s priporočili Komisiji o zaščiti evropskih zdravstvenih delavcev pred krvno prenosljivimi infekcijami, ki jih povzročajo injekcijske igle

(2006/2015(INI))

Evropski parlament,

–    ob upoštevanju člena 192 Pogodbe ES,

–    ob upoštevanju člena 39 in člena 45 Poslovnika,

–    ob upoštevanju Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvedbi ukrepov za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev pri delu (1),

–    ob upoštevanju Direktive Sveta 89/655/EGS z 30. novembra 1989 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (2),

– ob upoštevanju Direktive 2000/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu(3),

–    ob upoštevanju sporočila Komisije o praktičnem izvajanju določb o zdravju in varnosti pri delu (KOM(2004)0062),

–    ob upoštevanju Evropskega poročila o konkurenčnosti za leto 2004 (SEC(2004)1397),

–    ob upoštevanju sporočila Komisije o prilagajanju spremembam pri delu in v družbi: nova strategija Skupnosti o zdravju in varnosti na delovnem mestu 2002–2006 (KOM(2002)0118),

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. februarja 2005 o spodbujanju zdravja in varnosti na delovnem mestu(4),

–    ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6 0137/2006),

A.  ker lahko poškodbe z injekcijskimi iglami povzročijo prenos več kot 20 življenjsko nevarnih virusov, med drugim hepatitisa B, hepatitisa C in virusa HIV/AIDS, in so zato resen problem za javno zdravje,

B.   ker razširjenost hepatitisa B, hepatitisa C in virusa HIV vedno bolj narašča ter ker program Združenih narodov za boj proti aidsu (UNAIDS) poroča o več kot 40 milijonih primerov okužbe s HIV na svetu in več kot 5 milijonih primerov okužbe s hepatitisom C,

C.  ker so neodvisne študije pokazale, da se je večini poškodb z injekcijskimi iglami mogoče izogniti z boljšim usposabljanjem, boljšimi delovnimi pogoji in uporabo varnih medicinskih pripomočkov,

D.  ker je obstoječa evropska zakonodaja o zaščiti zdravstvenih delavcev pred poškodbami z injekcijskimi iglami dejansko neučinkovita,

E.   ker je zdravstvenih delavcev znatno premalo ter ker so študije v Franciji in Veliki Britaniji pokazale, da so dnevna tveganja glavni razlog za neprivlačnost zdravstvenih poklicev; razen tega Evropsko poročilo Komisije o konkurenčnosti za leto 2004 (SEC(2004)1397) priznava, da je vedno večje pomanjkanje zaposlenih v zdravstvenem sektorju posebna skrb Evropske unije,

F.   ker je Evropska komisija stalno pod pričakovanji odgovarjala na parlamentarna vprašanja, ki so jih zastavili različni poslanci Evropskega parlamenta in s katerimi so poudarjali potrebo po nujnih in konkretnih ukrepih za zašito zdravstvenih delavcev,

G.  ker je treba Komisijo opomniti, da so takšni ukrepi skladni s pobudo za boljšo ureditev, vključno s spremembo zakonodaje, ki se je izkazala za neučinkovito,

H.  ker je bila Evropska komisija že večkrat seznanjena s skrbjo zaradi življenjsko nevarnih poklicnih tveganj, s katerimi se soočajo zdravstveni delavci zaradi okuženih igel, ter nedavno z omenjeno resolucijo Evropskega parlamenta z dne 24. februarja 2005, ki poziva k reviziji Direktive 2000/54/ES, da bi posebej obravnavali tveganje, ki izhaja iz dela z iglami in drugimi ostrimi medicinskimi pripomočki,

L.   ker več kot 12 mesecev po zahtevi Parlamenta za izboljšavo zakonodaje ni v pripravi nobenega predloga v smislu člena 39(2) Poslovnika in ker bodo v tem času zdravstveni delavci v Evropski uniji utrpeli milijon dodatnih poškodb z injekcijskimi iglami, številnim od njih pa bi se lahko izognili; ker bodo nekatere poškodbe povzročile infekcijo s krvno prenosljivimi virusi, ki so lahko smrtno nevarni, veliko poškodb pa bo povzročilo mesece trpljenja zdravstvenim delavcem in njihovim družinam zaradi strahu, da so se okužili z življenjsko nevarno infekcijo,

1.   zahteva od Komisije, da v treh mesecih od datuma sprejetja te resolucije (na podlagi členov 137 in 251 Pogodbe) Parlamentu predloži zakonodajni predlog, ki spreminja Direktivo 2000/54/ES;

2.   ugotavlja, da se kot podlaga za zakonodajni predlog lahko uporabi model, ki se je do zdaj učinkovito izvajal v Zvezni republiki Nemčiji, skupaj z izkušnjami iz Španije,

3.   poziva Komisijo, da razvije enotne standarde EU za pripravo poročil in beleženje poškodb z injekcijskimi iglami;

4.   potrjuje, da se v priporočilih spoštujejo načelo subsidiarnosti in temeljne pravice državljanov;

5.   meni, da zahtevani predlog ne bo imel finančnih posledic;

6.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in priložena priporočila posreduje Komisiji in Svetu.

(1) UL L 183, 29.6.1989, str. 1. (2) UL L 393, 30.12.1989, str. 13. (3) UL L 262, 17.10.2000, str. 21. (4) UL L 304 E, 1.12.2005, str. 400.

1.        OZADJE

1.1      Poškodba z injekcijsko iglo pomeni naključni vbod kože z iglo, ki je morebiti okužena z bolnikovo krvjo. Z okuženimi iglami se lahko prenese več kot 20 nevarnih krvno prenosljivih patogenov, vključno s hepatitisom B, hepatitisom C in HIV. Večino teh poškodb utrpijo sestre, velikemu tveganju pa so izpostavljeni tudi zdravniki in drugo medicinsko osebje (kot je osebje za čiščenje in pranje ter drugi delavci na nižji stopnji).

1.2      V EU je okoli 10 % delavcev zaposlenih v zdravstvenem in socialnem sektorju, med katerimi jih je velik delež zaposlenih v bolnišnicah. Tako je zdravstveno varstvo eden največjih zaposlitvenih sektorjev v Evropi. Stopnja nesreč pri delu je v zdravstvenem varstvu in socialnih službah za 30 % nad povprečjem EU(1). Visoko na seznamu je izpostavljenost biološkim dejavnikom, zlasti virusu HIV in virusom hepatitisa B in C.

1.3      Perkutna poškodba z ostrimi votlimi predmeti za zbiranje krvi je glavni način, kako se zdravstveni delavci pri delu okužijo s krvno prenosljivimi in potencialno smrtno nevarnimi boleznimi. Ocenjuje se, da se v Evropi vsako leto zgodi milijon poškodb z injekcijskimi iglami(2).

1.4      Postopki z visokim tveganjem vključujejo zbiranje krvi, IV kanulacijo in perkutne injekcijske brizgalke. Majhne količine krvi lahko povzročijo življenjsko nevarno okužbo. Tveganje okužbe je odvisno od različnih dejavnikov, kot so status okužbe bolnika, prisotnost virusa v krvi, imunski status zaposlenega, globina poškodbe, količina prenesene krvi, čas od poškodbe do razkužitve rane ter razpoložljivost in uporaba profilakse po izpostavljenosti.

1.5      Razširjenost teh okužb je precej večja v zdravstvenem varstvu kot med prebivalstvom na splošno(3).

1.6      Tveganje za okužbo z virusom hepatitisa B se lahko zmanjša s cepljenjem, nevarnost za prenos virusa HIV pa se lahko zmanjša s hitro profilakso po izpostavljenosti, medtem ko za hepatitis C taki ukrepi ne zaležejo.

1.7                 Študije kažejo, da lahko uporaba varnih potrebščin znatno zmanjša število poškodb z injekcijskimi iglami. Ne glede na to lahko tudi redna izobraževanja in organizacijski ukrepi znatno zmanjšajo število poškodb z injekcijskimi iglami. Zato je treba razen uporabi pripomočkov z varnostnimi značilnostmi nameniti pozornost tudi organizacijskim ukrepom, kot so vzpostavljeni operativni postopki, izobraževanje in usposabljanje sodelavcev ter ozaveščanje o tveganih dejavnostih(4).

2.        OBSTOJEČA ZAKONODAJA

2.1      Direktiva 2000/54/ES (sedma posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/ES) vsebuje določbe za varstvo delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu. S tem v zvezi so še posebej pomembne določbe:

-  Biološki dejavniki so po ravni tveganja okužbe razvrščeni v štiri skupine (člen 2).

-  Delodajalec mora za vsako dejavnosti, ki bi lahko vsebovala tveganje zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom, opraviti oceno tveganja (člen 3).

-  Kjer preprečevanje izpostavljenosti tveganju tehnično ni izvedljivo, je treba tveganje izpostavljenosti zmanjšati na tako nizko raven, kakršna je potrebna za ustrezno varovanje zdravja in varnost delavcev. To vključuje individualne varnostne ukrepe, pripravo načrtov za ravnanje ob nezgodah, za varno zbiranje, shranjevanje in odlaganje odpadkov (člen 6).

-  Natančno je treba določiti postopke za jemanje, ravnanje in obdelovanje vzorcev človeškega ali živalskega izvora (člen 8).

-  V zdravstvenih in veterinarskih ustanovah se sprejmejo ustrezni ukrepi, da se zavaruje zdravje in varnost zadevnih delavcev (člen 15).

2.2      Pomembna je tudi Direktiva Sveta 89/655/EGS o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 16 (1) Direktive 89/391/EGS). Člen 3 nalaga delodajalcu obveznost, da:

-  zagotovi, da je delovna oprema primerna za opravljanje dela in da jo delavci lahko uporabljajo, ne da bi ogrožala njihovo zdravje ali varnost;

-  je pozoren na posebne delovne pogoje ter na nevarnosti, ki jih predstavlja uporaba te delovne opreme;

-  sprejme ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganj do najmanjše možne mere.

Poleg tega morajo delavci imeti na voljo primerne informacije in usposabljanje za uporabo delovne opreme ter informacije o vseh tveganjih, ki jih taka uporaba lahko pomeni (člena 6 in 7).

3.        ZAKAJ JE POTREBNA ZAKONODAJNA REŠITEV

3.1      Ker bi morala obstoječa zakonodaja v teoriji seznanjati s tveganjem za poškodbe z injekcijskimi iglami, v praksi pa to ne drži. Sporočilo Komisije o praktičnem izvajanju direktiv o varnosti in zdravju pri delu (KOM(2004)0062 se posebej sklicuje na probleme v javnem sektorju, vključno v bolnišnicah.

3.2      Smernice, kampanje ozaveščanja in druge nezakonodajne pobude lahko le delno pripomorejo k tem prizadevanjem, uporabiti jih bi morali kot dopolnitev direktiv(5);

3.3.     Evropsko poročilo o konkurenčnosti za leto 2004 (SEC(2004)1397) potrjuje vedno večje pomanjkanje zdravstvenih delavcev, kar povzroča skrb po vsej Evropi. Več razlogov je, zakaj so poklici v javnem zdravstvu neprivlačni – k temu v vsakem primeru dodatno prispevajo poklicna tveganja za varnost na delovnem mestu.

4.        FINANČNE POSLEDICE

.4.1     Številne neodvisne raziskave so preučevale kratko- in dolgoročne koristi naložb v varnejše delovne prakse in medicinske pripomočke za preprečevanje poškodb z injekcijsko iglo in vse so ugotovile, da bodo privedle do gospodarskih prihrankov(6).

5.        POSEBNE DOLOČBE

5.1      V Direktivo 2000/54/ES je potrebno vključiti naslednje določbe:

(1) Glej KOM(2002) 0118. (2) a) Podatki EPINet. Dee May RGN, DMS. Trajanje raziskave: od julija 2000 do junija 2001. b) Spremljanje poklicne izpostavljenosti v Italiji: program SIROH, Gabriella De Carli, Vincent Puro, Vincenzo Puro, Giuseppe Ippolito, and the SIROH group, SIROH, 6 – 2002. b) EPINet Španija, 1996 – 2000. Hermandez – Navarette MJ, Arribas – Llorent JL, Campins Marti M, Garcia de Codes d) - G De Carli, V Puro, G Ippolito, and the Studio Italiano Rischio Occupazionale da HIV (SIROH) Group (3) a) (University of Wuppertal) Hofmann F, Kralj N, Beie M. Needle stick injuries in healthcare - frequency, causes Gesundheitswesen. maj 2002; 64(5):259-66. b) Schroebler S., Infektionsrisiko durch Nadelstichverletzungen für Beschäftigte im Gesundheitsdienst, in Dokumentationsband über die 40. Jahrestagung der Gesellschaft für Arbeitsmedizin und Umweltmedizin e.V., Rindt-Druck, Fulda 2000; fortgeführt und ergänzt, persönliche Mitteilung. (4) a) Advances in Exposure Prevention; vol. 3, št. 4; Libourne study GERES day 09/2001. b) Mendelson MH, Chen LBY, Finkelstein LE, Bailey E, Kogan G. Evaluation of a Safety IV Catheter Using the Centers for Disease Control and Prevention (CDC) National Surveillance System for Hospital Healthcare Workers Database. 4th Decennial International Conference on Nosicomial and Healthcare-Associated Infections 2000 (March 5-9). Atlanta, Georgia. c) Four-year surveillance from the Northern France network' American Journal of Infection Control. 2003 okt; 31(6):357-63. Tarantola A, Golliot F, Astagneau P, Fleury L, Brucker G, Bouvet E; CCLIN Paris-Nord Blood and Body Fluids (BBF) Exposure Surveillance Taskforce. d) Louis N, Vela G, skupinski projekt. Évaluation de l’efficacité d’une mesure de prevention des accidents d’exposition au sang au cours du prčlévement de sang veineux. Bulletin Épidémiologique Hebdomadaire 2002 ;51: 260-261. e) Younger B, Hunt EH, Robinson C, McLemore C. Impact of a Shielded Safety Syringe on Needlestick Injuries Among Healthcare Workers. Infection Control and Hospital Epidemiology 1992; 13: 349-353. f) Abiteboul D, Lolom I, Lamontagne F, Tarantola A, Deschamps JM, Bouve Et in skupina GERES. GERS (Groupe d’étude sur le risque d’exposition des soignants aux agents infectieux). AES: Peut on se protéger? Enquęte multicentrique sur les AES des infimier(e)s de Médecine et réanimation. GERES Day, Hospital Bichat, junij 2002, Pariz. (5) Na primer v Nemčiji so oktobra 2003 objavili tehnične zahteve za biološke dejavnike (TRBA 250 - Technical Requirements for Biological Agents), ki vključujejo ustrezna priporočila za preprečevanje poškodb z ostrimi medicinskimi pripomočki, med drugim tudi uporabo medicinske tehnologije z zaščito pred vbodi z iglami. Cilj zahtev TRBA 250 je med drugim zmanjšanje okužb zaradi vbodov z iglo. Zato so razen uvedbe varnih sistemov primerni tudi drugi postopki, ki zagotavljajo varno uporabo kanile. Podjetjem bo zagotovljena pomoč s pravili poklicnega združenja za varnost in zdravje pri delu (BGR/TRBA 250). Če bodo uporabljali v njih opisane tehnike, bodo izpolnili zahteve uredbe o bioloških snoveh ("domneva o skladnosti"). Ker so zahteve opisane kot tehnična pravila in vključujejo izraze kot "naj bi" namesto, da bi določila zavezujoča priporočila, imajo majhen praktičen vpliv. (6) a) A. Wittmann, F. Hofmann, B. Neukirch, Ch. Thürmer, N. Kralj, S. Schroebler, K. Gasthaus; ‘Blood-borne viral infections: causes, risks and prevention strategies’, Bergische Universität Wuppertal , maj 2005 b) US General Accounting Office, Impact assessment regarding Needlestick Safety and Prevention Act; 17. november 2000 c) Evaluation of the Efficacy of a Measure to Prevent Accidental Needlestick Injuries by Using Safety Needles for Venous Blood.Louis Nicole (1), Vela Gilles (2) in Project Group Cellule d’Hygične [Hygiene Unit], Centre Hospitalier 06401 – Cannes cedex Département d’Ergonomie, Centre Hospitalier Cannes d) 2004 Center for Disease Control Sharps Safety Workbook, USA - Cost of Needlestick Injuries