možnosti za garancijo.

58d. Člen 119 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 119

(1) Znesek donacije ni dokončen, dokler institucija ne sprejme končnih poročil in zaključnega računa, brez poseganja v poznejše kontrole institucije. V tem primeru začne z izvedbo zadnjega plačila proti instituciji teči zastaranje (člen 73b). Zastaralni rok (člen 73b) proti upravičencu začne teči s trenutkom, ko je znesek donacije dokončen.

(2) Če upravičenec ne izpolnjuje obveznosti, določenih z zakonodajo, finančnim sporazumom ali odločbo o dodelitvi donacije, se lahko donacija v skladu z izvedbenimi določbami odloži, zniža ali črta, potem ko je upravičenec dobil priložnost, da izrazi svoje mnenje.

Znižanja morajo biti sorazmerna z očitano napako.

Če do kršitve obveznosti ni prišlo zaradi ravnanja upravičenca, odložitev, znižanje ali črtanje sledijo le izjemoma, še posebej, kadar bi z izvajanjem ali ohranitvijo donacije prekoračili skupni znesek zahtevanih stroškov projekta ali kadar zaradi kršitve obveznosti cilj donacije ni več uresničljiv.“

Obrazložitev

Oblikovanje načela o sorazmernosti. Samodejno zmanjšanje prispevka EU pri umiku enega ali več sofinancerjev, do katerega ni prišlo po krivdi upravičenca, lahko privede do neuspeha celotnega projekta. Načeloma je treba to preprečiti. Sklicevanje na pravila o zastaranju bi moralo institucijo spodbuditi, da izvede zaključno preverjanje najkasneje pred potekom zastaralnega roka. S tem se upravičencem do donacij poveča pravna varnost.

(1) Kadar izvajanje ukrepa zahteva, da upravičenec razpiše postopek za oddajo naročil, so zadevni postopki tisti, ki so za to določeni v izvedbenih določbah.

(1) Kadar izvajanje ukrepa zahteva razpis postopka za oddajo naročil, zanj veljajo določbe naslova V tega dela.

Izvedbene določbe lahko predvidijo pravila za poenostavljeni postopek, odvisno od obsega naročila.

Obrazložitev

Upravna poenostavitev.

61. V členu 122 se „člena 185“ nadomesti s „člena 121“.

61. Člen 122 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 122

Zaključnim računom institucij in organov iz člena 121 je priloženo poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju med letom, ki med drugim vsebuje podatke o obsegu uporabe sredstev in prenosu sredstev med posameznimi proračunskimi postavkami."

Obrazložitev

Pojasnitev ciljev in vsebine posameznih poročil, ki jih predvideva finančna uredba. Letno poročilo odredbodajalca v zvezi z uporabo sredstev, uresničitvijo zastavljenih ciljev, vzpostavitvijo dejavnosti in notranjim nadzornim okvirom pa tudi poročilo o tehničnem in finančnem upravljanju proračuna bi bilo treba natančneje pripraviti z vidika izvrševanja proračuna.

68a. V členu 139 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim besedilom:

"(2) Institucije pošljejo Računskemu sodišču in proračunskemu organu v vednost vsa notranja pravila v zvezi s finančnimi zadevami, ki jih sprejmejo."

Obrazložitev

Informacije proračunskega organa.

68b V členu 143 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim besedilom:

"(3) Letno poročilo vsebuje oceno pravilnosti finančnega poslovodenja. Vsebuje tudi oceno učinkovitosti in pravilnosti upravljanja proračuna in gospodarskega poslovodenja.

Obrazložitev

Z razlikovanjem naj bi bilo jasno izraženo, da se Računsko sodišče pri reviziji ne sme omejiti le na formalno zakonitost prihodkov in odhodkov, ampak da mora nasprotno oceniti tudi vsebinsko smiselnost revidiranih postopkov.

75. V členu 153 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

črtano

"(1) Kadar lahko Komisija prenese proračunska sredstva v skladu s členom 23, sprejme odločitev najpozneje do 31. januarja naslednjega proračunskega leta in obvesti proračunski organ tri tedne pred izvedbo prerazporeditev iz točke (a) člena 23(1).“

(Člen 153(1) v spremenjeni obliki ustreza prvotnemu besedilu v Uredbi (ES, Euratom) št. 1605/2002.)

Obrazložitev

Ohranitev pravic Parlamenta.

82a. Za členom 160a se doda člen 160b:

"Člen 160b

Z odstopanjem od člena 110 se lahko razpise objavi že v prejšnjem letu s pridržkom razpoložljivosti sredstev v naslednjem letu. Ne glede na čas objave in ne glede na člen 115 so v razpisu navedeni vsi predpisi, ki veljajo za dodelitev donacije (zlasti določbe o izključitvi iz členov 93 in 94); pri tem so dovoljene napotitve na standarde. Pravila, ki jih je treba uporabljati, so v času trajanja postopka zavezujoča v obliki, v kateri so bili objavljeni."

Obrazložitev

Glej predlog spremembe k členu 110. Z objavo razpisa v prejšnjem letu naj bi preprečili kopičenje postopkov dodeljevanja donacij na začetku leta in zamude, ki iz tega izvirajo. Med postopkom je treba zagotoviti pravno varnost za vlagatelje. S prepovedjo spreminjanja pravil v času trajanja postopka se bodo zmanjšali upravni izdatki za upravičence, skrajšali postopki in poenotila politika dodeljevanja donacij.

(85a) Členu 168(1) se doda naslednji pododstavek:

"V zvezi z zunanjo pomočjo Skupnosti se uporabljajo pravila za sodelovanje v razpisnih postopkih iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2110/2005 z dne 14. decembra 2005 o dostopu do zunanje pomoči Skupnosti1 in Uredbe Sveta (ES) št. 2112/2005 z dne 21. novembra 2005 o dostopu do zunanje pomoči Skupnosti2.

_______________

1 UL L 344, 27.12.2005, str. 1.

2 UL L 344, 27.12.2005, str. 23."

Obrazložitev

Uredbi o sproščanju pomoči, sprejeti leta 2005, odpirata razpisne postopke za osebe, ki niso iz držav EU in držav upravičenk, z dajanjem prednosti državam v razvoju in uporabo načela vzajemnosti za razvite države, ki niso članice EU. Pravila iz teh uredb se morajo uporabljati in vključiti v Finančno uredbo.

Kot upravičeni stroški se lahko uveljavljajo zlasti:

a) stroški za bančno garancijo ali primerljivo zavarovanje, ki jih predloži upravičenec do donacije v skladu s členom 118;

b) prometni davek, ki ga upravičenec do donacije ne more uveljavljati kot odbitek vstopnega davka;

c) prometni davek, ki ga upravičenec do donacije ne more uveljavljati kot odbitek vstopnega davka;

d) stroški zunanje revizije (člena 117 in 119);

e) upravni izdatki, stroški osebja in materiala;

f) amortizacija.

Obrazložitev

Glej predlog spremembe k členu 113a. Prav majhne nevladne organizacije na področju razvojne pomoči ne zmorejo same plačevati stroškov, ki izvirajo iz zagotavljanja jamstev, vendar se jih ne sme dejansko izločiti iz donacije. Podobno velja za nevladne organizacije, ki niso upravičene do odbitka vstopnega davka.

(94a) V členu 179(3) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

"3. Institucije oba proračunska organa čim prej obvestijo o projektih gradnje s predvidenimi velikimi finančnimi posledicami za proračun,vendar vsaj 3 tedne pred rokom, do katerega se mora odločiti proračunski organ."

Obrazložitev

Institucije, navedene v odstavku 179.3, morajo obvestiti oba proračunska organa vsaj 3 tedne pred rokom, do katerega se mora odločiti proračunski organ, da bi lahko kot proračunski organ pripravil tehtno finančno oceno o projektu gradnje s posledicami za proračun Evropske unije. Tako bosta lahko oba proračunska organa po potrebi zaprosila za pojasnila in dodatne poizvedbe.

94b. V členu 183 se doda naslednji stavek:

"Za mnenje mora zaprositi proračunski organ in ga ustrezno upoštevati, kjer je to primerno."

Obrazložitev

Ohranitev pravic Parlamenta.

Člen 185, odstavek 1 (Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002)

Obrazložitev

Zaradi preglednosti, odgovornosti in doslednosti velja okvirna finančna uredba za vse agencije, ki delujejo v imenu Unije, ne glede ne na to, ali prejemajo donacije iz proračuna,

3. Vsak organ iz odstavka 1 vzpostavi funkcijo notranjega revizorja, ki se mora izvajati v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi. Notranji revizor Komisije potrdi, da delovanje notranjih revizij ustreza mednarodnim revizorskim standardom in lahko s tem namenom izvede presojo kakovosti.

3. Notranji revizor Komisije opravlja revizije za organe iz odstavka 1. Organi iz odstavka 1 lahko vzpostavijo funkcijo notranjega revizorja. Notranji revizor Komisije lahko v utemeljenih primerih prenese svojo nalogo notranjim revizorjem teh organov. Prenos je treba opraviti pisno in navesti razloge zanj ter imena odgovornih revizorjev (tistega, ki prenaša in tistega, na kogar so naloge prenesene). Ne glede na prenos lahko notranji revizor Komisije opravlja notranje revizije za organe iz odstavka 1 in prekliče prenos, kadarkoli se mu zdi to potrebno.

Ko organi iz odstavka 1 vzpostavijo funkcijo notranjega revizorja, jo je treba izvajati v skladu s smernicami, ki jih je določil notranji revizor Komisije. Te smernice vključujejo obveznost predložitve vseh in kakršnih koli poročil notranjemu revizorju Komisije. Notranji revizor Komisije potrdi, da delovanje notranjih revizij ustreza standardom notranje revizije in lahko s tem namenom izvede presojo kakovosti.

Obrazložitev

Pojasniti vlogo notranjega revizorja Komisije. Notranji revizor Komisije ima pooblastila za prenos nalog na notranje revizijske službe agencij, pri čemer ohranja nadzor nad računovodstvom v agencijah in odgovornost zanj.

4. Organi iz člena 121 uporabljajo računovodska pravila iz člena 133, da se lahko njihovi računovodski izkazi konsolidirajo z računovodskimi izkazi Komisije.

črtano

Obrazložitev

Brezpredmetno. Vključeno v člen 133.

(27a) Analiza tveganja se že uporablja za naknadna preverjanja. Njena uporaba za potrditev izdatkov, ki bo omogočila bolj učinkovito izvrševanje tega dela proračuna, mora biti vključena v člen 79 Finančne uredbe.

Obrazložitev

Člen 99 izvedbenih določb finančne uredbe določa, da je pri plačilu donacij treba dodati zaznamek "Odobreno za plačilo", ki "potrjuje: ...(b) da je uradnik ali drug uslužbenec, ki je za to strokovno usposobljen in ga je odgovorni odredbodajalec pravilno pooblastil, sam opremil zahtevek za plačilo ali notranji dokument, ki mu je bil priložen prejeti zahtevek za plačilo, z zaznamkom "potrjujem pravilnost" in ga podpisal; s podpisom tega zaznamka uradnik ali uslužbenec potrdi, da je ukrep ali delovni program, ki ga izvaja upravičenec, v vseh vidikih v skladu s sporazumom o donaciji; …"

Pri naknadnem preverjanju plačil izvedbene določbe v členu 47 dopuščajo, da "se ta preverjanja lahko izvajajo z vzorčenjem v okviru analize tveganja". Če se izvaja pregled statističnega vzorčenja, se lahko potrdi samo z določeno stopnjo verjetnosti (do določene stopnje zaupanja), da je zahtevek za plačilo pravilen.

S preoblikovanjem finančne uredbe leta 2002 se je povečala odgovornost uradnikov in drugih uslužbencev (člen 66). Poleg večje odgovornosti je zahteva, da se zaznamku "odobreno za plačilo" doda zaznamek "potrjujem pravilnost", pri uradnikih povzročila občutek negotovosti, tako da od upravičencev zahtevajo vedno več dokumentov in potrdil, preden jim odobrijo plačilo donacij. Ker za naknadno preverjanje zadostuje, da se "izvaja z vzorčenjem v okviru analize tveganja", bi morali pojem analize tveganja vpeljati tudi v proces potrditve izdatkov. Analiza tveganja ne more zamenjati vseh drugih zahtev za odobritev plačila donacij, zato pa bi uradnikom omogočila, da v odsotnosti strogo omejenega števila formalnih zahtev (dokumentov, potrdil), odobrijo plačilo donacije v mejah diskrecijskih pooblastil. To bi omogočilo ocenitev tveganja glede na učinkovitost in uspešnost.

(36a) Komisija mora predvideti možnost dodeljevanja donacij nad splošno mejo, določeno za dodeljevanje donacij, za projekte v sektorju za zunanjo pomoč Skupnosti brez razpisnega postopka, če so projekti posebne in izredne narave.

Obrazložitev

Možnost dodeljevanja donacij brez razpisnega postopka je strogo omejena, kar pripravljavec mnenja načelno pozdravlja. Vendar pa lahko obstajajo predlogi za projekte, ki so tako izredne in posebne narave, da je malo verjetno, da bi jih lahko predlagal ali izvršil drug ponudnik. V tem primeru mora Komisija imeti možnost, da brez razpisnega postopka prekorači mejo, ki je določena za dodeljevanje donacij.

(1) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002, v nadaljnjem besedilu „finančna uredba“, določa zakonsko podlago reforme finančnega poslovodenja. Zaradi te njene lastnosti morajo biti njeni osnovni elementi ohranjeni in okrepljeni. Poleg tega vzpostavlja proračunska načela, ki jih je treba spoštovati v vseh zakonodajnih aktih in od katerih je treba kar se da malo odstopati.

(1) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002, v nadaljnjem besedilu „finančna uredba“, določa zakonsko podlago reforme finančnega poslovodenja. Zaradi te njene lastnosti morajo biti njeni osnovni elementi ohranjeni in okrepljeni. Poleg tega vzpostavlja proračunska načela, ki izhajajo iz člena 268 in naslednjih Pogodbe ES in ki jih je treba spoštovati v vseh zakonodajnih aktih in od katerih je treba kar se da malo odstopati.

Obrazložitev

Proračunska načela so opredeljena predvsem v členu 268 in naslednjih Pogodbe ES.

(2) Praktične izkušnje so pokazale, da so potrebne določene spremembe za lažje izvrševanje proračuna in uresničevanje osnovnih ciljev politik ter za prilagoditev nekaterih zahtev glede postopka in dokazil, zato da bodo bolj sorazmerne s povezanimi tveganji in stroški.

Praktične izkušnje so pokazale, da so potrebne določene spremembe za lažje izvrševanje proračuna in uresničevanje osnovnih ciljev politik; priporočljiva je tudi izrecna vključitev načela o sorazmernem upravljanju iz člena 5 Pogodbe ES, zato da se ohrani sorazmerje med povezanimi tveganji in stroški.

Obrazložitev

Priporočljivo je opozoriti na vseobsegajoče načelo sorazmernosti upravljanja institucij Skupnosti, da bi se izognili prekomerni obremenitvi državljanov Unije in tretjih oseb z upravljanjem.

(3) Vse spremembe morajo prispevati k doseganju ciljev reform Komisije, pripomoči k izboljšanju ali zagotavljanju dobrega finančnega poslovodenja ter okrepiti zaščito finančnih interesov Skupnosti pred goljufijo in nezakonitim ravnanjem, s čimer bodo pripomogle k oblikovanju razumnega zagotovila zakonitosti in pravilnosti finančnih poslov.

(3) Vse spremembe morajo prispevati k doseganju ciljev reform Komisije, pripomoči k izboljšanju ali zagotavljanju dobrega finančnega poslovodenja ter k učinkoviti zaščiti finančnih interesov Skupnosti pred goljufijo in nezakonitim ravnanjem, s čimer bodo pripomogle k oblikovanju razumnega zagotovila zakonitosti in pravilnosti finančnih poslov.

(5a) Na podlagi prvega odstavka protokola k Pogodbi ES o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki je bil priložen Amsterdamski pogodbi z dne 2. oktobra 1997, so vse institucije pri izvajanju svojih pristojnosti dolžne upoštevati načelo sorazmernosti, v skladu s katerim ukrepi Skupnosti ne smejo prekoračiti okvirov, potrebnih za doseganje ciljev Pogodbe.

Obrazložitev

Priporočljivo je opozoriti na vseobsegajoče načelo sorazmernosti upravljanja institucij Skupnosti, da bi se izognili prekomerni obremenitvi državljanov Unije in tretjih oseb z upravljanjem.

(6) Pri določenih točkah je potrebno več učinkovitosti in preglednosti glede uporabe proračunskih načel, zato da se bolje odgovori na operativne zahteve.

(6) Glede uporabe finančne uredbe se je v praksi pokazalo, da so finančni akterji v posamičnih primerih pri izvajanju svojih pooblastil premalo uporabljali svojo presojo; k temu spada tudi, da le-ti kot izvršilne oblasti Evropske skupnosti samostojno in v okviru svoje presoje v posamičnih primerih lahko odločijo, kdaj je nek ukrep sorazmeren v skladu s členom 5 Pogodbe ES in Pogodbi ES priloženim protokolom o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki je priloga Amsterdamski pogodbi z dne 2. oktobra 1997.

Obrazložitev

Eden od vzrokov za okornost postopka je pomanjkljiva uporaba diskrecije s strani uporabnikov finančne uredbe.

(12) Po trenutni ureditvi mora Komisiji proračunski organ najprej odobriti prejemek donacije, kot so darila ali volila, ki pomenijo finančno obremenitev. V izogib nepotrebnim in okornim postopkom bi morala biti odobritev obvezna samo v primerih, ki vključujejo znatne stroške.

(12) Po trenutni ureditvi mora Komisiji proračunski organ najprej odobriti prejemek donacije, kot so darila ali volila, ki pomenijo finančno obremenitev. V izogib nepotrebnim in okornim postopkom bi morala biti odobritev obvezna v primerih, ki vključujejo posredne stroške.

Obrazložitev

Popravek besedila glede ohranitve pravic Parlamenta.

(13) V zvezi z načelom specifikacije proračuna je treba v določenih točkah poenostaviti in pojasniti pravila o prerazporejanju proračunskih sredstev, saj so se v praksi pokazala kot okorna ali nejasna. Namen člena 22 finančne uredbe je bil, da se uporablja za vse institucije razen za Komisijo, saj ima Komisija svojo lastno ureditev. To določbo je torej treba ustrezno spremeniti.

črtano

Obrazložitev

Popravek besedila glede ohranitve pravic Parlamenta.

(14) V zvezi s „postopkom priglasitve“ Komisija in druge institucije priglasijo svoje predloge prerazporeditve proračunskemu organu, ki lahko uporabi običajni postopek, če želi ugovarjati. V takšnih primerih za sklep proračunskega organa o prerazporeditvi v teoriji veljajo običajni roki. Toda besedilo ne določa, kdaj naj bi čas za omenjeni rok začel teči, zato je treba to opustitev odpraviti.

črtano

Obrazložitev

Popravek besedila glede ohranitve pravic Parlamenta.

(16) Zaradi boljše učinkovitosti je treba Komisiji dovoliti, da se samostojno odloča o prerazporejanju iz rezerv v primerih, ko ob času priprave proračuna za zadevni ukrep ne obstaja noben temeljni akt v smislu člena 49 finančne uredbe, vendar pa je temeljni akt sprejet v danem letu.

črtano

Obrazložitev

Popravek besedila glede ohranitve pravic Parlamenta.

(17) Pravila o prerazporeditvi proračunskih sredstev za upravo Komisije bi bilo treba prilagoditi novi zgradbi k dejavnostim usmerjenega proračuna („activity-based budgeting“ – ABB). Zato bi moral biti „postopek priglasitve“ omejen na prerazporeditve med členi znotraj upravnega poglavja vsakega naslova, ki presegajo 10 % proračunskih sredstev v letu. Po drugi strani pa bi morala o prerazporeditvah med členi različnih naslovov, ki financirajo odhodke iste narave, Komisija odločati samostojno.

črtano

Obrazložitev

Popravek besedila glede ohranitve pravic Parlamenta.

(22a) Pravila o odgovornosti odredbodajalcev je treba jasneje opredeliti, da se zagotovi večja pravna varnost.

(27) Treba je tudi uvesti rok zastaranja veljavnosti terjatev. Za razliko od številnih držav članic za Skupnost ne velja rok zastaranja, po katerem finančne terjatve po določenem času zastarajo. Prav tako Skupnost ni omejena z rokom zastaranja pri svojih terjatvah do tretjih oseb. Uvedba takega roka zastaranja v novem členu 73b ustreza dobremu finančnemu poslovodenju.

(27) Treba je tudi uvesti rok zastaranja veljavnosti terjatev. Za razliko od številnih držav članic za Skupnost ne velja rok zastaranja, po katerem finančne terjatve po določenem času zastarajo. Prav tako Skupnost ni omejena z rokom zastaranja pri svojih terjatvah do tretjih oseb. Uvedba takega roka zastaranja v novem členu 73b ustreza dobremu finančnemu poslovodenju. Namerni povzročitelji škode pa se ne smejo v enaki meri sklicevati na zastaranje kot ostali dolžniki. Začetek zastaranja je zato treba omejiti na trenutek, ko je poznavanje vseh podrobnosti zahtevka dokazano na podlagi dokumentov.

(27a) Na področju oddaje naročil za blago in storitve je treba razviti prožnejše postopke ter jih bolje uskladiti s potrebami ponudnikov. Pri tem je treba zlasti paziti, da se načelo sorazmernosti razširi tudi na izdatke za dokumentacijo. Okvirne sporazume je potrebno vključiti v finančno uredbo. Konkurenca se ne sme omejevati z okvirnimi sporazumi, ki predpostavljajo nepotrebno dolge pogodbene povezave, malih in srednje velikih podjetij pa se ne sme vnaprej izključevati iz oddaje naročil zaradi njihove velikosti.

(27b) Postopke oddaje je treba izvajati medinstitucionalno, da bi se tudi v manjših enotah zmanjšali administrativni izdatki.

(29) Pravila finančne uredbe glede izključitve ponudnikov za institucije Skupnosti postavljajo strožji režim od tistega iz Direktive 2004/18/ES. Finančna uredba ne razlikuje med najresnejšimi razlogi za izključitev in drugimi razlogi. Po drugi strani pa Direktiva 2004/18/ES dejansko razlikuje med temi razlogi in to razlikovanje bi moralo biti na voljo institucijam Skupnosti. Člena 93 in 94 finančne uredbe bi morala določati obvezno izključitev v najbolj resnih primerih, hkrati pa dovoljevati možnost, da naročnik na podlagi ocene tveganja doda druge primere za izključitev. Enako razlikovanje bi bilo treba določiti v členu 114 finančne uredbe v zvezi z donacijami. Pravila o kaznih iz člena 96 navedene uredbe bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(29) Pravila finančne uredbe glede izključitve ponudnikov za institucije Skupnosti postavljajo strožji režim od tistega iz Direktive 2004/18/ES. Pri izključitvi ponudnikov mora veljati načelo sorazmernosti. Da bi se izognili nesorazmernim kaznim, je treba trajanje izključitve omejiti na največ deset let. Izključitve za več kot pet let so dopustne le na osnovi pravnomočne sodbe.

(30a) Zahteva po zagotovitvi dokazil mora biti ustrezno omejena. Izdatki za dokumentacijo morajo biti sorazmerni z vrednostjo naročila.

(30b) Kar zadeva zunanja potrdila o nepristranskosti in poštenosti upravljanja, morajo uslužbenci Skupnosti, ki so udeleženi v postopkih oddaje javnih naročil in dodeljevanja nepovratnih sredstev, o tem vedno obvestiti svoje nadrejene, da se izključili obstoj nasprotnih interesov.

(32a) Izključeni ponudniki morajo imeti učinkovito pravno varstvo, ki ga morajo zagotoviti tudi države članice. V ta namen je treba ustanoviti neodvisne kontrolne organe, ki bodo lahko hitro in brez nesorazmernih izdatkov preverjali postopke oddaje ter zagotavljali dejansko pravno varstvo.

(32b) Zaščita premoženjskih interesov Unije ne sme preobremenjevati izvajalcev. Zastavljanje varščine s strani izvajalca je zato treba omejiti na upravičene primere in ne sme preseči namena zagotavljanja varstva.

(34) V zvezi z donacijami je treba poenostaviti pravila. Zahteve za preverjanja in jamstva bi morale biti bolj sorazmerne s povezanimi finančnimi tveganji. Najprej je treba narediti nekaj bistvenih sprememb v finančni uredbi, da bi se lahko kasneje v izvedbenih določbah uvedlo bolj podrobna pravila. Obseg donacij je treba v členu 108 finančne uredbe pojasniti zlasti glede financiranja, povezanega z dejavnostmi posojanja in lastništvom deležev. Treba je dodati načelo sorazmernosti.

(34) V zvezi z donacijami je treba poenostaviti pravila. Zahteve, ki jih upravni postopek nalaga udeležencem, morajo biti na vsaki posamezni stopnji sorazmerne. Zato je treba že v čim zgodnejši fazi postopka izločiti vloge, ki so bile zavrnjene, da se vlagatelju prihranijo nepotrebni izdatki. Obseg donacij je treba v členu 108 finančne uredbe pojasniti zlasti glede financiranja, povezanega z dejavnostmi posojanja in lastništvom deležev. Posebej v primeru majhnih zneskov je treba omogočiti pomoč na podlagi posamezne odločbe namesto obsežnega in zapletenega sporazuma o pomoči.

Obrazložitev

Priporočljivo je opozoriti na vseobsegajoče načelo sorazmernosti upravljanja institucij Skupnosti, da bi se izognili prekomerni obremenitvi državljanov Unije in tretjih oseb z upravljanjem.

(36) Pravilo, da bi morale biti donacije dodeljene na podlagi objavljenih razpisov, se je izkazalo kot dobro. Toda izkušnje so pokazale, da v določenih primerih narava ukrepa ne dopušča druge možnosti pri izbiranju upravičencev, in iz člena 110 finančne uredbe bi moralo biti popolnoma jasno, da se to lahko zgodi v izrednih primerih.

(36) Pravilo, da bi morale biti donacije dodeljene na podlagi objavljenih razpisov, se je izkazalo kot dobro. Pri tem je treba v smislu pravne varnosti in varnosti načrtovanja poskrbeti, da se zahteve, ki so bile na začetku postopka za oddajo naročila postavljene vlagateljem, med postopkom ne spremenijo. Toda izkušnje so pokazale, da v določenih primerih narava ukrepa ne dopušča druge možnosti pri izbiranju upravičencev, in iz člena 110 finančne uredbe bi moralo biti popolnoma jasno, da se to lahko zgodi v izrednih primerih.

(37) Za zagotavljanje uspešnosti odhodkov je treba spremeniti pravilo, da isti ukrep ne bi smel dovoljevati dodeljevanje več kot ene donacije kateremu koli upravičencu, saj nekateri temeljni akti dejansko omogočajo kombiniranje financiranja Skupnosti in takšni primeri so lahko v prihodnosti še pogostejši. Toda ob tem je treba izkoristiti priložnost za pojasnitev v členu 111 finančne uredbe, da proračun Skupnosti nikoli ne more dvakrat financirati istih stroškov.

(37) Toda ob tem je treba izkoristiti priložnost za pojasnitev v členu 111 finančne uredbe, da proračun Skupnosti nikoli ne more dvakrat financirati istih stroškov in da se ne sme prekoračiti 100 % upravičenih stroškov.

Obrazložitev

Izvajanje predlogov sprememb.

(39) Za jasnost in preglednost bi bilo treba v novem členu 113a finančne uredbe odobriti uporabo pavšalnih izplačil, da bodo obstajali skupaj z bolj tradicionalno metodo povračila stroškov, ki so dejansko nastali.

(39) Za jasnost in preglednost bi bilo treba v novem členu 113a finančne uredbe odobriti uporabo pavšalnih izplačil, da bodo obstajali skupaj z bolj tradicionalno metodo povračila stroškov, ki so dejansko nastali. Upravičene stroške je treba jasneje opredeliti.

(40) V členu 114 finančne uredbe je treba odpraviti določene omejitve o upravičenosti upravičencev, da se omogočijo donacije fizičnim osebam in določenim vrstam združenj, ki niso pravne osebe.

(40) Breme dokazovanja in sankcije, ki so jim izpostavljeni upravičenci do donacij, morajo biti vedno sorazmerni s tveganjem; poleg tega je treba odstraniti določene omejitve o upravičenosti upravičencev (čl. 114 FU), da se omogočijo donacije fizičnim osebam in nekaterim vrstam združenj, ki niso pravne osebe.

Obrazložitev

Priporočljivo je opozoriti na vseobsegajoče načelo sorazmernosti upravljanja institucij Skupnosti, da bi se izognili prekomerni obremenitvi državljanov Unije in tretjih oseb z upravljanjem.

(40a) Za boljše informiranje vlagateljev je treba ustanoviti skupni organ, ki bo skrbel za standardizacijo istovrstnih prošenj, informiranje vlagateljev in primerjalno analizo oddanih zahtevkov.

(47) Treba je omogočiti, da se dajo proračunska sredstva, ki so zapadla kot posledica celotne ali delne neizvedbe projektov, za katere so bila namenjena, ponovno v uporabo. Toda to bi moralo biti strogo omejeno in samo na področju raziskovanja, saj raziskovalni projekti predstavljajo večje finančno tveganje kot tisti na drugih področjih politik.

(47) Zaradi posebnega pomena, ki ga ima spodbujanje raziskovalnega dela za konkurenčnost Evropske unije, je treba omogočiti, da se dajo proračunska sredstva, ki so zapadla kot posledica celotne ali delne neizvedbe projektov, za katere so bila namenjena, ponovno v uporabo. Toda to bi moralo biti strogo omejeno.

Obrazložitev

Izvajanje predlogov sprememb.

Vsaka določba o izvrševanju prihodkov in odhodkov proračuna, ki jo vsebuje drugi zakonodajni akt, mora biti v skladu zlasti s proračunskimi načeli iz naslova II.

Vsaka določba o izvrševanju prihodkov in odhodkov proračuna, ki jo vsebuje drugi pravni akt, mora biti v skladu s proračunskimi načeli iz člena 268 in naslednjih Pogodbe ES.

Obrazložitev

Dodajanje besede "zlasti" je nerazumljivo, zato jo je treba črtati. Proračunska načela pa so že opredeljena v členu 268 in naslednjih Pogodbe ES.

Vsak ukrep, s katerim institucije izvajajo proračun v skladu s to uredbo, mora biti v skladu z načelom sorazmernosti, ki ga opredeljuje člen 5 Pogodbe ES.

Obrazložitev

Priporočljivo je opozoriti na vseobsegajoče načelo sorazmernosti upravljanja institucij Skupnosti, da bi se izognili prekomerni obremenitvi državljanov Unije in tretjih oseb z upravljanjem.

Toda v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih so lahko proračunska sredstva, namenjena za dejavnosti pomoči za krizno upravljanje in humanitarne pomoči, odobrena od 15. decembra vsakega leta v breme proračunskih sredstev za naslednje finančno leto. Take obveznosti pa ne smejo presegati ene četrtine proračunskih sredstev na ustrezni proračunski vrstici za zadnji sprejeti proračun.

Toda v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih so lahko proračunska sredstva, namenjena za dejavnosti pomoči za krizno upravljanje in humanitarne pomoči, odobrena od 15. decembra vsakega leta v breme proračunskih sredstev za naslednje finančno leto. Take obveznosti pa ne smejo presegati ene četrtine proračunskih sredstev na ustrezni proračunski vrstici za zadnji sprejeti proračun. O teh obveznostih je treba obvestiti proračunski organ.

Obrazložitev

Popravek besedila glede ohranitve pravic Parlamenta.

(6a) Člen 14(2) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Evropska skupnost in Evropska skupnost za atomsko energijo ter organi, ki jih ustanovijo Skupnosti, omenjeni v členu 185, ne smejo najemati posojil, kar pa ne posega v člen 46(1)(4). Izjema je neposredno financiranje nakupa nepremičnin, namenjenih uporabi s strani institucij, če je proračunski organ v skladu s členom 179(3) o tem vprašanju izdal pozitivno mnenje.“

Obrazložitev

Pri izvedbi zastavljenih nepremičninskih načrtov (načrtov v zvezi z gradnjo) si morajo institucije pomagati z različnimi oblikami posrednega financiranja, medtem ko bi neposredno financiranje v obliki bančnih posojil omogočalo bolj ugodne pogoje in zagotavljalo večjo transparentnost.

Preračunavanje valut je treba izvesti tako, da se sofinanciranje Unije za nepovratna sredstva za projekte bistveno ne spremeni.

Obrazložitev

Zagotoviti predvidljivost sofinanciranja projektnih partnerjev s strani EU.

Donacije, ki pomenijo tudi znatno finančno obremenitev, morata odobriti Evropski parlament in Svet, pri čemer morata oba sprejeti odločitev v dveh mesecih od datuma prejema zahteve Komisije.

Donacije, ki pomenijo tudi znatne posredne stroške, morata odobriti Evropski parlament in Svet, pri čemer morata oba sprejeti odločitev v dveh mesecih od datuma prejema zahteve Komisije.

Obrazložitev

Popravek besedila glede ohranitve pravic Parlamenta.

1. Katerakoli institucija razen Komisije lahko v svojem delu proračuna prerazporedi:

1. Katerakoli institucija razen Komisije lahko v svojem delu proračuna prerazporedi iz enega naslova v drugega, iz enega poglavja v drugega in iz enega člena v drugega največ 10 % proračunskih sredstev za finančno leto na vrstici, iz katere naj bi se izvedla prerazporeditev.

(a) iz enega naslova na drugega do vključno največ 10 % proračunskih sredstev za finančno leto na vrstici, iz katere naj bi se izvedla prerazporeditev;

(b) iz enega poglavja v drugega neomejeno.

Obrazložitev

Popravek besedila glede ohranitve pravic Parlamenta.

2. Tri tedne pred prerazporeditvijo iz odstavka 1 institucije o svojih nameri obvestijo proračunski organ in Komisijo. Če katera koli veja proračunskega organa v tem obdobju temu iz ustrezno utemeljenih razlogov nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 24.

2. Tri tedne pred prerazporeditvijo iz odstavka 1 institucije o svojih nameri obvestijo proračunski organ. Če katera koli veja proračunskega organa v tem obdobju temu upravičeno nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 24.

Obrazložitev

Poenostavitev.

Proračunski organ o teh prerazporeditvah odloči v časovnih rokih iz člena 24, ki začnejo teči na dan, ko je bil proračunski organ obveščen o nameravani prerazporeditvi.

črtano

Obrazložitev

Popravek besedila glede ohranitve pravic Parlamenta.

3. Katerakoli institucija razen Komisije lahko na svojem delu proračuna proračunskemu organu predlaga prerazporeditve iz enega naslova na drugega, ki presegajo 10 % proračunskih sredstev za finančno leto na vrstici, iz katere naj bi bila narejena prerazporeditev. O tem proračunski organ ustrezno obvesti Komisijo. Za te prerazporeditve se uporablja postopek iz člena 24.

3. Katerakoli institucija razen Komisije lahko na svojem delu proračuna proračunskemu organu predlaga prerazporeditve iz enega naslova na drugega, ki presegajo 10 % proračunskih sredstev za finančno leto na vrstici, iz katere naj bi bila narejena prerazporeditev. Za te prerazporeditve se uporablja postopek iz člena 24.

Obrazložitev

Prvotno besedilo finančne uredbe je bilo boljše; sprememba, ki jo predlaga Komisija, ne prispeva k jasnosti.

4. Katerakoli institucija razen Komisije lahko v svojem delu proračuna izvede prerazporeditve med poglavji, ne da bi morala o tem predhodno obvestiti proračunski organ.

črtano

Obrazložitev

Popravek besedila glede ohranitve pravic Parlamenta.

(i) točka (b) se nadomesti z naslednjim besedilom:

črtano

„(b) v zvezi z odhodki za zaposlene in odhodki za materialne stroške prerazporedi sredstva z enega naslova na drugega samo med členi, ki financirajo odhodke iste narave“;

Obrazložitev

Popravek besedila glede ohranitve pravic Parlamenta.

(ii) Doda se naslednja točka (d):

„(d) prerazporedi proračunska sredstva iz naslova ‚rezervacije‘ iz člena 43 v primerih, ko ob pripravi proračuna ni temeljnega akta za zadevni ukrep, vendar pa je temeljni akt sprejet v danem proračunskem letu.“

črtano

Obrazložitev

Ohranitev pravic Parlamenta.

(iii) drugi pododstavek se črta;

črtano

Obrazložitev

Popravek besedila glede ohranitve pravic Parlamenta.

(b) Vstavi se naslednji odstavek 1a:

črtano

„1a. Komisija obvesti proračunski organ tri tedne pred naslednjim besedilom:

(a) prerazporeditvami sredstev med členi znotraj poglavja za proračunska sredstva za upravo iz istega naslova, če presegajo 10 % proračunskih sredstev prikazanega leta pri členu, iz katerega se prerazporedi;

(b) prerazporeditvami iz točke (c) odstavka 1.

Če katera koli veja proračunskega organa v navedenem tritedenskem obdobju iz ustrezno utemeljenih razlogov nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 24. Proračunski organ odloči o teh prerazporeditvah v časovnih rokih iz člena 24, ki začnejo teči na dan, ko je Komisija obvestila proračunski organ o nameravani prerazporeditvi.“

Obrazložitev

Popravek besedila glede ohranitve pravic Parlamenta.

(c) V odstavku 2 se „odstavka 1(c)“ nadomesti z „odstavkov 1 in 1a“.

črtano

Obrazložitev

Popravek besedila glede ohranitve pravic Parlamenta.

(12) V členu 26(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

črtano

„Odločitve o prerazporeditvi, ki dovoljujejo uporabo rezerve za pomoč v nujnih primerih, sprejme proračunski organ na predlog Komisije. Za vsako posamično prerazporeditev sredstev je treba predložiti poseben predlog.“

Obrazložitev

Popravek besedila glede ohranitve pravic Parlamenta.

(12a) V členu 27 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

"1. Proračunska sredstva se uporabijo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, torej v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti, uspešnosti in sorazmernosti."

Obrazložitev

Namen je preprečiti neobvladljive izdatke ali obveznosti.

12b. Členu 27(2) se doda naslednji pododstavek:

"Sorazmernost pomeni primerno razmerje med izdatki, vključno z izdatki za nadzor, ter zadevnimi zneski in tveganji.“

Obrazložitev

S predlogom spremembe se od Komisije zahteva, da preveri svoje izdatke za nadzor. Cilj: Prilagoditev stroškov tveganjem.

(12c) Členu 27 se doda naslednji odstavek:

"4a. Institucije vzpostavijo sisteme za presojo in primerjavo učinkovitosti postopkov za oddajo naročil ter postopkov za dodelitev donacij."

Obrazložitev

Komisija si pri izvrševanju proračuna prizadeva upoštevati načela dobrega finančnega poslovodenja in izvrševanja proračuna. Tri glavna načela so gospodarnost, učinkovitost in uspešnost. Uradniki Komisije se v glavnem osredotočajo na gospodarnost ali z drugimi besedami na "najboljšo vrednost v skladu s postopki". Finančna uredba (člen 27(2)2) opredeljuje načelo učinkovitosti kot "najboljše razmerje med uporabljenimi sredstvi in doseženimi rezultati." Ob upoštevanju tega načela bi se morala Komisija ne samo osredotočiti na "sezname za preverjanje postopkov", temveč bi morala upoštevati tudi okvir donacij in postopke za oddajo javnih naročil ter upravne stroške zaradi postopkov. Glede na visoke stroške, ki bremenijo morebitne upravičence, je toliko bolj pomembno poudariti merilo učinkovitosti.

(12d) Členu 27 se doda naslednji odstavek:

"4a. „(4a) Pri izvajanju programa in dejavnosti mora postopek slediti njihovi vsebini. Z izvedbenimi določbami so natančno opredeljene zahteve tega člena.“

Obrazložitev

Vsebina politik EU bi morala vplivati na upravne postopke in ne obratno.

(12e) V členu 28 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

"2. Med proračunskim postopkom organi in institucije zagotovijo potrebne informacije za primerjavo sprememb zahtevanih proračunskih sredstev in začetnih napovedi v finančnih izkazih. Te informacije morajo vključevati tudi opis opravljenega dela in faze, ki jo je zakonodajni organ dosegel pri obravnavanju predloženih predlogov. Zahtevana proračunska sredstva se lahko po potrebi revidirajo glede na napredek pri obravnavi temeljnega akta.“

(Ustreza odstavku 3 člena 28 Uredbe (ES, Euratom) 1605/2002, pri čemer se beseda "Komisija" nadomesti z "organi in institucije", besedilo pa temu ustrezno slovnično prilagodi.)

Obrazložitev

Popravek besedila: "Komisija" se nadomesti z "organi in institucije".

(12f) V členu 28 se tretji odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

"3. Za preprečitev tveganja goljufije ali nepravilnosti organi in institucije v finančnih izkazih navedejo vse informacije o obstoječih in načrtovanih ukrepih za preprečevanje goljufij in zaščitnih ukrepih.“

(Ustreza odstavku 3 člena 28 Uredbe (ES, Euratom) 1605/2002, pri čemer se beseda "Komisija" nadomesti z "organi in institucije", besedilo pa temu ustrezno slovnično prilagodi.)

Obrazložitev

Popravek besedila: "Komisija" se nadomesti z "organi in institucije".

(13) V členu 29 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

(13) Člen 29 se nadomesti z naslednjim besedilom:

"Člen 29

1. Proračun se določi in izvršuje ter računovodski izkazi pripravijo v skladu z načelom preglednosti.

„2. Predsednik Evropskega parlamenta objavi dokončno sprejeti proračun in spremembe proračuna v Uradnem listu Evropske unije.

2. Predsednik Evropskega parlamenta objavi dokončno sprejeti proračun in spremembe proračuna v Uradnem listu Evropske unije.

Proračun se objavi dva meseca po datumu razglasitve, da je bil proračun dokončno sprejet.

Proračun se objavi dva meseca po datumu razglasitve, da je bil proračun dokončno sprejet.

Konsolidirani letni obračun in poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju, ki ju pripravijo vse institucije, se objavita v Uradnem listu Evropske unije.“

Konsolidirani letni obračun in poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju, ki ju pripravijo vse institucije, se objavita v Uradnem listu Evropske unije.“

Poročila Komisije morajo vsebovati tudi informacije o sprejetih ukrepih v zvezi s pripombami v proračunu.“

Obrazložitev

Informacije proračunskega organa.

Člen 30 a (novo) (Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002)

Obrazložitev

V skladu s predlogi Evropske komisije v njenem akcijskem načrtu in uvodno izjavo J v osnutku resolucije o razrešnici za leto 2004 je treba učinkovit notranji nadzor vključiti kot eno proračunskih načel v Finančno uredbo.

(a) V drugem pododstavku odstavka 1 se „člena 24“ nadomesti s „členov 23 in 24“;

črtano

Obrazložitev

Popravek besedila glede ohranitve pravic Parlamenta.

(b) V odstavku 2 se „določa člen 24“ nadomesti z „določata člena 23 in 24“.

črtano

Obrazložitev

Popravek besedila glede ohranitve pravic Parlamenta.

(ii) točka (f) se črta;

črtano

Obrazložitev

V proračun se ponovno se vključi dosedanje besedilo o ohranitvi pravice Parlamenta do obveščenosti.

(b) točka (2) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„2. v delu proračuna za vsako institucijo se prihodki in odhodki prikazujejo na enak način kakor v točki 1.“

črtano

Obrazložitev

V proračun se ponovno se vključi dosedanje besedilo o ohranitvi pravice Parlamenta do obveščenosti.

(c) V točki (3) se točka (c) nadomesti z naslednjim besedilom:

črtano

„(c) pri znanstvenem in tehničnem osebju lahko klasifikacija temelji na skupinah plačilnih razredov v skladu s pogoji, določenimi za vsak proračun; načrt delovnih mest mora določati število visoko usposobljenega tehničnega ali znanstvenega osebja, ki ima posebne ugodnosti na podlagi posebnih določb kadrovskih predpisov;“

Obrazložitev

Ponovno se vstavi besedilo o ohranitvi pravice Parlamenta do obveščenosti.

(d) točka (5) se nadomesti z naslednjim besedilom:

črtano

„(5) proračunske vrstice pod prihodki in odhodki, ki so potrebne za izvrševanje Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe.“

Obrazložitev

Posojila in jamstva za posojila Skupnosti še niso ukinjena, novi začasni mehanizem za Jamstveni sklad za zunanje ukrepe pa še ni bil sprejet. Oboje je treba omeniti v proračunu.

(20a) V členu 48 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

"1. Institucije izvršujejo prihodke in odhodke proračuna v skladu s to uredbo na lastno odgovornost in v mejah odobrenih proračunskih sredstev.“

(Predlog spremembe ustreza odstavku 1 člena 48 Uredbe (ES, Euratom) 1605/2002, pri čemer je namesto besede „Komisija“ uporabljena beseda „institucije“.)

Obrazložitev

Popravek besedila.

Da bi zagotovile uporabo sredstev v skladu z veljavnimi pravili in načeli, države članice pri deljenem upravljanju naredijo vse, kar je potrebno:

Da bi zagotovile uporabo sredstev v skladu z veljavnimi pravili in načeli, države članice pri deljenem upravljanju sprejmejo vse potrebne zakonodajne, regulatorne, upravne ali druge ukrepe za varstvo finančnih interesov Skupnosti,

Obrazložitev

Natančnejša pojasnitev.

(b) da preprečijo in odpravljajo nepravilnosti in goljufije;

(b) da preprečijo in odpravljajo nepravilnosti, slabo upravljanje in goljufije;

Obrazložitev

Komisija mora namenjati pozornost tudi boju proti slabemu poslovanju, prav tako kot nepravilnostim in goljufijam.

–i) Uvod se nadomesti z naslednjim:

'2. V mejah iz odstavka 1 lahko Komisija pri centraliziranem in posrednem izvrševanju proračuna na podlagi člena 53(2) ali na podlagi člena 53(4) prenese naloge javne oblasti in zlasti naloge izvrševanja proračuna na:“

Obrazložitev

Prenos nalog izvrševanja proračuna na organe, naštete v členu 54(2), je trenutno omejen na centralizirano in posredno upravljanje, kar močno ovira zlasti prenos nalog za ukrepe na področju zunanjih odnosov. Ti se vse pogosteje izvajajo z decentraliziranim upravljanjem. Za zagotovitev učinkovitega izvrševanja proračuna mora torej prenos nalog biti možen tudi v okviru decentraliziranega upravljanja.

Člen 54, odstavek 3 a (novo) (Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002)

Obrazložitev

V skladu s členom 185 o organih, ki jih ustanovijo Skupnosti in so pravne osebe ter prejemajo donacije iz proračuna, je treba pri izvajanju sedanjih pravil upoštevati posebno naravo parlamentarnih skupin kot upravnih organov ter posebne zahteve pri dejavnostih poslancev Evropskega parlamenta.

1. Če Komisija izvršuje proračun na podlagi posrednega centraliziranega upravljanja, mora najprej pridobiti dokaz o obstoju, pomembnosti in pravilnem delovanju v subjektu, ki mu zaupa izvrševanje, v skladu s pravili dobrega finančnega poslovodenja, glede naslednjega:

1. Če Komisija ali Evropski parlament izvršuje proračun na podlagi posrednega centraliziranega upravljanja, mora vsakokrat najprej pridobiti dokaz o obstoju, pomembnosti in pravilnem delovanju v subjektu, ki mu zaupa izvrševanje, v skladu s pravili dobrega finančnega poslovodenja, glede naslednjega:

Obrazložitev

S spremembo člena 54 se plačila političnim skupinam Evropskega parlamenta obravnavajo kot posredno centralizirano upravljanje. V skladu s tem je treba spremeniti tudi člen 56.

3. Komisija zagotovi nadziranje, ocenjevanje in nadzor izvajanja zaupanih nalog. Kadar pri izvajanju nadzora uporablja lasten sistem nadzora, Komisija upošteva ekvivalentnost sistemov nadzora.

3. Komisija in/ali Evropski parlament zagotovita nadziranje, ocenjevanje in nadzor izvajanja zaupanih nalog. Kadar pri izvajanju nadzora uporabljata lasten sistem nadzora, upoštevata ekvivalentnost sistemov nadzora.

Obrazložitev

S spremembo člena 54 se plačila političnim skupinam Evropskega parlamenta obravnavajo kot posredno centralizirano upravljanje. V skladu s tem je treba spremeniti tudi člen 56.

Člen 60, odstavek 7, prva poved (Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002)

Obrazložitev

Izbris tega besedila je bila morda napaka, ki jo je treba popraviti. Poleg tega se uvaja možnost pridržkov pri poročilu o upravljavskih informacijah.

Člen 61, odstavek 1, točka (-e a) (novo) (Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002)

Obrazložitev

Odstavek 1 f) sledi neposredno iz mnenja Računskega sodišča 10/2005 točka 30:

"Da lahko računovodja potrdi, da računovodski izkazi predstavljajo resnično in pošteno sliko, kot je določeno v členu 123 sedanje finančne uredbe, mora takšna potrditev pokrivati uspešno delovanje sistemov v zadevnem obdobju."

Člen 61, odstavek 2a (Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002)

Obrazložitev

Predlog sledi načelom v poročilu o razrešnici Parlamenta za leto 2003:

Računovodja mora sprejeti splošno odgovornost za skladnost poslovnih knjig za institucijo kot celoto (odstavek 7).

Računovodja zaključi poslovne knjige ter ob morebitnih omejitvah

natančno pojasni vrsto in obseg pridržkov (odstavek 8).

Parlament zagovarja težnjo najnovejše reforme finančnega poslovodenja v Komisiji, da bi prenesla odgovornost na posamezne generalne direktorje;a je kljub temu prepričan, da se mora izjava o zanesljivosti generalnih direktorjev opirati na izjavo o zanesljivosti celotnega postopka računovodje, ki nosi vso odgovornost in mora imeti vsa potrebna sredstva za izpolnjevanje svojih dolžnosti (odstavek 9).

Člen 66 se nadomesti z naslednjim besedilom:

(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Odredbodajalec je odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi, ki določajo, da se od člana ali članice osebja iz zadevnih določb lahko zahteva, da v celoti ali delno poravna kakršno koli škodo, ki so jo imele Skupnosti zaradi resnega kršenja delovnih obveznosti med opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem njegovih ali njenih nalog, zlasti če določa, katere upravičene zneske je treba izterjati, ali izdaja naloge za izterjavo, odobrava izdatke ali podpisuje odredbe za plačilo, ne da bi pri tem upošteval ali upoštevala to uredbo in izvedbene določbe.“

Člen 66 se nadomesti z naslednjim besedilom:

(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Odredbodajalec je odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi.

Odškodnina mora biti izplačana, zlasti če

– odredbodajalec določa, katere upravičene zneske je treba izterjati, ali izdaja naloge za izterjavo, odobrava izdatke ali podpisuje odredbe za plačilo, pri čemer iz hude malomarnosti ali namerno ne upošteva te uredbe in izvedbenih določb.

– odredbodajalec iz hude malomarnosti ali namerno ne pripravi dokumenta o ugotovitvi dolga ali brez utemeljitve ne izda naloga za izterjavo ali ga izda prepozno, ali ker iz hude malomarnosti ali namerno prepozno izda odredbo za plačilo, ki lahko vključuje odgovornost institucije do tretjih oseb.

Pri ugotavljanju krivde in stopnje krivde se upoštevajo vse okoliščine, zlasti viri, ki jih je imel odredbodajalec na voljo za izpolnjevanje svojih obveznosti.

Odgovornost odredbodajalca se ob upoštevanju načela sorazmernosti določa predvsem glede na stopnjo krivde. Če ravna malomarno, je odgovornost omejena na največ 12 mesečnih plač. Če odredbodajalec ravna namerno, odgovarja za celotno škodo.“

Obrazložitev

Pojasnitev. Uvedba načela sorazmernosti.

Člen 66, odstavek 4 (Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002)

Obrazložitev

Posebej manjše institucije imajo lahko velike koristi od združevanja upravnih virov na ta način.

Člen 72, odstavek 2 a (novo) (Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002)

Brez poseganja v določbe posebnih uredb in uporabo Sklepa Sveta glede sistema virov lastnih sredstev Skupnosti, so upravičenosti Skupnosti do tretjih oseb in upravičenosti tretjih oseb do Skupnosti omejene z zastaralnim rokom petih let.

Brez poseganja v določbe posebnih uredb in uporabo Sklepa Sveta glede sistema virov lastnih sredstev Skupnosti, so upravičenosti Skupnosti do tretjih oseb in upravičenosti tretjih oseb do Skupnosti omejene z zastaralnim rokom petih let.

Če upravičenost temelji na namerno povzročeni škodi, začne zastaranje teči šele takrat, ko so škoda ter utemeljitev in višina odškodninskega zahtevka dejansko in pravno ugotovljeni ter registrirani. Zastaranje se prekine s sodnim uveljavljanjem zahtevka. Kadar več dolžnikov odgovarja skupaj, prekinitev v primeru enega dolžnika velja tudi za ostale.

Datum za izračun zastaralnega roka in pogoji za prekinitev tega roka so določeni v izvedbenih določbah.

Datum za izračun zastaralnega roka in pogoji za prekinitev tega roka so zato določeni v izvedbenih določbah.

Obrazložitev

Namerni povzročitelji škode se lahko na zastaranje sklicujejo le, če je v celoti znan obseg nastale škode, vendar znotraj zastaralnega roka ni bila obravnavana nobena tožba.

Člen 74, odstavek 1 (Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002)

(37a) Členu 79 se doda naslednji odstavek:

„Zahtevki za plačilo so pogoj za plačilo Komisije le v utemeljenih primerih.“

Obrazložitev

Pospešitev postopka in preprečitev upravnih ovir.

(37b) Členu 83 se doda naslednji odstavek:

„Institucije proračunskemu organu poročajo o upoštevanju in razveljavitvi rokov, navedenih v izvedbenih določbah.“

Obrazložitev

Proračunski organ bi moral biti bolje obveščen o izvajanju proračuna.

(aa) V odstavku 1 se doda naslednji pododstavek 1a:

„Pogodba se lahko začne izvajati šele po podpisu.“

Obrazložitev

Dosedanja praksa začetka izvajanja pogodbe še pred njenim podpisom predstavlja tveganje za vse vpletene strani in lahko privede do resnih kršitev finančnih uredb držav članic. Cilj predloga spremembe je večja pravna varnost in pospešitev podpisa pogodb.

(39a) Člen 89 se spremeni na naslednji način:

"Člen 89

1. Vsa javna naročila, ki se v celoti ali delno financirajo iz proračuna, morajo biti izvedena v skladu z načeli preglednosti, sorazmernosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije.

2. Za vsa javna naročila je treba zagotoviti zbiranje ponudb iz najširšega možnega kroga ponudnikov, razen če se uporabi postopek s pogajanji iz člena 91(1)(d).

3. Za zmanjšanje mejnih stroškov in preprečitev vzporednih postopkov oddaje javnih naročil mora naročnik z ustreznimi sredstvi zagotoviti, da se postopki oddaje naročil izvedejo medinstitucionalno.

4. Treba je ustrezno upoštevati interese malih in srednje velikih podjetij predvsem pri delitvi naročil, po potrebi na strokovna področja ali dele. Pri tovrstni delitvi se upoštevajo mejne vrednosti iz členov 105 in 167.“

Obrazložitev

Visoki stroški gospodarskih subjektov ne smejo odvrniti od oddaje ponudb. Ukrep naj bi udeležencem na trgu olajšal dostop in hkrati okrepil konkurenčnost. Izboljšati je treba upravno in stroškovno učinkovitost oddaje javnih naročil. Obenem morajo imeti tudi manjši subjekti, ki redkeje izvajajo postopke naročil, možnost, da izkoristijo strokovne izkušnje večjih subjektov. Mala in srednje velika podjetja pri javnih naročilih ne smejo biti ekonomsko prikrajšana samo zato, ker ne morejo izvesti celotnega naročila. V tem primeru mora naročnik upoštevati obseg naročila glede na strokovna področja in/ali po delih v skladu z ustreznimi mejnimi vrednostmi.

(39b) V členu 90(1) se doda naslednji stavek:

„To velja tudi za pogodbe, sklenjene v sklopu okvirne pogodbe, pod pogojem da se s posamezno pogodbo ali dodanimi, v sklopu okvirne pogodbe sklenjenimi pogodbami ne presežejo mejne vrednosti iz členov 105 in 167.“

Obrazložitev

Razširitev obveznosti objave in s tem povezano izboljšanje preglednosti na področju okvirnih pogodb.

(41a) Vstavi se naslednji člen:

"Člen 91a

1. Če naročnik ugotovi, da

(a) predvideni upravni izdatki za izvedbo več vzporednih ali zaporednih javnih naročil s podobnim namenom presegajo predvidene prihranke izvedbe javnih naročil, ki so zato neučinkovita, ali

(b) to predpostavlja predmet naročila in

(c) konkurenca pri tem ni nesorazmerno omejena, se lahko odloči za sklenitev okvirne pogodbe. Odredbodajalec vključi kopijo ustrezno utemeljene odločitve o sklenitvi okvirne pogodbe v zadevni akt.

2. Okvirna pogodba o opravljanju storitev ne sme trajati dlje od 24 mesecev, pri čemer se lahko tiho podaljša do 24 mesecev (osnovno trajanje). Če namen pogodbe to dopušča, se lahko vključi določba o delni prekinitvi.

3. Pogodba se lahko tiho podaljša le, če so ob sklepu o podaljšanju pogodbe izpolnjeni pogoji iz odstavka 1. Odredbodajalec preveri izpolnjenost pogojev in izid vključi v akt.

4. Če odredbodajalec ob sklenitvi pogodbe oceni, da je predmet naročila mogoče uresničiti le v času, ki presega trajanje pogodbe, mora v aktu navesti tudi razloge za prekoračitev.

5. Če je predmet pogodbe dobava blaga, je treba pri sklenitvi okvirne pogodbe ne glede na pogoje iz odstavka 1, z ustreznimi pravili zagotoviti, da naročnik v času trajanja pogodbe ne utrpi gospodarske škode.“

Obrazložitev

Okvirne pogodbe prinašajo nemajhno gospodarsko tveganje. So vsakdanja praksa, zato morajo imeti pravno podlago v finančni uredbi. S sklepanjem okvirnih pogodb mora biti konkurenčnost kar najmanj ovirana, hkrati pa je treba kar najbolj zaščititi finančne interese Unije. Preprečiti je treba zlasti padanje cen. Pri dobavnih pogodbah je to na primer mogoče doseči s preprečevanjem ekskluzivnih pogodb ali s klavzulo o prilagoditvi cen ali prenehanju pogodbe.

(41b) Člen 92 se spremeni na naslednji način:

"Člen 92

1. V razpisni dokumentaciji mora biti predmet naročila opisan v celoti, jasno in natančno.

2. Merila za ocenitev sposobnosti kandidatov ali ponudnikov in merila za ocenitev vsebine ponudbe se določijo vnaprej in so opisana v razpisu.

3. Kandidati ali ponudniki so o razlogih za izključitev (člena 93 in 94) obveščeni vnaprej.

4. V skladu s členom 93a je treba kandidate ali ponudnike opozoriti, da morajo, če izpolnjujejo merila za izključitev, naročnika o tem nemudoma obvestiti in po potrebi potrditi, da teh meril ne izpolnjujejo. Pri tem se sklicuje na pravne posledice člena 96.

5. V primeru okvirne pogodbe se kandidate in ponudnike opozori, da imajo tudi druge institucije pravico do dobave blaga v skladu s pogoji, določenimi v okvirni pogodbi.“

Obrazložitev

Namen predloga spremembe je izboljšati berljivost in sistematično povzeti v več členih vsebovana pravila o vsebini razpisne dokumentacije. Prav tako pojasnjuje pravno podlago za uporabo razlogov za izključitev in obveznosti kandidatov in ponudnikov. Opozorilo na morebitne sankcije v primeru kršitev je nujno za preprečitev nepričakovanih situacij. Tudi druge institucije morajo imeti možnost, da koristijo gospodarske prednosti okvirnih pogodb.

(a) če so bili pravnomočno obsojeni zaradi goljufije, korupcije, sodelovanja v kriminalni združbi, pranja denarja ali druge nezakonite dejavnosti, ki škodi finančnim interesom Skupnosti;

(a) če so bili v obdobju petih let pred datumom objave razpisa pravnomočno obsojeni zaradi goljufije, korupcije, sodelovanja v kriminalni združbi, pranja denarja ali podobne kaznive dejavnosti; trajanje izključitve se lahko podaljša do deset let, če je bil kandidat ali ponudnik obsojen zaradi dejavnosti v škodo finančnim interesom Skupnosti;

Obrazložitev

V finančni uredbi je treba zaradi pravne varnosti in hierarhije pravil določiti trajanje izključitve zaradi kaznive obsodbe. Pri tem se trajanje izključitve razlikuje glede na to, ali je bila obsodba izrečena zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje tretje osebe ali zoper premoženje Skupnosti. V slednjem primeru se izključitev v skladu s členom 96 lahko upravičeno podaljša do 10 let. Zaradi daljših postopkov v zadevah, povezanih z gospodarskim kriminalom, se datum pravnomočnosti obsodbe ne šteje za začetek izključitve, da se preprečijo pravne nejasnosti in predolgo trajanje izključitve. V teh primerih velja datum obsodbe sodišča prve stopnje, čeprav ni pravnomočna.

3. Vzroki za izključitev so določeni vnaprej in sporočeni kandidatom ali ponudnikom.

črtano

Obrazložitev

Pravilo je vključeno v člen 93(3).

4. Kandidati ali ponudniki morajo dokazati, da se ne nahajajo v nobenem od položajev, naštetih v odstavku 1 in, kjer je to ustrezno, da niso v nobenem od položajev, naštetih v odstavku 2.

4. Kandidati ali ponudniki morajo v skladu s členom 93a dokazati, da se ne nahajajo v nobenem od položajev, naštetih v odstavku 1 in, kjer je to ustrezno, da niso v nobenem od položajev, naštetih v odstavku 2.

Obrazložitev

Poenostavitev upravnega postopka za kandidate ali ponudnike; zahteva po potrjevanju bi morala biti skladna z načelom sorazmernosti.

Kadar je kandidat ali ponudnik pravna entiteta, je treba na zahtevo naročnika predložiti informacije o lastništvu oziroma upravljanju, nadzoru in pooblastilu za zastopanje pravne entitete.

črtano

Obrazložitev

Ta odstavek je naveden v členu 93a(1)(d) v okviru sistematične razvrstitve predpisov o zahtevi po predložitvi dokazil. ".

Člen 93a

(1) Ne glede na določbe člena 89 morajo biti upravne zahteve in zahteve za predložitev dokumentacije ves čas postopka oddaje naročila jasno opredeljene in neposredno povezane z ustreznim postopkom.

Predvsem:

(a) lahko odredbodajalec za naročila majhne vrednosti, pri katerih je v okviru postopka s pogajanji dopustna ena sama ponudba, glede na oceno tveganja zahteva predložitev enega ali več dokazil;

(b) lahko odredbodajalec pri drugih postopkih oddaje naročil v skladu s členom 91(3) zahteva potrdilo ali druga dokazila o tem, da kandidat ni v kateri od situacij iz členov 93 in 94 ter da izpolnjuje tudi ostala merila za oddajo;

(c) lahko odredbodajalec v vseh ostalih primerih zahteva dokazila, ki so po njegovem mnenju potrebna za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

Če je kandidat ali ponudnik pravna oseba, je treba na zahtevo naročnika predložiti informacije o lastništvu oziroma upravljanju, nadzoru in pooblastilu za zastopanje pravne osebe.

(2) Ne glede na odstavek 4 predplačila ne smejo biti zadržana izključno zato, ker možnost zahteve po predložitvi dodatnih dokazil ni bila uporabljena.“

Obrazložitev

S predlogom spremembe se načelo sorazmernosti uporabi pri zahtevi po predložitvi dokazil. Na ta način naj bi dosegli ravnovesje med varstvom interesov Skupnosti na eni in upravnim bremenom na drugi strani.

Člen 94, odstavek 1 a (novo) (Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002)

Obrazložitev

Predlog spremembe omejuje uporabo tega člena na postopke donacij, saj uslužbencem Skupnosti per se ni dovoljeno sklepati pogodb s Skupnostmi.

Člen 95 (Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002)

(2a) Izključitev kandidata ali ponudnika za več kot pet let je možna le na podlagi sodbe ali podobnega dokumenta, s katero ali katerim je bil kandidat ali ponudnik pravnomočno obsojen na izključitev zaradi ravnanja v škodo Skupnostim.

Obrazložitev

Uskladitev s členom 93.

(44a) Pred člen 97 se vstavi novi oddelek 3a:

"Oddelek 3a

Pravice udeležencev postopka oddaje javnega naročila."

Obrazložitev

Pojasnilo, da udeleženci nimajo zgolj dolžnosti ampak tudi pravice, ki jih mora naročnik upoštevati.

(44b) Člen 97(1) se črta.

Obrazložitev

Izboljšanje razumljivosti in sistematična strnitev.

(aa) Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

"(2) V utemeljenih primerih lahko naročnik zahteva, da ponudnik v skladu z izvedbenimi določbami predloži garancijo kot jamstvo, da ne bo umaknil ponudbe."

Obrazložitev

Omejitev zahteve po predložitvi garancije na najnižjo možno mero.

(46a) Členu 100 se doda naslednji odstavek:

"(2a) Pogodbe ni dovoljeno podpisati pred pretekom 14 tednov od dneva, ko so bili ponudniki ali kandidati obveščeni o zavrnitvi (odstavek 2, prvi polstavek), kolikor to Skupnostim ne bi povzročilo znatne škode. Ta rok začne teči šele potem, ko so bili ponudniki ali kandidati že pisno obveščeni o dopustnem pravnem sredstvu zoper odločitev, zlasti glede stopnje, roka in oblike. Pogodba, podpisana pred iztekom tega roka, je nična."

Obrazložitev

Neuspešne ponudnike je treba obvestiti o pravnih možnostih spodbijanja sklepov o oddaji javnega naročila. To omogoča učinkovit nadzor nad sklepi o oddaji javnih naročil in zatorej preglednost.

(46b) Vstavi se naslednji člen:

"Člen 100a

(1) Komisija sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se glede postopkov za oddajo javnih naročil, ki sodijo na področje uporabe finančne uredbe, lahko odločitve, ki jih sprejmejo naročniki, učinkovito, predvsem pa čim hitreje, zlasti v skladu s členom 100(7)(b), pregledajo in ugotavljajo kršitve zakonodaje Skupnosti na področju javnih naročil ali kršitve drugih predpisov, s katerimi se to pravo izvaja.

(2) Komisija zagotovi, da je na voljo revizijski postopek v skladu s pogoji, ki jih je treba določiti v izvedbenih določbah, vsaj za vsako osebo, ki ima ali je imela interes, da bi dobila dano javno naročilo v zvezi s preskrbo ali javno naročilo za gradnje, in ki je bila oškodovana ali pa ji grozi oškodovanje zaradi domnevne kršitve. Komisija lahko zlasti zahteva, da mora oseba, ki zahteva revizijo, naročnika predhodno obvestiti o domnevni pravni kršitvi in o svoji nameri, da bo zahtevala revizijo.

Obrazložitev

Enakovredna obravnava z dolžnostmi držav članic iz Direktive 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989.

(46c) Vstavi se naslednji člen:

"Člen 100b

1. Komisija zagotovi, da sprejeti ukrepi v zvezi z revizijskimi postopki, določenimi v členu 1, vključujejo določbo, ki omogoča, da

(a) se ob prvi priložnosti in z začasnimi postopki sprejmejo začasni ukrepi, katerih cilj je, da se popravijo domnevne kršitve ali prepreči nadaljnja škoda zainteresiranim ponudnikom, vključno z ukrepi, s katerimi se začasno prekine ali zagotovi začasna prekinitev postopka oddaje javnih naročil ali izvajanje katere koli odločitve, ki jo sprejme naročnik;

(b) se razveljavi ali zagotovi, da se razveljavijo nezakonito sprejete odločitve, vključno z odpravo diskriminacijskih tehničnih, ekonomskih ali finančnih specifikacij v razpisu, razpisni dokumentaciji ali v katerih koli drugih dokumentih, ki se nanašajo na postopek oddaje javnega naročila;

(c) se povrne škoda osebam, ki so bile oškodovane zaradi kršitve.

2. Pooblastila, navedena v odstavku 1, se lahko prenesejo na ločene organe, ki so pristojni za različne vidike revizijskega postopka.

3. Ni potrebno, da bi imeli revizijski postopki sami po sebi samodejni suspenzivni učinek na postopke oddaje javnega naročila, na katere se nanašajo.

4. Komisija lahko predvidi, da pristojni organ ob presojanju, ali naj se uvedejo začasni ukrepi, lahko upošteva morebitne posledic ukrepov za vse interesente, ki so lahko oškodovani, pa tudi javni interes, in se lahko odločijo, da teh ukrepov ne sprejmejo, če so negativne posledice začasne prekinitve večje od koristi. Odločitev, da se začasni ukrepi ne sprejmejo, pa ne posega v druge zahtevke osebe, ki zahteva te ukrepe.

5. Komisija lahko predvidi, da mora organ s potrebnimi pooblastili, kadar se odškodnina zahteva na podlagi nezakonito sprejete odločitve, najprej razveljaviti izpodbijano odločitev.

6. Učinke izvajanja pooblastil, navedenih v odstavku 1, na pogodbo, ki se sklene po oddaji javnega naročila, določijo izvedbene določbe.

Poleg tega lahko Komisija določi, razen ko je treba odločitev pred določitvijo odškodnine razveljaviti, da se pooblastila organa, ki je odgovoren za revizijske postopke, po sklenitvi pogodbe o oddaji javnega naročila omejijo na določanje odškodnine osebi, oškodovani zaradi kršitve.

7. Komisija zagotovi, da se odločitve, ki jih sprejmejo organi, pristojni za revizijske postopke, lahko učinkovito izvajajo.

8. Kadar organi, pristojni za revizijske postopke, po svoji naravi niso sodni, se vedno navedejo pisni razlogi za njihove odločitve. Poleg tega je v takem primeru treba določiti postopke, s katerimi je kakršen koli domnevno nezakoniti ukrep, ki ga sprejme revizijski organ, ali domnevna napaka pri izvrševanju dodeljenih pristojnosti lahko predmet sodnega postopka ali revizije drugega organa, ki je sodišče v smislu člena 234 Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti ter neodvisen od naročnika in tudi od revizijskega organa.

Člani takega neodvisnega organa se imenujejo in razrešijo pod istimi pogoji kakor člani sodstva glede organa oblasti, odgovornega za njihovo imenovanje, mandat in razrešitev. Vsaj predsednik tega neodvisnega organa mora imeti isto pravno in strokovno usposobljenost kakor člani sodstva. Neodvisni organ sprejema svoje odločitve po postopku, v katerem sta zaslišani obe strani, in te odločitve so s sredstvi, ki jih določi Komisija, pravno zavezujoče."

Obrazložitev

Enakovredna obravnava z dolžnostmi držav članic iz Direktive 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989.

(46d) Člen 102 se nadomesti z naslednjim besedilom:

"Člen 102

Naročnik v nekaterih utemeljenih primerih zahteva od izvajalcev garancijo,

(a) da zagotovi celovito izvedbo pogodbe;

(b) omeji finančno tveganje v zvezi s plačilom vnaprejšnjega financiranja in predplačili. V primeru predplačil se garancije zahtevajo samo, kolikor se plačilo ne vrši za že opravljeno dobavo blaga ali izvedbo storitev po naprej dogovorjenih obrokih."

Obrazložitev

Upravna poenostavitev. Ob že opravljeni dobavi/storitvi izgubi garancija svoj smisel.

(-a) V prvem pododstavku odstavka 1 se uvodni del nadomesti z naslednjim besedilom:

‘1. Donacije so neposredni finančni prispevki v obliki nepovratnih sredstev iz proračuna Skupnosti za financiranje:“

(Enako besedilo kot v prvem pododstavku člena 108 (1) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, dopolnjeno z besedo "institucij")

Obrazložitev

Pravila za izvajanje so dvoumna, saj naj bi bila za praktične ukrepe včasih pristojna "Komisija", včasih pa "odredbodajalec". S predlagano spremembo bi bila ta dvoumnost odpravljena, določbe iz naslova IV "Donacije" pa bi se jasno razširile na vse institucije.

(-aa) Drugi pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

"Donacije so predmet pisnega sporazuma ali odločbe o dodelitvi donacije, ki ga je treba dostaviti vlagatelju. V odločbi o dodelitvi donacije so lahko predvideni pogoji, obveznosti ali določitve rokov, če bi bili ti lahko tudi predmet sporazuma o donaciji."

Obrazložitev

Predlog spremembe omogoča dodelitev dotacij tudi prek odločb Komisije in ne zgolj prek pogodb. Odločbe so v členu 249 Pogodbe ES predvidene kot pravno sredstvo Skupnosti. Dodelitev donacij na podlagi odločb o donacijah lahko zato bistveno prispeva k poenostavitvi birokratskega postopka, zlasti pri manjših vsotah, in ga skrajša. Zaradi možnosti vključitve pogojev, določitve rokov ali obveznosti v sporazum o donaciji obstaja večja prožnost pri izvajanju.

(ga) izdatki za organizacije, ki jih sestavljajo pretežno (nekdanji) uslužbenci in osebje institucije, in ki:

- zastopajo interese ali podpirajo delovanje institucije; in/ali

- organizirajo kulturne, športne, socialne in druge dejavnosti v korist institucije in/ali njenih (nekdanjih) uslužbencev in osebja; in

(gb) izdatki pri sodelovanju s tretjimi osebami, ki niso zajeti v določbah o javnih naročilih in so povezani z informacijsko politiko institucije.

Te kategorije se obravnavajo kot upravni izdatki v smislu člena 49, ki jih je treba v proračunu posebej izkazati.

Obrazložitev

Namen predloga spremembe je iz polja uporabe donacij izvzeti finančno podporo notranjim organom institucij, saj je le-ta nujna za njihovo uspešno delovanje. Različna načela, ki veljajo za donacije, npr. načelo letnega razpisa ali postopnega zmanjševanja, so neustrezna za finančno podporo, ki jo institucije namenjajo organom, katere tvorijo njihovi člani ali zaposleni.

Donacije se ne smejo kopičiti ali dodeljevati za nazaj in morajo vključevati sofinanciranje.

Donacije se ne smejo kopičiti ali dodeljevati za nazaj; ne glede na pravila o dodelitvi donacij v obliki pavšalnih zneskov ali pavšalnega financiranja (člen 113, odstavek 1, točki b in c) morajo vključevati sofinanciranje.

Obrazložitev

V skladu s tem pravilom donacije v obliki pavšalnih zneskov ali pavšalnega financiranja niso zavezane zahtevi o sofinanciranju.

Člen 109, odstavek 3, točka (d a) (novo) (Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002)