POROCILO o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije

Evropski parlament

Choisissez la langue de votre document :

Postopek : 2005/0033(COD)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument : A6-0123/2006
Predložena besedila : A6-0123/2006		Razprave : PV 18/05/2006 - 4 CRE 18/05/2006 - 4		Glasovanja : PV 18/05/2006 - 5.4 Obrazložitev glasovanja Obrazložitev glasovanja Obrazložitev glasovanja		Sprejeta besedila : P6_TA(2006)0218

POROČILO ***I

338k

372k

31. marec 2006

PE 367.684v02-00

A6-0123/2006

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije

(KOM(2005)0108 – C6-0093/2005 – 2005/0033(COD))

Odbor za regionalni razvoj

Poročevalec: Rolf Berend

		OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
		EXPLANATORY STATEMENT
		MNENJE ODBORA ZA PRORAČUN
		MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
		POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije

(KOM(2005)0108 – C6-0093/2005 – 2005/0033(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0108)(1),

– ob upoštevanju člena 251(2) in členov 159(3) in 181a(2) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6 0093/2005),

–– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. septembra 2002 o poplavah v Srednji Evropi(2)

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2005 o naravnih nesrečah (požari in poplave) v tem poletju v Evropi(3),

– ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0123/2006),

1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2. poudarja, da so odobrena proračunska sredstva, navedena v zakonodajnem predlogu za obdobje po letu 2006, odvisna od sklepa o naslednjem večletnem finančnem okviru;

3. poziva Komisijo, naj po sprejetju naslednjega večletnega finančnega okvira po potrebi predstavi predlog za prilagoditev finančnega okvirnega zneska programa;

4. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno preuči, če namerava ta predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

5. naroči svojemu predsedniku, naj to stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Predlog Komisije		Predlogi sprememb Parlamenta

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 1

(1) V primeru večje nesreče ali kriznih razmer mora Skupnost izkazati svojo solidarnost z državami članicami in prebivalstvom v zadevnih regijah z zagotovitvijo finančne pomoči, da prispeva k čim hitrejši vzpostavitvi običajnih pogojev za življenje v prizadetih regijah ter k finančni odškodnini za žrtve terorističnih dejanj.

(1) 'Nesreča' pomeni velik uničujoč dogodek, ki povzroči resno škodo prebivalstvu in okolju, kot npr. poplave, požari ali suša. V primeru večje nesreče ali kriznih razmer mora Skupnost izkazati svojo solidarnost z državami članicami in zlasti s prebivalstvom v zadevnih regijah s hitro zagotovitvijo posebne finančne pomoči, da prispeva k čim hitrejši vzpostavitvi običajnih pogojev za življenje v prizadetih regijah ter k finančni odškodnini za neposredne žrtve, ne da bi prevzela naloge javnih ali zasebnih organov.

Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 1 a (novo)
		(1a) Solidarnostni sklad omogoči Skupnosti, da ukrepa v primeru večjih nesreč ali kriznih razmer. Na ta način naj bi bila Unija bolj dejavna na področjih, na katerih državljani pričakujejo njeno ukrepanje. Iz tega razloga je med področjem uporabe in finančnim okvirjem Sklada treba zagotoviti skladnost, tako da lahko Skupnost ne glede na okoliščine v razširjeni in razširjujoči se Uniji zadosti pričakovanjem državljanov. Na eni strani to pomeni, da se je treba izogniti prekomerni razširitvi področja uporabe, na drugi strani pa, da ima Skupnost za jasno določena področja uporabe tudi v posebej kriznih letih na razpolago dovolj sredstev.
Obrazložitev
Zaradi začetka pogajanj z novimi državami za vstop, kot je na primer Turčija, novi solidarnostni sklad predvideva geografsko razširjeno področje uporabe ob nespremenjenem finančnem okviru. V tem se skriva nevarnost, da bodo državljani glede Unije imeli nova pričakovanja, ki jih ne bo mogoče izpolniti. To nevarnost je treba preprečiti s prilagodljivo uporabo sredstev in jasno določenim področjem uporabe.
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 3
(3) Večje nesreče ali krizne razmere so lahko posledica naravnih, industrijskih in tehnoloških dogodkov, vključno z onesnaževanjem morja in radiološko nevarnostjo, ali nujnih primerov na področju javnega zdravja, zlasti uradno razglašenih pandemij influence, ali terorističnih dejanj. Obstoječi instrumenti ekonomske in socialne kohezije omogočajo financiranje preventivnih ukrepov in obnovo poškodovane infrastrukture. Solidarnostni sklad Evropske unije, ustanovljen z Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2002(4), omogoča Skupnosti, da pomaga mobilizirati službe za ukrepanje ob izrednih dogodkih za zadovoljevanje neposrednih potreb prebivalstva in kratkoročno obnovo poškodovane ključne infrastrukture, da se tako omogoči ponovni zagon gospodarskih dejavnosti v prizadetih regijah. Vendar je ta sklad omejen pretežno na naravne nesreče. Treba je predvideti tudi možnost, da Skupnost poseže v kriznih razmerah, ki niso naravnega izvora.		(3) Večje ekološke, industrijske in tehnološke nesreče, vključno z onesnaževanjem rek in morja ter radiološko nevarnostjo, lahko naključno povzročijo ljudje, lahko so posledica naravnih dogodkov z neposrednimi usodnimi učinki, kot pri poplavah ali gozdnih požarih, oziroma dogodkov z dolgoročnimi posledicami, kot so suše ali zmrzal, ter terorističnih napadov. Obstoječi instrumenti ekonomske in socialne kohezije omogočajo financiranje preventivnih ukrepov in obnovo poškodovane infrastrukture. Solidarnostni sklad Evropske unije, ustanovljen z Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2002, omogoča Skupnosti, da pomaga mobilizirati službe za ukrepanje ob izrednih dogodkih za zadovoljevanje neposrednih potreb neposredno prizadetega prebivalstva in kratkoročno obnovo poškodovane ključne infrastrukture, da se tako omogoči ponovni zagon gospodarskih dejavnosti v prizadetih regijah. Vendar v področje uporabe tega Sklada spadajo pretežno nesreče, ki izvirajo iz naravnih dogodkov, čeprav je treba predvideti tudi možnost, da Skupnost poseže v kriznih razmerah, ki niso naravnega izvora in pri katerih odgovornosti ni mogoče dovolj natančno ugotoviti.
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 4 a (novo)
		(4a) Financiranje solidarnostnega sklada lahko preseže zgornjo mejo, določeno v finančni perspektivi, pri čemer se najvišji znesek uporabi le, če je to potrebno. Da se zagotovi ustrezno financiranje, se solidarnostni sklad do višine največ 7 milijard EUR vključi v prožnostne rezerve.
Obrazložitev
Predlog spremembe izhaja iz priporočil o solidarnostnem skladu, ki so vsebovana v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2005 o političnih izzivih in proračunskih sredstvih razširjene Unije 2007-2013 (2004/2209(INI)). Znesek je izražen v tekočih cenah (7 milijard EUR) in ne v cenah iz leta 2004.
Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 5
(5) V skladu z načelom subsidiarnosti je treba ukrepe iz te uredbe omejiti na večje nesreče. Te je treba opredeliti glede na področje. Vendar je treba do določene stopnje upoštevati tudi politično presojo, da se lahko odzove na dogodke, katerih posledice so še posebej resne, vendar pa zaradi svoje narave ne morejo biti ocenjene le na podlagi materialne škode, kot je zlasti primer večjih zdravstvenih kriz in terorističnih dejanj. Pozornost je treba nameniti posebnim razmeram v oddaljenih in osamljenih regijah, kot so otoške ter najbolj oddaljene regije.		(5) V skladu z načelom subsidiarnosti je treba ukrepe iz te uredbe omejiti na večje nesreče. Te je treba opredeliti glede na področje. V primeru terorističnega napada se mora Skupnost odzvati na dogodke tudi takrat, kadar materialna škoda sicer ne izpolnjuje kvantitativnega merila za uporabo sredstev Sklada, vendar so posledice napada tako resne, da postane solidarnost Skupnosti nujna. Na osnovi okrepljenega partnerstva je treba pozornost nameniti posebnim razmeram v oddaljenih in osamljenih regijah, kot so otoške ter najbolj oddaljene regije.
Obrazložitev
V skladu z besedilom poročevalca se bo s predlogom spremembe razjasnilo, kako se mora Skupnost odzvati v izrednih razmerah zaradi terorističnih napadov in kakšen mora biti odnos Skupnosti do oddaljenih ali osamljenih regij, kot so otoške ter najbolj oddaljene regije.
Predlog spremembe 6 Uvodna izjava 5 a (novo)
		(5a) Izkušnje, pridobljene v prvih letih delovanja solidarnostnega sklada, so pokazale težave pri uporabi Sklada ob nesrečah, do katerih pride postopoma. Uredba mora zato vsebovati jasno opredelitev trenutka, v katerem je zahtevek upravičen. Prva tako je nujno, da se pravila za upravičenost že v osnovi prilagodijo značilnostim, obsegu in trajanju dogodka, predvsem z zagotavljanjem financiranja posebnih ukrepov, sprejetih za boj proti takim vrstam nesreč.
Obrazložitev
V primeru potresov, poplav ali požarov ni težko oceniti neposredne škode. Pri suši pa to traja dalj časa, saj je škodo, čeprav je enako obsežna, težko oceniti v kratkem času.
Predlog spremembe 7 Uvodna izjava 6
(6) Večje nesreče, zlasti naravne nesreče, pogosto prizadenejo več kot eno državo. Če večja nesreča prizadene državo, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, je treba nepovratna sredstva odobriti tudi sosednji državi, ki jo je prizadela ista nesreča.		(6) Večje nesreče, zlasti naravne nesreče, pogosto prizadenejo več kot eno državo. Če večja nesreča prizadene državo, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, se lahko nepovratna sredstva odobrijo tudi sosednji državi, ki jo je prizadela ista nesreča.
Obrazložitev
Uporabi se terminologija iz člena 3.

Predlog spremembe 8Uvodna izjava 10

(10) Potrebno je preudarno finančno poslovanje, da se zagotovi možnost ukrepanja Skupnosti, če se v istem letu zgodi več večjih nesreč.	(10) Potrebno je preudarno finančno poslovanje, da se zagotovi možnost ukrepanja Skupnosti, če se zaporedoma v dokaj kratkem obdobju zgodi več nesreč.

Obrazložitev

Solidarnostni sklad se mora odzvati na posledice nesreč, ki se zgodijo hitro in zaporedoma.

Predlog spremembe 9 Uvodna izjava 12
Mehanizmi plačil in uporaba nepovratnih sredstev po tej uredbi morajo ustrezati nujnosti razmer. Zato je treba določiti skrajni rok za porabo odobrene finančne pomoči.		Mehanizmi plačil in uporaba nepovratnih sredstev po tej uredbi morajo ustrezati nujnosti razmer. Zato je treba določiti realni rok za porabo odobrene finančne pomoči.
Obrazložitev
Roki morajo ustrezati okoliščinam, povzročenim zaradi nesreče.
Predlog spremembe 10 Uvodna izjava 13
(13) Za državo upravičenko pomoči je lahko zaželeno, da v okviru svojega posebnega ustavnega, institucionalnega, pravnega ali finančnega sistema vključi v sklepanje in uporabo izvedbenih sporazumov regionalne ali lokalne organe. Država upravičenka mora kljub temu ostati odgovorna za izvedbo pomoči, upravljanje in nadzor ukrepov, ki se financirajo s sredstvi Skupnosti v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu „finančna uredba“).		(13) Država upravičenka pomoči mora v okviru svojega posebnega ustavnega, institucionalnega, pravnega ali finančnega sistema vključiti v sklepanje in uporabo izvedbenih sporazumov regionalne ali lokalne organe. Država upravičenka mora kljub temu ostati odgovorna za izvedbo pomoči, upravljanje in nadzor ukrepov, ki se financirajo s sredstvi Skupnosti v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu „finančna uredba“).
Obrazložitev
Posledice naravnih nesreč so predvsem lokalne, zaradi česar bi morale države članice ob natančnem upoštevanju načela subsidiarnosti v izvajanje pomoči vključiti regionalne in lokalne oblasti.
Predlog spremembe 11 Uvodna izjava 15
(15) Ukrepanje Skupnosti ne sme razbremeniti odgovornosti tretjih oseb, ki so na podlagi načela „plača povzročitelj obremenitve“ v prvi vrsti odgovorne za škodo, ki so jo povzročile, ali odvrniti države članice ali Skupnost od preventivnih ukrepov.		(15) Ukrepanje Skupnosti ne sme razbremeniti odgovornosti tretjih oseb, ki so na podlagi načela „plača povzročitelj obremenitve“ v prvi vrsti odgovorne za škodo, ki so jo povzročile, ali odvrniti države članice ali Skupnost od preventivnih ukrepov ali prevzeti vloge javnih ali zasebnih zavarovalnic.
Obrazložitev
Solidarnost ne sme pomeniti, da se ukrepa namesto drugih.
Predlog spremembe 12 Uvodna izjava 21
(21) Tehnično pomoč za solidarnostne ukrepe po tej uredbi je treba zagotoviti za izboljšanje sposobnosti Komisije za ocenjevanje prejetih vlog.		(21) Tehnično pomoč za solidarnostne ukrepe po tej uredbi je treba zagotoviti za izboljšanje sposobnosti držav članic, da Komisiji ali drugemu pristojnemu organu predložijo pravilno izpolnjeno vlogo za pomoč, in sposobnosti Komisije za ocenjevanje prejetih vlog.
Obrazložitev
Država članica/države članice bi morala/morale biti sposobne kriti tudi nekaj lastnih stroškov, povezanih s pripravo vlog za finančno pomoč iz okvira tehnične pomoči, da bi plačala/plačale potrebne strokovnjake.
Predlog spremembe 13 Uvodna izjava 23
(23) Ta uredba se uporablja od dneva začetka uporabe finančne perspektive 2007–2013.		(23) Ta uredba se uporablja od dvajsetega dne po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Obrazložitev
Ta uredba stopi v veljavo po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Predlog spremembe 14 Člen 1, odstavek 1
1. Solidarnostni sklad Evropske unije, v nadaljevanju besedila „Sklad“ je ustanovljen z namenom, da omogoči Skupnosti, da se odzove na večje nesreče, ki prizadenejo države članice ali države kandidatke, ki se z Evropsko unijo pogaja o pristopu, v nadaljevanju „države, ki izpolnjuje pogoje za pomoč“.		1. Solidarnostni sklad Evropske unije, v nadaljevanju besedila „Sklad“ je ustanovljen z namenom, da omogoči Skupnosti, da se odzove na večje nesreče ali krizne razmere, ki prizadenejo države članice oz. njihove regije ali države kandidatke, ki se z Evropsko unijo pogaja o pristopu, v nadaljevanju „države, ki izpolnjuje pogoje za pomoč“.
Predlog spremembe 15 Člen 1, odstavek 1 a (novo)
		1a. Država, ki se z Evropsko unijo pogaja o pristopu, lahko zaprosi za pomoč iz Sklada le v primeru večje nesreče na čezmejnem ozemlju ali morju, ki se nahaja med to državo in državo članico.
Obrazložitev
Ob upoštevanju omejenih finančnih sredstev Sklada in nejasnosti izraza "terorizem", bi morala biti finančna pomoč iz Sklada namenjena le odpravljanju škode, ki je posledica večjih nesreč ali kriznih razmer.
Predlog spremembe 16 Člen 1, odstavek 2, točka b
b) industrijske in tehnološke nesreče;		b) industrijske in/ali tehnološke nesreče;
Obrazložitev
Navedena primera nesreč se ne dogajata vedno istočasno.
Predlog spremembe 17 Člen 2, odstavek 1
Za namene te uredbe se nesreča šteje za večjo nesrečo, če vsaj v eni državi, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, povzroči neposredno škodo, katere ocenjen znesek presega 1 milijardo EUR v letu 2007 ali 0,5 % bruto nacionalnega dohodka zadevne države.		Za namene te uredbe se nesreča ali krizne razmere štejejo za večjo nesrečo, če vsaj v eni državi, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, povzroči neposredno škodo, katere ocenjen znesek presega 1 milijardo EUR v letu 2007 ali 0,5 % bruto nacionalnega dohodka zadevne države.
Obrazložitev
Ko dogodek v državi, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, ne izpolnjuje kvantitativnih meril nesreče, se mora Komisija pri oceni predložene vloge za finančno pomoč iz Sklada posvetovati s pristojnim odborom Evropskega parlamenta.
Predlog spremembe 18 Člen 2, odstavek 2
Tudi če kvantitativna merila niso izpolnjena, lahko Komisija v ustrezno utemeljenih in izjemnih okoliščinah prizna, da se je na ozemlju države, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, zgodila večja nesreča.		Tudi če kvantitativna merila niso izpolnjena, lahko Komisija v ustrezno utemeljenih in izjemnih okoliščinah prizna, da se je na določenem delu ozemlja države, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, zgodila večja nesreča. Komisija v takih primerih sprejme vse potrebne ukrepe v okviru evropskega solidarnostnega sklada.
Predlog spremembe 19 Člen 2, odstavek 2 a (novo)
		Posebna pozornost bo namenjena oddaljenim ali osamljenim regijam, kot so otoki in odročne regije, kot jih določa člen 299(2) Pogodbe.
Obrazložitev
To določbo, ki je vključena v člen 2 obstoječe uredbe o solidarnostnem skladu, je treba ohraniti, da se uveljavi navedba iz uvodne izjave 5 tega predloga uredbe.
Predlog spremembe 20 Člen 3, odstavek 1, pododstavek 1
(1) Na zahtevo države, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, lahko Komisija v obliki nepovratnih sredstev odobri finančno pomoč iz Sklada, če se na območju zadevne države zgodi večja nesreča.		(1) Na zahtevo države, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, lahko Komisija v obliki nepovratnih sredstev odobri finančno pomoč iz Sklada, če se na območju zadevne države zgodi večja nesreča ali pojavijo krizne razmere.
Obrazložitev
Vsaki državi, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, bi morali dodeliti finančno pomoč v primeru hujše nesreče ali kriznih razmer tako na kopnem kot tudi na morju.
Predlog spremembe 21 Člen 3, odstavek 1, pododstavek 2
Na zahtevo države, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, in ki deli mejo z državo iz prvega pododstavka ter jo je prizadela ista večja nesreča, lahko Komisija tudi tej državi odobri pomoč iz Sklada.		Na zahtevo države, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, in ki deli mejo z državo iz prvega pododstavka ter jo je prizadela ista večja nesreča ali krizne razmere, lahko Komisija tudi tej državi odobri pomoč iz Sklada.
Obrazložitev
Vsaki državi, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, bi morali dodeliti finančno pomoč v primeru hujše nesreče ali kriznih razmer tako na kopnem kot tudi na morju.
Predlog spremembe 22 Člen 4, točke a, b, d in g
a) bistveni nujni ukrepi za takojšnjo usposobitev infrastrukture in naprav na področju energetike, vode in odpadnih voda, telekomunikacij, prevoza, zdravja in izobraževanja;		a) bistveni nujni ukrepi za takojšnjo usposobitev infrastrukture in naprav, vzpostavitev zasilnih infrastruktur kot tudi zagotovitev takojšnje oskrbe prebivalstva na področju energetike, pitne vode in odpadnih voda, telekomunikacij, prevoza, zdravja in izobraževanja, da bi zadovoljili potrebe prebivalstva;
b) takojšnja zdravniška pomoč in ukrepi za zaščito prebivalstva pred neposredno nevarnostjo za zdravje, vključno s stroški cepiv, zdravil, zdravstvenih izdelkov, medicinske opreme in infrastrukture, uporabljene v nujnih primerih;		b) takojšnja zdravniška pomoč in ukrepi za zaščito prebivalstva pri nastopu večjih kriznih razmer na področju javnega zdravja;
d) bistveni nujni ukrepi za takojšnjo zagotovitev preventivne infrastrukture;		d) ukrepi za takojšnje odpravljanje naravnih nesreč oziroma njihovih takojšnih posledic ter za takojšnjo zagotovitev preventivne infrastrukture;
g) zdravstvena, psihološka in socialna pomoč neposrednim žrtvam terorističnih dejanj in njihovim družinam.		g) nujni ukrepi na področju zdravstvene pomoči neposrednim žrtvam večjih nesreč in terorističnih napadov ter psihološka in socialna pomoč žrtvam in njihovim družinam;
Predlog spremembe 23 Člen 5, odstavek 1
(1) Država, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, čim prej in najpozneje v desetih tednih po datumu nastanka prve škode, ki jo je povzročila nesreča, predloži Komisiji vlogo za pomoč iz Sklada in vse razpoložljive podatke, vsaj naslednje:		(1) Država, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, čim prej in najpozneje v desetih tednih po datumu, ko so bile oblasti prvič opozorjene na prvotno škodo, ki jo je povzročila večja nesreča, predloži Komisiji vlogo za pomoč iz Sklada in vse razpoložljive podatke, vsaj naslednje:
a) o škodi, ki jo je povzročila nesreča, in posledicah za zadevno prebivalstvo in gospodarstvo;		a) o škodi, ki jo je povzročila nesreča, in posledicah za zadevno prebivalstvo, okolje in gospodarstvo ter kulturno in naravno dediščino;
b) razčlenitev ocenjenih stroškov ukrepov iz kategorij, navedenih v členu 4, glede na primernost za zadevno nesrečo;		b) razčlenitev ocenjenih stroškov ukrepov iz kategorij, navedenih v členu 4, glede na primernost za zadevno nesrečo;
c) o kakršnih koli drugih virih financiranja Skupnosti, ki bi lahko prispevali k nadomestitvi škode za nesrečo;		c) o kakršnih koli drugih virih financiranja Skupnosti, ki bi lahko prispevali k nadomestitvi škode za nesrečo;
d) o kakršnih koli drugih virih nacionalnega ali mednarodnega financiranja, vključno z javnim in zasebnim zavarovanjem, ki bi lahko prispevali k pokrivanju stroškov odpravljanja škode in zlasti stroškov upravičenih ukrepov.		d) o kakršnih koli drugih virih nacionalnega ali mednarodnega financiranja, vključno z javnim in zasebnim zavarovanjem, ki bi lahko prispevali k pokrivanju stroškov odpravljanja škode in zlasti stroškov upravičenih ukrepov.
Podatki, navedeni pod točko (a) prvega pododstavka vključujejo oceno zneska celotne neposredne škode, ki jo je povzročila nesreča.		Podatki, navedeni pod točko (a) prvega pododstavka vključujejo oceno zneska celotne neposredne škode, ki jo je povzročila nesreča. Glede na težave pri ocenitvi škode, do katere je pride zaradi nesreč s trajnimi in nenehnimi posledicami, Komisija na zahtevo prizadete države članice, podaljša 10-tedenski rok za predložitev vloge za pomoč iz Sklada.
Predlog spremembe 24 Člen 6, odstavek 2
2. Znesek predplačila, izplačanega v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1, predstavlja 5 % celotnega zneska ocenjenih stroškov iz člena 5(1)(b), vendar ne sme preseči 5 milijonov EUR.		2. Znesek predplačila, izplačanega v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1, predstavlja do 5 % celotnega zneska ocenjenih stroškov iz člena 5(1)(b), vendar ne sme preseči 5 milijonov EUR.
Obrazložitev
Neprimerno je določiti, da znašajo morebitna predplačila vedno točno 5 %.
Predlog spremembe 25 Člen 6, odstavek 2 a (novo)
		2a. Zahtevo po vračilu je treba izrecno navesti.
Obrazložitev
Jasno mora biti, da se mora predplačilo vrniti, če se v naknadni oceni ugotovi neupravičenost do pomoči.
Predlog spremembe 26 Člen 7, odstavek 1
1. Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 5(2), čim prej določi ustrezen znesek finančne pomoči, ki se, kjer je to primerno, odobri v okviru razpoložljivih sredstev.		1. Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 5(2), čim prej in v dveh tednih določi ustrezen znesek finančne pomoči, ki se, kjer je to primerno, odobri v okviru razpoložljivih sredstev.
Znesek ne sme preseči 50 % celotnega zneska ocenjenih stroškov iz člena 5(1)(b).		Znesek ne sme preseči 50 % celotnega zneska ocenjenih stroškov iz člena 5(1)(b).
		Priloženi predlogi proračuna, ki so podrobneje opisani v členu 8, se pripravijo skupaj z določitvijo ustreznega zneska, Komisija pa jih predloži istočasno.
		Celoten postopek predložitve vseh predlogov, potrebnih za uporabo sredstev Sklada, kot je določeno z roki v predhodnih odstavkih, ne sme trajati dlje kot 3 mesece po prejetju vloge zadevne države.
Obrazložitev
Glede na negativne izkušnje z zamudami v letu 2005, je nujno, da se postopki pospešijo.
Predlog spremembe 27 Člen 7, odstavek 2, pododstavek 1
(2) Če je na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 5(2), Komisija sklenila, da pogoji za odobritev pomoči po tej uredbi niso izpolnjeni, o tem obvesti zadevno državo.		Če je na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 5(2), Komisija sklenila, da pogoji za odobritev pomoči po tej uredbi niso izpolnjeni, o tem čim prej obvesti zadevno državo.
Obrazložitev
Skladnost z odstavkom 1.
Predlog spremembe 28 Člen 8, odstavek 1, pododstavek 1
(1) Če je Komisija sklenila, da se odobri finančna pomoč iz Sklada, mora proračunskemu organu predložiti predloge, potrebne za odobritev finančnih sredstev, ki ustrezajo znesku, določenem v skladu s členom 7(1).		(1) Če je Komisija sklenila, da se odobri finančna pomoč iz Sklada, mora proračunskemu organu nemudoma predložiti predloge, potrebne za odobritev finančnih sredstev, ki ustrezajo znesku, določenem v skladu s členom 7(1).
Obrazložitev
Komisija bi morala proračunskemu organu nemudoma posredovati vlogo za finančno pomoč.
Predlog spremembe 29 Člen 8, odstavek 2
2. Ko da proračunski organ na razpolago proračunska sredstva, Komisija sprejme odločbo o nepovratnih sredstvih in upošteva vsa predplačila, izplačana v skladu s členom 6(1).		2. Da bi proračunski organ dal na razpolago proračunska sredstva, Komisija sprejme odločbo o nepovratnih sredstvih in upošteva vsa predplačila, izplačana v skladu s členom 6(1).
Obrazložitev
Čeprav v praksi verjetno ne bi prihajalo do težav, se pri oblikovanju tega zakonodajnega besedila ne da predvideti, ali bodo proračunska sredstva vedno na voljo.

Predlog spremembe 30Člen 9, odstavek 1

1. Po sprejetju odločbe o nepovratnih sredstvih Komisija državi prejemnici takoj po podpisu sporazuma iz člena 10(1) v enkratnem znesku izplača nepovratna sredstva.	1. Po sprejetju odločbe o nepovratnih sredstvih Komisija državi prejemnici v 15 dneh po podpisu sporazuma iz člena 10(1) v enkratnem znesku izplača nepovratna sredstva.

Obrazložitev

V izrednih razmerah, ko je potrebno hitro delovanje, morajo biti roki jasno določeni, da je omogočen takojšen odziv, četudi z najmanjšo stopnjo prilagodljivosti, ki jo zahtevajo večplastni ukrepi.

Predlog spremembe 31 Člen 9, odstavek 2
2. Država prejemnica porabi nepovratna sredstva kakor tudi morebitne obresti v 18 mesecih od datuma prve škode za financiranje upravičenih ukrepov, izvedenih po tem datumu.		2. Država prejemnica porabi nepovratna sredstva kakor tudi morebitne obresti v 12 mesecih od datuma podpisa sporazuma iz člena 10(1) in v vsakem primeru najpozneje v 18 mesecih od datuma prve škode za financiranje upravičenih ukrepov, izvedenih po datumu, ko je prišlo do nesreče.
Obrazložitev
Namen te uredbe je zgolj odzivanje na izredne razmere, da se obnovijo normalne življenjske razmere. Zato bi moralo za pomoč za izredne razmere zadostovati časovno obdobje 12 mesecev. Poleg tega, časovno obdobje za uporabo Sklada ne bi smelo biti odvisno od dejavnikov, na katere država članica nima vpliva, kot je npr. zamuda pri sklepanju sporazuma iz člena 10(1). Ravno tako se ne sme dopustiti, da država članica namenoma zavlačuje s sklenitvijo sporazuma iz člena 10(1), da se tako podaljša obdobje, v katerem se lahko uporablja pomoč.
Predlog spremembe 32 Člen 11, odstavek 2
(2) Države prejemnice si prizadevajo za vsako možno povračilo škode od tretjih oseb.		(2) Načeloma se mora uporabiti načelo odgovornosti povzročitelja, še posebej pri industrijskih in tehnoloških nesrečah. Države prejemnice morajo dokazati, da si prizadevajo za vsako možno povračilo škode od tretjih oseb.
Obrazložitev
Zagotoviti je treba, da solidarnostni sklad povzročiteljev nastale nesreče ne razbremeni odgovornosti. Zaradi tega je treba države članice opomniti, da vzpostavijo učinkovit pravni okvir in pravni sistem, ki čim bolj zagotavlja odgovornost v primeru industrijskih nesreč.
Predlog spremembe 33 Člen 15
Če v času predložitve predloga po členu 8 preostala finančna sredstva, ki so za to leto razpoložljiva za Sklad, ne zadostujejo za kritje finančne pomoči, ki je po oceni potrebna, lahko Komisija predlaga, da se razlika financira iz razpoložljivih sredstev Sklada za naslednje leto.		Če v času predložitve predloga po členu 8 preostala finančna sredstva, ki so za to leto razpoložljiva za Sklad, ne zadostujejo za kritje finančne pomoči, ki je po oceni potrebna, lahko Komisija predlaga Evropskemu parlamentu, ki izvaja proračunski nadzor, da se razlika financira iz razpoložljivih sredstev Sklada za naslednji dve leti.
(2) Zgornjo mejo celotnega letnega proračuna Sklada v letu, ko se zgodi nesreča, in v naslednjem letu je treba v vsakem primeru spoštovati.		(2) Zgornjo mejo celotnega letnega proračuna Sklada v letu, ko se zgodi nesreča, in v obeh naslednjih letih je treba v vsakem primeru spoštovati.
Obrazložitev
Področje uporabe Sklada se razširi tako geografsko kot tudi vsebinsko, to pomeni, da se poveča število situacij, v katerih se uporabijo sredstva Sklad. Obenem pa ni možnosti za povečanje finančnih sredstev Sklada. Da se premosti to protislovje, je treba povečati prilagodljivost finančnega upravljanja. Praviloma se letno izplača le del najvišje zgornje meje v višini 1 milijarde EUR. Da se zagotovi delovanje Unije tudi v izrednih okoliščinah, ne da bi bil finančni okvir obremenjen, se najvišja zgornja meja namesto za dve računa za tri leta.
Predlog spremembe 34 Člen 17, odstavek 2
(2) Če država prejemnica ni izpolnila obvez iz člena 10(3), lahko Komisija od države prejemnice zahteva povrnitev celotne ali dela prejete finančne pomoči.		(2) Če država prejemnica ni izpolnila obvez iz člena 10(3) ali iz člena 11(2), lahko Komisija od države prejemnice zahteva povrnitev celotne ali dela prejete finančne pomoči.
Obrazložitev
V primeru, da država prejemnica ne stori pravočasno vsega za prejem odškodnine od tretjih oseb (kar praviloma lahko zahteva veliko časa), mora imeti Komisija na razpolago učinkovite sankcije, če ugotovi, da je prišlo do take zamude.
Predlog spremembe 35 Člen 17, odstavek 2 a (novo)
		2a. Če država prejemnica po predhodni večji nesreči ni sprejela preventivnih ukrepov in če bi se s sprejetjem preventivnih ukrepov zmanjšala ali preprečila škoda, ki je nastala zaradi večje nesreče, Komisija od države prejemnice zahteva povrnitev celotne ali dela prejete finančne pomoči.
Obrazložitev
Pomoč iz Sklada ne bi smela zadrževati, temveč prej spodbujati države članice, da sprejmejo ukrepe za preprečevanje ponovitve večjih nesreč oziroma za zmanjševanje njihovih posledic. Če države članice niso sprejele preventivnih ukrepov – ob predpostavki, da bi to lahko storile–- je treba ponovno pregledati pomoč, ki jo ob velikih nesrečah dobivajo iz Sklada.
Predlog spremembe 36 Člen 19
Pred 1. julijem vsako leto, z začetkom veljavnosti od [leta, ki sledi letu oddaje vloge], Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o ukrepih po tej uredbi, ki so bili izvedeni v preteklem letu. To poročilo vsebuje zlasti podatke v zvezi s predloženimi vlogami, o sprejeti odločbi o nepovratnih sredstvih in zaključku odobrene finančne pomoči.		Pred 1. julijem vsako leto, z začetkom veljavnosti od [leta, ki sledi letu oddaje vloge], Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o ukrepih po tej uredbi, ki so bili izvedeni v preteklem letu. To poročilo vsebuje zlasti podatke v zvezi s predloženimi vlogami, o sprejeti odločbi o nepovratnih sredstvih in zaključku odobrene finančne pomoči in izvedenih ukrepih.
Obrazložitev
V letnem poročilu niso navedene le vloge in odločbe o nepovratnih sredstvih, ampak lahko vsebuje tudi seznam izvedenih ukrepov. Pri prihodnjih večjih nesrečah ga države članice lahko uporabijo za primerne in koristne ukrepe.
Predlog spremembe 37 Člen 21
Uredba (ES) št. 2012/2002 se s 1. januarjem 2007 razveljavi.		Uredba (ES) št. 2012/2002 se razveljavi z dnem začetka veljavnosti te uredbe.
Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo.		Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo.
Obrazložitev
Upoštevati je treba začetek veljavnosti uredbe.
Predlog spremembe 38 Člen 23, odstavek 2
Uporablja se od 1. januarja 2007.		črtano
Obrazložitev
Uredba stopi v veljavo po objavi v Uradnem listu Evropske unije

(1)	Še neobjavljeno v UL.
(2)	UL C 272 E, 13.11.2003, str. 471.
(3)	Sprejeto besedilo, P6_TA(2005)0334.
(4)	UL L 311, 14.11.2002, str. 3.

EXPLANATORY STATEMENT

Background

After the devastating floods in the summer of 2002 the Community quickly introduced a new instrument, known as the Solidarity Fund, to allow financial support to be provided to Member States and regions hit by major natural disasters. Since 2002 financial aid has been granted from the Solidarity Fund 16 times. This shows the need for this kind of support.

However the current instrument needs some improvements to optimise financial management, adjust its scope to meet new challenges and prevent misuse. The Council has been asked to revise the current regulation, on the basis of a Commission proposal, by 31 December 2006.

The proposal for a revised Solidarity Fund is the latest in a series of Community measures aiming to tackle natural disasters, industrial accidents, threats to health and terrorist attacks:

· the Structural Funds are used for disaster prevention, for example helping to finance flood prevention measures;

· the Commission is proposing a rapid response and preparedness instrument to provide immediate relief in the event of major emergencies;

· this should be followed up by mobilisation of the Solidarity Fund under certain conditions to support public expenditure on temporary measures to deal with the direct damage resulting from a disaster in a Member State.

The instrument ensures that the EU can better fulfil public expectations through EU measures. It thus helps to close the gap between public expectations and Community policies.

Commission proposal

Until now the EU has not been able to provide financial assistance to people or regions facing a crisis as a result of industrial accidents (such as the wreck of the‘Prestige’ oil tanker) or terrorist attacks (such as in London in July 2005 and Madrid in March 2004) by taking over part of the public expense of immediate repairs.

On the basis of the current Solidarity Fund, which is exclusively for natural disasters, the Commission proposes to extend its scope to:

· terrorist attacks

· industrial and technological disasters,

· public health crises such as pandemics.

The geographical scope of the Solidarity Fund (Member States and candidate countries in accession negotiations with the EU) is de jure to remain unchanged, but it has been extended de facto with the start of accession negotiations now with two new countries (Turkey and Croatia).

In addition the Commission intends the new proposal to increase transparency with regard to mobilisation of the Fund, by changing the criteria as follows:

· reducing the damage threshold for mobilising the Fund from the present 0.6% of national GNI to 0.5%, or from €3 billion to €1 billion;

· abolishing the criterion of ‘extraordinary regional disasters’;

· introducing a political criterion for unexpected and exceptional cases.

The following measures are intended to mobilise the Fund more effectively and quickly:

· faster help for affected Member States, through an advance payment of 5% of the total damage;

· introduction of time limits for each phase of the mobilisation, to prevent delays;

· introduction of a budget for technical assistance within an upper limit of 0.20% of the available financial resources for the year in question.

In addition the Fund cannot be added to other sources of funding and must not exceed 50% of the total damage which the country in question has to repair.

Rapporteur's proposals

Your rapporteur agrees with the Commission that the Solidarity Fund must be adapted to new challenges and that there is potential for improvement in the way it is used. He therefore welcomes the Commission proposal but also sees a need for some changes, which must be incorporated in the proposal.

Precise definition of the extended field of application

Your rapporteur in principle welcomes the extension of the thematic field of application. Thus the EU will be able to provide urgently-needed action in crisies reflecting new kinds of threat such as shipwrecked tankers or other major industrial accidents, or terrorist attacks.

But the Solidarity Fund’s field of application must not be overstretched or arouse false expectations. Preventive measures in the area of health are certainly desirable, but have no place in an instrument which aims to assist in reconstruction and alleviating the distress of people in areas affected by crises and disasters. In the area of health policy it is up to the Member States to take appropriate precautions in the event of a pandemic.

Appropriate flexibility of financial resources

Your rapporteur would also like to stress that the financial resources must match the scope of the Fund, which has been extended both geographically and thematically. Not only must the Solidarity Fund cover new crisis situations, it must also be applicable in the new accession countries, Turkey and Croatia. This is particularly significant with regard to Turkey, which not only has a large population but also is at considerable risk from earthquakes.

According to Commission figures there are large variations from year to year in the actual calls on the budget (2002: € 728 000 million; 2004: € 19 600 million), and in 2004 these were far below the maximum budgeted amount. However it cannot be excluded that in years of extreme disasters, because of the substantially increased scope of the Fund, the financial need will exceed the annual budget of €1 billion. Therefore the Fund’s resources must be sufficiently flexible to be able to respond appropriately to events of this kind.

Your rapporteur therefore proposes that in a year of particularly serious disasters, the budget appropriations for the following two years can be mobilised. Within three consecutive years however the upper budget limit of three times the annual €1 billion may not be exceeded.

Strict criteria for mobilisation

With the new Solidarity Fund the Commission hopes to increase the transparency of the mobilisation criteria. It thus advocates abolishing the exceptions for smaller disasters and at the same time lowering the threshold. Your rapporteur considers that these two measures are inextricably linked, and the exception for smaller disasters can only be abolished if the threshold is substantially lowered, as the Commission proposes.

In this connection it is however incomprehensible that the Commission can make an arbitrary political assessment. It is not acceptable that for vaguely defined exceptional disasters the Commission can decide to provide support in cases which do not meet the quantitative criterion of € 1 billion or 0 .5% of GNI.

Only in the event of terrorist attacks should political considerations to a certain extent determine the mobilisation of the Fund in exceptional circumstances which do not fulfil the quantitative criterion. Terrorist attacks can sometimes cause only limited physical damage but provoke a great deal of human suffering and serious psychological consequences. The EU should therefore, on the initiative of the Commission and in agreement with the Council and Parliament, be able to use the Fund in such cases as a political signal of solidarity.

Stricter application of the polluter-pays principle

In addition the Fund should only be mobilised when compensation for damage cannot be obtained from other sources, particularly from those responsible for the crisis. This means that the Fund will only be used when the damage cannot be covered by third parties.

Member States have a duty, particularly in the event of industrial accidents, to demand compensation from third parties. This should be expressed more clearly in the regulation. If it is obvious that the country has not made sufficient effort to claim compensation from those responsible, the Commission must be able to impose penalties to claim back the payments it has made

MNENJE ODBORA ZA PRORAČUN (21.2.2006)

za Odbor za regionalni razvoj

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije

(KOM(2005)0108 – C6-0093/2005 – 2005/0033(COD))

Pripravljavec mnenja: Janusz Lewandowski

SHORT JUSTIFICATION

Description of the proposal

The proposal is based on the current European Union Solidarity Fund (EUSF)(1) Regulation, which will be repealed with effect from the moment the proposed new Regulations applies, i.e. 1 January 2007. The main features and differences of substance are the following:

- the geographical scope remains unchanged (it is limited to Member States and countries negotiating their accession to the EU);

- the thematic scope is enlarged to cover not only major crisis situations resulting from natural disasters but also to include industrial and technological disasters, public health emergencies and acts of terrorism;

- the Fund remains limited to "major" disasters.

For the purposes of this Regulation, a disaster shall be considered to be major where it results, in at least one eligible State, in direct damage, the amount of which is estimated as being in excess of EUR 1 billion in 2007 prices or in excess of 0,5 % of the gross national income of the State concerned.

This is a change quantitative criteria as compared with the current legislation which defines a major disaster´ as one which causes a damage of over EUR 3 billion or more than 0,6% of the Member State´s GNI.

Budgetary implications

The proposal remains consistent with the existing Solidarity Fund by providing financial assistance for immediate repair and assistance after a request from a Member State or candidate country.

The Commission proposes that the Fund be included in Heading 3 'Citizenship, Freedom, Security and Justice' of the financial framework 2007-2013

Three budget lines under heading 3 are concerned:

§ For Administrative Management: 13 01 04 04

§ For Member States: 13 06 01

§ For Candidate countries: 13 06 02

The financial envelope foreseen for the Fund also follows the existing Solidarity Fund, with an annual amount of EUR 1 billion (current prices). In each case the amount of assistance considered necessary is mobilised through an amending budget.

The total cost of human resources and associated costs is estimated at EUR 216 000 annually.

Your rapporteur recalls that the resolution of the European Parliament of 8 June 2005 on Policy Challenges and Budgetary Means of the enlarged Union 2007-2013(2) considered it preferable to maintain the current system of the Solidarity Fund, when it is financed as a reserve outside the ceilings with a maximum amount to be mobilised only when deemed necessary. Moreover the Resolution clearly calls for the inclusion of the Solidarity Fund into the flexibility instrument as a reserve up to a maximum of EUR 6,2 billion in 2004 prices (7 billion in current prices).

He also recalls the need to speed up procedures following the significant delays in 2005.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Osnutek zakonodajne resolucije

Predlog spremembe 1

Odstavek 1 a (novo)

1a. poudarja, da se bo o odobrenih proračunskih sredstvih, navedenih v zakonodajnem predlogu za obdobje po letu 2006, odločalo v okviru naslednjega večletnega finančnega načrta;

Predlog spremembe 2

Odstavek 1 b (novo)

1b. poziva Komisijo, naj po sprejetju naslednjega finančnega načrta predstavi, če je primerno, predlog o prilagoditvi finančnega okvirnega zneska programa;

Obrazložitev

Finančni okvirni znesek se lahko dokončno določi šele po sprejetju finančne perspektive. Ko je ta sprejeta, mora Komisija predložiti zakonodajni predlog, s katerim določi okvirni znesek v skladu z zgornjo mejo, določeno v finančni perspektivi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija(3)		Predlogi sprememb Parlamenta

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 1

(1) V primeru večje nesreče ali kriznih razmer mora Skupnost izkazati svojo solidarnost z državami članicami in prebivalstvom v zadevnih regijah s takojšnjo zagotovitvijo posebne finančne pomoči, da prispeva k čim hitrejši vzpostavitvi običajnih pogojev za življenje v prizadetih regijah ter k finančni odškodnini za žrtve terorističnih dejanj.

Obrazložitev

Ljudje v stiski morajo finančno pomoč pravočasno prejeti, da je ta učinkovita. Nekaj nedavnih primerov kaže na to, da je zaradi zamud pri obravnavi prošenj držav članic ogrožena že sama zamisel o Solidarnostnem skladu.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 4 a (novo)

(4a) Financiranje Solidarnostnega sklada lahko preseže zgornjo mejo, določeno v finančni perspektivi, z najvišjim zneskom, ki se uporabi le, če je to potrebno. Da se zagotovi ustrezno financiranje, se Solidarnostni sklad vključi v prožnostne rezerve največ do višine 7 milijard EUR.

Or. en

Obrazložitev

Predlog spremembe izhaja iz priporočil o Solidarnostnem skladu, ki so vsebovana v Resoluciji Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2005 o političnih izzivih in proračunskih sredstvih razširjene Unije 2007-2013 (2004/2209(INI)). Znesek je izražen v tekočih cenah (7 milijard EUR) namesto v cenah iz leta 2004.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 6

(6) Večje nesreče, zlasti naravne nesreče, pogosto prizadenejo več kot eno državo. Če večja nesreča prizadene državo, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, je treba nepovratna sredstva odobriti tudi sosednji državi, ki jo je prizadela ista nesreča.

(6) Večje nesreče, zlasti naravne nesreče, pogosto prizadenejo več kot eno državo. Če večja nesreča prizadene državo, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, se lahko nepovratna sredstva odobrijo tudi sosednji državi, ki jo je prizadela ista nesreča.

Obrazložitev

Uporabi se terminologija iz člena 3.

Predlog spremembe 6

Člen 3, odstavek 1

Na zahtevo države, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, lahko Komisija v obliki nepovratnih sredstev odobri finančno pomoč iz Sklada, če se na območju zadevne države zgodi večja nesreča.

Na zahtevo države, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, lahko Komisija v obliki nepovratnih sredstev predlaga finančno pomoč iz Sklada, če se na območju zadevne države zgodi večja nesreča.

Na zahtevo države, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, in ki deli mejo z državo iz prvega pododstavka ter jo je prizadela ista večja nesreča, lahko Komisija tudi tej državi odobri pomoč iz Sklada.

Na zahtevo države, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, in ki deli mejo z državo iz prvega pododstavka ter jo je prizadela ista večja nesreča, lahko Komisija tudi za to državo predlaga pomoč iz Sklada.

Obrazložitev

Komisija predlaga znesek, ki ga pred uporabo mora odobriti organ, pristojen za proračun.

Predlog spremembe 7

Člen 5

1. Država, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, čim prej in najpozneje v desetih tednih po datumu nastanka prve škode, ki jo je povzročila nesreča, predloži Komisiji vlogo za pomoč iz Sklada in vse razpoložljive podatke, vsaj naslednje:

(a) o škodi, ki jo je povzročila nesreča, in posledicah za zadevno prebivalstvo in gospodarstvo;

(b) razčlenitev ocenjenih stroškov ukrepov iz kategorij, navedenih v členu 4, glede na primernost za zadevno nesrečo;

(a) o škodi, ki jo je povzročila nesreča, in posledicah za zadevno prebivalstvo in gospodarstvo;

(b) razčlenitev ocenjenih stroškov ukrepov iz kategorij, navedenih v členu 4, glede na primernost za zadevno nesrečo;

(d) o kakršnih koli drugih virih nacionalnega ali mednarodnega financiranja, vključno z javnim in zasebnim zavarovanjem, ki bi lahko prispevali k pokrivanju stroškov odpravljanja škode in zlasti stroškov upravičenih ukrepov.

Podatki, navedeni pod točko (a) prvega pododstavka vključujejo oceno zneska celotne neposredne škode, ki jo je povzročila nesreča.

Če dodatne podatke zagotovi zadevna država na lastno pobudo, jih mora Komisija prejeti v enem mesecu od datuma oddaje vloge.

Komisija lahko od zadevne države zahteva tudi dodatne podatke, ki jih mora prejeti v enem mesecu od datuma zahteve.

2. Komisija na podlagi podatkov iz odstavka 1 in vseh dodatnih podatkov, ki jih je Komisija poiskala ali drugače pridobila, oceni, ali so izpolnjeni pogoji za odobritev finančne pomoči v skladu s to uredbo.

Če dodatne podatke za namene prvega pododstavka zagotovi zadevna država na lastno pobudo, jih mora Komisija prejeti v dveh mesecih od datuma oddaje vloge.

Če Komisija za namene prvega pododstavka od zadevne države zahteva dodatne podatke, jih mora prejeti v enem mesecu od datuma zahteve.

Oceno mora podati čim prej in najpozneje dva tedna po dokončnem prejetju podatkov iz odstavka 1.

(Člen 5, odstavek 1, pododstavka 2a in 2b sta nova, vendar je nekaj elementov vzetih iz odstavka 2 besedila Komisije (s spremembami)).

Obrazložitev

Izhajajoč iz negativnih izkušenj z zamudami v letu 2005, je treba postopke nujno pospešiti.

Predlog spremembe 8

Člen 6, odstavek 2

2. Znesek predplačila, izplačanega v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1, predstavlja 5 % celotnega zneska ocenjenih stroškov iz člena 5(1)(b), vendar ne sme preseči 5 milijonov EUR.

2. Znesek predplačila, izplačanega v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1, predstavlja do 5 % celotnega zneska ocenjenih stroškov iz člena 5(1)(b), vendar ne sme preseči 5 milijonov EUR.

Obrazložitev

Morebitna predplačila je nesmiselno vedno določati na točno 5 %.

Predlog spremembe 9

Člen 7, odstavek 1

1. Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 5(2), čim prej določi ustrezen znesek finančne pomoči, ki se, kjer je to primerno, odobri v okviru razpoložljivih sredstev.

1. Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 5(2), čim prej in v dveh tednih določi ustrezen znesek finančne pomoči, ki se, kjer je to primerno, odobri v okviru razpoložljivih sredstev.

Znesek ne sme preseči 50 % celotnega zneska ocenjenih stroškov iz člena 5(1)(b).

Priložene predloge proračuna, kot podrobneje opisano v členu 8, se pripravi skupaj z določitvijo ustreznega zneska in Komisija jih istočasno predloži.

Celoten postopek predložitve vseh predlogov, potrebnih za sprostitev sklada, kot določeno z roki v predhodnih odstavkih, ne sme trajati dlje kot 3 mesece po prejetju vloge zadevne države.

Obrazložitev

Izhajajoč iz negativnih izkušenj z zamudami v letu 2005, je treba postopke nujno pospešiti.

Predlog spremembe 10

Člen 8, odstavek 2

2. Ko da proračunski organ na razpolago proračunska sredstva, Komisija sprejme odločbo o nepovratnih sredstvih in upošteva vsa predplačila, izplačana v skladu s členom 6(1).

2. Da bi proračunski organ dal na razpolago proračunska sredstva, Komisija sprejme odločbo o nepovratnih sredstvih in upošteva vsa predplačila, izplačana v skladu s členom 6(1).

Obrazložitev

Čeprav v praksi verjetno ne bi prihajalo do težav, se pri oblikovanju tega zakonodajnega besedila ne da predvideti, ali bodo proračunska sredstva vedno na voljo.

POSTOPEK

Naslov	Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije
Referenčni dokumenti	KOM(2005)0108 – C6-0093/2005 – 2005/0033(COD)
Pristojni odbor	REGI
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 27.9.2005
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju	ne
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Janusz Lewandowski 26.10.2004
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	31.1.2006	20.2.2006
Datum sprejetja	20.2.2006
Izid končnega glasovanja	za: proti: vzdržani:		23
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Reimer Böge, Herbert Bösch, Simon Busuttil, Bárbara Dührkop Dührkop, James Elles, Salvador Garriga Polledo, Ingeborg Gräßle, Louis Grech, Nathalie Griesbeck, Catherine Guy-Quint, Jutta D. Haug, Anne E. Jensen, Wiesław Stefan Kuc, Alain Lamassoure, Janusz Lewandowski, Vladimír Maňka, Mario Mauro, Jan Mulder, Gérard Onesta, Esko Seppänen, László Surján, Kyösti Virrankoski,Ralf Walter
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	…

(1)	Council Regulation (EC) No 2012/2002 - OJ L 311, 14.11.2002 of 11 November 2002 establishing the European Union Solidarity Fund (OJ L 311, 14.11.2002, p. 3).
(2)	Texts Adopted, P6-TA(2005)0224.
(3)	UL C xx, 8.9.2005, str. xxxx.

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (1.3.2006)

za Odbor za regionalni razvoj

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije

(KOM(2005)0108 – C6-0093/2005 – 2005/0033(COD))

Pripravljavka mnenja: Jutta D. Haug

SHORT JUSTIFICATION

The major floods in Central Europe in 2002 showed that emergency situations require action at EU level. As a consequence, the European Solidarity Fund (EUSF) was created (Council Regulation (EC) 2012/2002) and has since been mobilized to help Member States and countries negotiating their accession to cope with disasters of natural origin.

The current Commission proposal is based on the existing EUSF while enlarging its scope and improving its operation mechanism. The thematic scope is enlarged to cover not only major crisis situations resulting from natural disasters but also to include industrial / technological disasters, public health threats and acts of terrorism.

Furthermore, it is suggested to lower the threshold for mobilisation of the Fund from EUR 3 billion or 0.6% of GNI of the affected country to EUR 1 billion or 0.5% respectively.

The Draftwoman endorses in principle the enlarged scope and the new threshold. She feels, however, that the decision of whether to award financial assistance should not be left at the discretion of the European Commission, once the criteria for a major disaster have been fulfilled (Article 2 of the Commission proposal).

The Draftswoman also believes that assistance to the victims of acts of terrorism should not be explicitly included in the list of eligible operations (Article 4), but should rather be mentioned in connection with the general assistance for victims of all kinds of emergency situations. Besides, she believes that it is not appropriate to include in this list assistance for victims without any time limit; long-term assistance, which is possibly necessary, should be provided by the Member States and their social security systems. Another important change the draftswoman would like to see concerns the deadline to submit an application for assistance. The reference to the first damage caused by the disaster risks to exclude applications where a disaster progresses slowly. The draftswoman tables further amendments where she feels that the text needs clarification.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija(1)		Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 3
(3) Večje nesreče ali krizne razmere so lahko posledica naravnih, industrijskih in tehnoloških dogodkov, vključno z onesnaževanjem morja in radiološko nevarnostjo, ali nujnih primerov na področju javnega zdravja, zlasti uradno razglašenih pandemij influence, ali terorističnih dejanj. Obstoječi instrumenti ekonomske in socialne kohezije omogočajo financiranje preventivnih ukrepov in obnovo poškodovane infrastrukture Solidarnostni sklad Evropske unije, ustanovljen z Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2002, omogoča Skupnosti, da pomaga mobilizirati službe za ukrepanje ob izrednih dogodkih za zadovoljevanje neposrednih potreb prebivalstva in kratkoročno obnovo poškodovane ključne infrastrukture, da se tako omogoči ponovni zagon gospodarskih dejavnosti v prizadetih regijah. Vendar je ta sklad omejen pretežno na naravne nesreče. Treba je predvideti tudi možnost, da Skupnost poseže v kriznih razmerah, ki niso naravnega izvora.		(3) Večje nesreče ali krizne razmere so lahko posledica naravnih, industrijskih in tehnoloških dogodkov, vključno z onesnaževanjem morja in radiološko nevarnostjo, ali nujnih primerov na področju javnega zdravja, zlasti uradno razglašenih pandemij influence, ali terorističnih dejanj. Obstoječi instrumenti ekonomske in socialne kohezije omogočajo financiranje preventivnih ukrepov in obnovo poškodovane infrastrukture Solidarnostni sklad Evropske unije, ustanovljen z Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2002, omogoča Skupnosti, da pomaga mobilizirati službe za ukrepanje ob izrednih dogodkih za zadovoljevanje neposrednih potreb prebivalstva in kratkoročno obnovo poškodovane ključne infrastrukture, da se tako omogoči ponovni zagon gospodarskih dejavnosti v prizadetih regijah. Vendar je ta sklad omejen pretežno na naravne nesreče. Treba je predvideti tudi možnost, da Skupnost poseže v kriznih razmerah, ki niso naravnega izvora, in v primeru groženj na področju javnega zdravja, ki imajo lahko čezmejne posledice v državah članicah.
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 6
(6) Večje nesreče, zlasti naravne nesreče, pogosto prizadenejo več kot eno državo. Če večja nesreča prizadene državo, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, je treba nepovratna sredstva odobriti tudi sosednji državi, ki jo je prizadela ista nesreča.		(6) Večje nesreče, zlasti naravne nesreče, pogosto prizadenejo več kot eno državo. Če večja nesreča prizadene državo, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, je treba po natančnem pregledu nepovratna sredstva odobriti tudi sosednji državi, ki jo je prizadela ista nesreča.
Obrazložitev
Glede pomoči tretjim državam morajo obstajati določene omejitve.
Predlog spremembe 3 Člen 1, odstavek 2, točka (b)
(b) industrijske in tehnološke nesreče;		(b) industrijske in tehnološke nesreče, ki jih civilna odgovornost ne krije;
Obrazložitev
V primeru industrijskih in tehnoloških nesreč je treba pojasniti, da odgovorna stran odgovarja za škodo.

Predlog spremembe 4Člen 2, odstavek 1

Za namene te uredbe se nesreča šteje za večjo nesrečo, če vsaj v eni državi, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, povzroči neposredno škodo, katere ocenjen znesek presega 1 milijardo EUR v letu 2007 ali 0,5 % bruto nacionalnega dohodka zadevne države.	Za namene te uredbe se nesreča šteje za večjo nesrečo, če vsaj v eni državi, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, povzroči neposredno škodo, katere ocenjen znesek presega 3 milijarde EUR v letu 2007 ali 0,6 % bruto nacionalnega dohodka zadevne države.

Obrazložitev

Treba je ohraniti stare mejne vrednosti, drugače se bodo zahtevki za pomoč iz solidarnostnega sklada izdajali prepogosto.

Predlog spremembe 5 Člen 3, odstavek 1
1. Na zahtevo države, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, lahko Komisija v obliki nepovratnih sredstev odobri finančno pomoč iz Sklada, če se na območju zadevne države zgodi večja nesreča.		1. Na zahtevo države, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, Komisija v obliki nepovratnih sredstev predlaga finančno pomoč iz Sklada, če se na območju zadevne države zgodi večja nesreča ali pride do pojava groženj na področju javnega zdravja, ki imajo lahko čezmejne posledice v državah članicah.
Na zahtevo države, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, in ki deli mejo z državo iz prvega pododstavka ter jo je prizadela ista večja nesreča, lahko Komisija tudi tej državi odobri pomoč iz Sklada.		Na zahtevo države, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, in ki deli mejo z državo iz prvega pododstavka ter jo je prizadela ista večja nesreča, Komisija tudi za to državo predlaga pomoč iz Sklada.
Obrazložitev
Če so izpolnjeni pogoji iz člena 2, bi morala Komisija vedno predlagati finančno pomoč. Posebna določba je potrebna za pomoč in podporo v primerih, ki so povezani z javnim zdravjem, kot so epidemije ali pandemije influence, ki imajo lahko čezmejne posledice v državah članicah.
Predlog spremembe 6 Člen 4, točka (b)
(b) takojšnja zdravniška pomoč in ukrepi za zaščito prebivalstva pred neposredno nevarnostjo za zdravje, vključno s stroški cepiv, zdravil, zdravstvenih izdelkov, medicinske opreme in infrastrukture, uporabljene v nujnih primerih;		(b) takojšnja in kratkoročna zdravniška pomoč - ki je lahko preventivna - in ukrepi za zaščito prebivalstva pred neposredno nevarnostjo za zdravje s čezmejnimi posledicami, vključno s stroški cepiv, zdravil, zdravstvenih izdelkov, medicinske opreme in infrastrukture, uporabljene v nujnih primerih, nastalih zaradi nesreč iz člena 1(2).
Obrazložitev
Kratkoročne ukrepe za varstvo javnega zdravja je treba predvideti za vse vrste nujnih primerov, najsi gre za naravne, industrijske ali tehnološke nesreče, nujne primere na področju javnega zdravja ali teroristična dejanja.
Predlog spremembe 7 Člen 4, točka (g)
(g) zdravstvena, psihološka in socialna pomoč neposrednim žrtvam terorističnih dejanj in njihovim družinam.		črtano
Obrazložitev
Takojšnja zdravniška pomoč pri terorističnih dejanjih je opredeljena v členu 4b. Države članice so odgovorne za kratkoročno psihološko in socialno pomoč. EU ne more zagotavljati dolgoročne pomoči; ta spada pod sisteme nacionalne varnosti.
Predlog spremembe 8 Člen 5, odstavek 1, uvodni del
1. Država, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, čim prej in najpozneje v desetih tednih po datumu nastanka prve škode, ki jo je povzročila nesreča, predloži Komisiji vlogo za pomoč iz Sklada in vse razpoložljive podatke, vsaj naslednje:		1. Država, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, čim prej in najpozneje v desetih tednih po datumu, ko so bile oblasti prvič opozorjene na prvotno škodo, ki jo je povzročila večja nesreča, predloži Komisiji vlogo za pomoč iz Sklada in vse razpoložljive podatke, vsaj naslednje:
Obrazložitev
Prvotna škoda lahko včasih ostane dokaj neopažena, ker se širi počasi. Države članice potrebujejo pravno varnost v zvezi z upravičenostjo dejanskega "prvega opozorila" v prvih desetih tednih.
Predlog spremembe 9 Člen 5, odstavek 1, pododstavek 1, točka (a)
(a) o škodi, ki jo je povzročila nesreča, in posledicah za zadevno prebivalstvo in gospodarstvo;		(a) o škodi, ki jo je povzročila nesreča, in posledicah za zadevno prebivalstvo, okolje, naravo in gospodarstvo;
Or. pl
Obrazložitev
Nesreče na področju prevoza ne povzročajo samo smrti ljudi, ampak tudi uničujejo okolje.
Teroristični napadi na stavbe ali spomenike kulturnega ali umetniškega pomena v Evropi, kot so Louvre, Kolosej ali Britanski muzej, in s tem nastala škoda po sedanjih določbah ne sodijo med dogodke, za katere je mogoče Komisiji predložiti utemeljeno zahtevo za pomoč iz solidarnostnega sklada. Posledica izrednih nesreč, ki prizadenejo širše območje, je uničenje številnih dragocenih ekosistemov, v katerih ljudje živijo in gospodarijo. Sušo, ki je na primer prizadela Portugalsko in dele Španije poleti leta 2005, so spremljali gozdni požari, ki jih je bilo težko pogasiti. Posledica so bile izgube ne samo za ljudi in gospodarstvo, temveč predvsem za evropsko biotsko raznovrstnost. Obsežne poplave v delti Donave bi lahko popolnoma uničile zavarovana območja (življenjski prostor močvirskih ptic).
Predlog spremembe 10 Člen 6, odstavek 2 a (novo)
		2a. Zahtevo po vračilu je treba izrecno navesti.
Obrazložitev
Jasno mora biti, da če se v naknadni oceni ugotovi neupravičenost do pomoči, se mora predplačilo vrniti.
Predlog spremembe 11 Člen 7, odstavek 2, pododstavek 1
2. Če je na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 5(2), Komisija sklenila, da pogoji za odobritev pomoči po tej uredbi niso izpolnjeni, o tem obvesti zadevno državo.		2. Če je na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 5(2), Komisija sklenila, da pogoji za odobritev pomoči po tej uredbi niso izpolnjeni, o tem čim prej obvesti zadevno državo.
Obrazložitev
Skladnost z odstavkom 1.
Predlog spremembe 12 Člen 9, odstavek 2
2. Država prejemnica porabi nepovratna sredstva kakor tudi morebitne obresti v 18 mesecih od datuma prve škode za financiranje upravičenih ukrepov, izvedenih po tem datumu.		2. Država prejemnica porabi nepovratna sredstva kakor tudi morebitne obresti v 18 mesecih od datuma, ko so bile oblasti prvič opozorjene na prvotno škodo, ki jo je povzročila večja nesreča, za financiranje upravičenih ukrepov, izvedenih po tem datumu.
Obrazložitev
Skladnost s spremembo člena 5 (uvodni del).
Predlog spremembe 13 Člen 19
Pred 1. julijem vsako leto, z začetkom veljavnosti od [leta, ki sledi letu oddaje vloge], Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o ukrepih po tej uredbi, ki so bili izvedeni v preteklem letu. To poročilo vsebuje zlasti podatke v zvezi s predloženimi vlogami, o sprejeti odločbi o nepovratnih sredstvih in zaključku odobrene finančne pomoči.		Pred 1. julijem vsako leto, z začetkom veljavnosti od [leta, ki sledi letu oddaje vloge], Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o ukrepih po tej uredbi, ki so bili izvedeni v preteklem letu. To poročilo vsebuje zlasti podatke v zvezi s predloženimi vlogami, o sprejeti odločbi o nepovratnih sredstvih, zaključku odobrene finančne pomoči in izvedenih ukrepov.
Obrazložitev
V letnem poročilu niso navedene le vloge in odločbe o nepovratnih sredstvih, ampak lahko vsebuje tudi seznam izvedenih ukrepov. Pri prihodnjih večjih nesrečah ga države članice lahko uporabijo za primerne in koristne ukrepe.

POSTOPEK

Naslov	Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije
Referenčni dokumenti	KOM(2005)0108 – C6-0093/2005 – 2005/0033(COD)
Pristojni odbor	REGI
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 17.11.2005
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju	Ne
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Jutta D. HAUG 12.12.2005
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	24.1.2006
Datum sprejetja	22.2.2006
Izid končnega glasovanja	za: proti: vzdržani:	50 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Adamos Adamou, Georgs Andrejevs, Liam Aylward, Johannes Blokland, John Bowis, Frederika Brepoels, Hiltrud Breyer, Martin Callanan, Dorette Corbey, Avril Doyle, Jillian Evans, Anne Ferreira, Karl-Heinz Florenz, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Satu Hassi, Gyula Hegyi, Mary Honeyball, Marie Anne Isler Béguin, Caroline Jackson, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Holger Krahmer, Urszula Krupa, Aldis Kušķis, Marie-Noëlle Lienemann, Marios Matsakis, Riitta Myller, Péter Olajos, Miroslav Ouzký, Vittorio Prodi, Frédérique Ries, Karin Scheele, Carl Schlyter, Horst Schnellhardt, Richard Seeber, Jonas Sjöstedt, María Sornosa Martínez, Antonios Trakatellis, Evangelia Tzampazi, Thomas Ulmer, Anja Weisgerber, Åsa Westlund, Anders Wijkman
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	María del Pilar Ayuso González, Bairbre de Brún, Milan Gaľa, Jutta D. Haug, Erna Hennicot-Schoepges, Miroslav Mikolášik, Andres Tarand
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Miguel Angel Martínez Martínez
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	…

(1)	Še neobjavljeno v UL.

POSTOPEK

Naslov	Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije
Referenčni dokumenti	KOM(2005)0108 – C6-0093/2005 – 2005/0033(COD)
Datum predložitve EP	6.4.2005
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	REGI 27.9.2005
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 27.9.2005			ENVI 17.11.2005
Odbori, ki niso dali mnenja Datum sklepa
Okrepljeno sodelovanje Datum razglasitve na zasedanju
Poročevalec/-ka Datum imenovanja	Rolf Berend 11.7.2005
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka
Poenostavljeni postopek – datum sklepa
Oporekanje pravni podlagi Datum mnenja JURI				/
Popravek finančne ocene sredstev Datum mnenja BUDG				/
Posvetovanje EP z Ekonomsko-socialnim odborom – datum sklepa na zasedanju
Posvetovanje z Odborom regij – datum sklepa na zasedanju
Obravnava v odboru	5.10.2005	23.1.2006			23.2.2006	6.3.2006
Datum sprejetja	21.3.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:		42 3 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Alfonso Andria, Stavros Arnaoutakis, Jean Marie Beaupuy, Rolf Berend, Thijs Berman, Jana Bobošíková, Graham Booth, Bairbre de Brún, Giovanni Claudio Fava, Hanna Foltyn-Kubicka, Gerardo Galeote Quecedo, Iratxe García Pérez, Eugenijus Gentvilas, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Ambroise Guellec, Gábor Harangozó, Konstantinos Hatzidakis, Mieczysław Edmund Janowski, Gisela Kallenbach, Miloš Koterec, Constanze Angela Krehl, Jamila Madeira, Sérgio Marques, Miroslav Mikolášik, Francesco Musotto, James Nicholson, Jan Olbrycht, Francisca Pleguezuelos Aguilar, Alyn Smith, Grażyna Staniszewska, Margie Sudre, Kyriacos Triantaphyllides, Thomas Ulmer, Oldřich Vlasák
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Inés Ayala Sender, Simon Busuttil, Den Dover, Jillian Evans, Emanuel Jardim Fernandes, Louis Grech, László Surján, Manfred Weber
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	María Esther Herranz García, Anne E. Jensen, Thomas Wise
Datum predložitve	31.3.2006
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

Zadnja posodobitev: 1. avgust 2006

Pravno obvestilo