Postopek : 2003/0210(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0146/2006

Predložena besedila :

A6-0146/2006

Razprave :

PV 12/06/2006 - 18
CRE 12/06/2006 - 18

Glasovanja :

PV 13/06/2006 - 7.6

Sprejeta besedila :

P6_TA(2006)0251

PRIPOROČILO ZA DRUGO OBRAVNAVO     ***II
PDF 271kDOC 243k
27. april 2006
PE 367.996v02-00 A6-0146/2006

o Skupnem stališču Sveta glede sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem

(12062/1/2005 – C6-0055/2006 – 2003/0210(COD))

Odbor za okolje, javno zdravje in varno hrano

Poročevalka: Christa Klaß

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o Skupnem stališču Sveta glede sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem

(12062/1/2005 – C6-0055/2006 – 2003/0210(COD))

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta (12062/1/2005 – C6-0055/2006),

–   ob upoštevanju svojega stališča s prve obravnave(1) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2003)0550)(2),

–   ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2005)0282)(3),

–   ob upoštevanju odstavka 2 člena 251 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 62 Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za okolje, javno zdravje in varno hrano za drugo obravnavo (A6-0146/2006),

1.  potrjuje skupno stališče z vsemi predlogi sprememb;

2.  pooblašča predsednika, da stališče Parlamenta predloži Svetu in Komisiji.

Skupno stališče Sveta  Predlogi sprememb Parlamenta

Predlog spremembe 1

Naslov

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem

Obrazložitev

Ponovno se vstavi predlog spremembe 1 s prve obravnave, ki je bil sprejet 28. aprila 2005.

Za evropsko vodno politiko sta osrednjega pomena previdnostno načelo in zmanjšanje onesnaževanja. Zato je potrebno pojasnilo, da direktiva obravnava varstvo podzemne vode ne le pred onesnaževanjem, ampak tudi pred poslabšanjem. Razlikovanje med preventivo in vzpostavitvijo prvotnega stanja je bilo očitno narobe razumljeno. Preventiva je pri podzemni vodi posebno pomembna, ker njeno čiščenje – če je sploh izvedljivo – predstavlja zelo drag in dolgotrajen postopek.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 1

(1) Podzemna voda je dragocen naravni vir, ki bi se moral zavarovati pred kemičnim onesnaževanjem. To je še zlasti pomembno pri ekosistemih, ki so odvisni od podzemne vode, ter pri uporabi podzemne vode za oskrbo z vodo, namenjeno prehrani ljudi.

(1) Podzemna voda je dragocen naravni vir, ki ga je treba kot takega zavarovati pred poslabšanjem in kemičnim onesnaževanjem. To je še zlasti pomembno pri ekosistemih, ki so odvisni od podzemne vode, ter pri uporabi podzemne vode za oskrbo z vodo, namenjeno prehrani ljudi.

Obrazložitev

Ponovno se vstavi predlog spremembe 2 s prve obravnave, ki je bil sprejet 28. aprila 2005.

Te dodatne spremembe so še posebno pomembne, ker so telesa podzemne vode samostojni ekosistemi in jih je treba kot take zaščititi. To je treba vsaj enkrat jasno izraziti.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 1 a (novo)

 

(1a) Podzemna voda je najobčutljivejše in največje nahajališče sladke vode v Evropski uniji, predvsem pa je glavni vir javne oskrbe s pitno vodo. Raven varstva pred novimi odvajanji, emisijami in uhajanji mora biti primerljiva vsaj z ravnjo za površinske vode v dobrem kemijskem stanju. Onesnaženje ali poslabšanje pogosto povzroči nepopravljivo škodo.

Obrazložitev

Ponovno se vstavi predlog spremembe 4 s prve obravnave, ki je bil sprejet 28. aprila 2005.

V nekaterih državah članicah EU, npr. Avstriji in Nemčiji, se pitna voda pridobiva pretežno iz podzemne vode in je večinoma brez kemične obdelave dobavljena neposredno potrošniku. Kakršni koli postopki prečiščevanja, ki se izvajajo, so namenjeni zgolj preprečevanju korozije z odstranjevanjem železa in mangana ali izboljšanju videza/okusa vode in ne čiščenju.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 1 b (novo)

 

(1b) Podzemno vodo je treba zaščititi tako, da je možno doseči kakovost pitne vode z enostavnim čiščenjem, kot je določeno v ciljih iz člena 7(2) Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike1.

_____________

1 UL L 327, 22.12.2000, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 2455/2001/ES (UL L 331, 15.12.2001, str. 1).

Obrazložitev

Znova se vstavi uvodna izjava 2 iz besedila, ki ga je Evropski parlament sprejel v prvi obravnavi. Podzemna voda je najpomembnejši vir pitne vode v Evropi, Zato bi morali biti ukrepi za njeno zaščito preventivni in zasnovani tako, da ohranijo trenutno stanje in ga po potrebi izboljšajo.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 3

(3) Za varstvo okolja kot celote in zlasti zdravja ljudi se je treba visokim koncentracijam zdravju škodljivih onesnaževal v podzemni vodi izogniti, jih preprečiti ali zmanjšati.

(3) Za varstvo okolja kot celote in zlasti zdravja ljudi se je visokim koncentracijam zdravju škodljivih onesnaževal v podzemni vodi nujno treba izogniti, jih preprečiti ali zmanjšati.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 6 a (novo)

 

(6a) Varstvo podzemne vode lahko na nekaterih območjih zahteva spremembo kmetijske in gozdarske prakse, kar bi lahko povzročilo izgubo dohodka. Ta vidik je treba obravnavati pri pripravi načrtov za razvoj podeželja v okviru preoblikovane skupne kmetijske politike.

Obrazložitev

Ponovno se vstavi predlog spremembe 8 s prve obravnave, ki je bil sprejet 28. aprila 2005.

Zavezujoči standardi kakovosti podzemne vode so v Prilogi I določeni le za nitrate in pesticide. Te snovi se izločajo predvsem pri kmetijskih dejavnostih. Kako težak, drag in dolgotrajen je postopek zmanjševanja tovrstnega onesnaževanja, kažejo poročila o izvajanju direktive o nitratih. Pomoč Skupnosti je zato treba predvideti v okviru SKP.

Predlog spremembe 7

Uvodna izjava 13

(13) V določenih okoliščinah bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da odobrijo izjeme od ukrepov za preprečevanje ali omejevanje vnosa onesnaževal v podzemno vodo.

(13) Države članice, ki v določenih okoliščinah odobrijo izjeme od ukrepov za preprečevanje ali omejevanje vnosa onesnaževal v podzemno vodo, morajo to storiti na podlagi primernih, jasnih in preglednih meril, izjeme pa utemeljiti v načrtih upravljanja povodij.

Obrazložitev

Uvodna izjava 13, ki je bila vstavljena le v osnutku Sveta, je preveč ohlapna in daje vtis, da se lahko izjeme poljubno dovolijo. V tem predlogu spremembe je uporabljena ubeseditev iz uvodne izjave 30 okvirne direktive o vodah. Jasno je navedeno, da je treba izjeme utemeljiti s preglednimi merili.

Predlog spremembe 8

Uvodna izjava 13 a (novo)

 

(13a) Preučiti je treba učinke različnih standardov kakovosti podzemne vode (mejne vrednosti), ki jih države članice uporabljajo, potem ko jih ponovno pregledajo, na raven varstva okolja in delovanje notranjega trga.

Obrazložitev

Ponovno se vstavi predlog spremembe 9 s prve obravnave, ki je bil sprejet 28. aprila 2005.

Ta poziv Evropskega parlamenta je toliko bolj nujen, ker bodo države članice na podlagi skupnega stališča same odločale o tem, ali in – če bodo to storile – za katere snovi iz dela B Priloge II bodo določile mejne vrednosti.

Predlog spremembe 9

Uvodna izjava 13 b (novo)

 

(13b) Opraviti je treba raziskave, da se določijo boljša merila za zagotavljanje kakovosti in varovanja ekosistemov podzemnih voda. Če je potrebno, je treba pridobljena spoznanja upoštevati pri izvajanju ali reviziji te direktive.

Obrazložitev

Ponovno se vstavi predlog spremembe 95 s prve obravnave, ki je bil sprejet 28. aprila 2005.

Predlog spremembe 10

Uvodna izjava 14 a (novo)

 

(14a) V skladu s členom 11(3)(f) Direktive 2000/60/ES sta zajezitev in odvzem podzemne vode dopustna, če je za to izdano dovoljenje, in priznana za koristen način upravljanja z vodnimi viri.

Obrazložitev

Ponovna vložitev uvodne izjave 15, ki jo je Evropski parlament sprejel v prvi obravnavi. Načrti umetnega napajanja teles podzemne vode se uporabljajo kot naravni regulacijski sistemi z omogočanjem zajezitve površinske vode, s čimer se izravnajo spremembe pri razpoložljivosti površinskih voda glede na letni čas ter zagotovi stalni in trajnostni vir za pridobivanje pitne vode. Treba je poudariti, da mora biti za to dejavnost izdano dovoljenje.

Predlog spremembe11

Člen 2, točka 3

(3) "pomemben in stalno naraščajoč trend" pomeni vsako statistično pomembno povečanje koncentracije onesnaževal, skupine onesnaževal ali kazalca onesnaženja, ki predstavljajo tveganje za okolje, za katerega je v skladu s členom 5 potreben obrat trenda;

(3) „pomemben in stalno naraščajoč trend“ pomeni vsako statistično in z okoljskega vidika pomembno povečanje koncentracije onesnaževal, skupine onesnaževal ali kazalca onesnaženja v podzemni vodi, za katerega je v skladu s členom 5 potreben obrat trenda;

Obrazložitev

Ponovno se vstavi predlog spremembe 18 s prve obravnave, ki je bil sprejet 28. aprila 2005.

S tem predlogom spremembe bi bile države članice obvezane, da svoja prizadevanja usmerijo v obrat trendov, ki bi lahko imeli znatne posledice z okoljskega vidika. Ta pristop bi bil učinkovit tudi z okoljskega in stroškovnega vidika. Če bi obdržali besede „ki pomeni nevarnost okolju“, bi to pomenilo odobravanje „trenda dodajanja“.

Predlog spremembe 12

Člen 2, točka 4 a (novo)

 

(4a) „poslabšanje“ je vsako še tako neznatno antropogeno pogojeno in trajno povečanje koncentracij onesnaževal v podzemni vodi v primerjavi z dosedanjim stanjem.

Obrazložitev

Ponovno se vstavi predlog spremembe 21 s prve obravnave, ki je bil sprejet 28. aprila 2005.

Opredeliti je treba vse pojme, ki so uporabljeni v zakonodajnem besedilu in ki so ključnega pomena za razlago zakonodajnega besedila in namen direktive. V okvirni direktivi o vodah je v členu 2(33) opredeljen le pojem „onesnaževanje“. Posledica tega so – nenazadnje tudi v sami okvirni direktivi o vodah – pojmovne nejasnosti, ki so lahko za varovanje podzemne vode zelo pomembne.

Predlog spremembe 13

Člen 2, točka 4 b (novo)

 

(4b) „vrednost ozadja“ je koncentracija snovi v telesu podzemne vode, ki ne ustreza nobenim ali zgolj zelo majhnim antropogenim spremembam neokrnjenih razmer.

Obrazložitev

Ponovno se vstavi predlog spremembe 22 s prve obravnave, ki je bil sprejet 28. aprila 2005.

Opredeliti je treba vse pojme, ki so uporabljeni v zakonodajnem besedilu in ki so ključnega pomena za razlago zakonodajnega besedila in namen direktive. Besedilo je bilo usklajeno z besedilom skupnega stališča.

Predlog spremembe 14

Člen 2, točka 4 c (novo)

 

(4c) „izhodiščna točka“ snovi v telesu podzemne vode je povprečna koncentracija, izmerjena med referenčnima letoma 2007 in 2008 na podlagi programov spremljanja iz člena 8 Direktive 2000/60/ES.

Obrazložitev

Ponovno se vstavi predlog spremembe 24 s prve obravnave, ki je bil sprejet 28. aprila 2005.

Opredeliti je treba vse pojme, ki so uporabljeni v zakonodajnem besedilu in ki so ključnega pomena za razlago zakonodajnega besedila in namen direktive.

Predlog spremembe 15

Člen 3, odstavek 1, pododstavek 1 a (novo)

 

Standardi kakovosti podzemne vode in mejne vrednosti za dobro kemijsko stanje so osnovani na merilih strupenosti za ekosisteme in človeka, na katere se opira opredelitev pojma „onesnaževanje“ iz člena 2(33) Direktive 2000/60/ES.

Obrazložitev

Ponovno se vstavi predlog spremembe 27 s prve obravnave, ki je bil sprejet 28. aprila 2005.

Merila za dopustne koncentracije onesnaževal v podzemni vodi, pri katerih dobro kemijsko stanje še ostaja nespremenjeno, morajo biti osnovana na pojmu nevarnosti, na katerega se opira opredelitev onesnaževanja iz člena 2(33) okvirne direktive o vodah. Po splošnem strokovnem razumevanju je ta meja določena z mejnimi vrednostmi strupenosti za ekosisteme in človeka za podzemno vodo.

Predlog spremembe 16

Člen 4, odstavek 2, točka (a)

(a) vrednosti za standarde kakovosti podzemne vode, navedene v Prilogi I, in ustrezne vrednosti praga, določene v skladu s členom 3 in Prilogo II, niso presežene na nobenem merilnem mestu v telesu ali skupini teles podzemne vode; ali

(a) vrednosti za standarde kakovosti podzemne vode, navedene v Prilogi I, in ustrezne vrednosti praga, določene v skladu s členom 3 in Prilogo II, niso presežene na nobenem merilnem mestu v telesu ali skupini teles podzemne vode in na podlagi ustreznih rezultatov spremljanja stanja ni dokazov o tem, da se pogoji iz točke 2.3.2. Priloge V k Direktivi 2000/60/ES ne izpolnjujejo, ali

Obrazložitev

Razpoložljive informacije o površinskih vodah in kopenskih ekosistemih ter rezultate spremljanja njihovega stanja bi bilo treba uporabljati sistematično, da se dopolnijo relativno skopi podatki o kemijskem stanju, ki temeljijo na mrežah za spremljanje stanja podzemne vode. Na podlagi predlogov sprememb 29 in 65.

Predlog spremembe 17

Člen 4, odstavek 2, točka (b) (iii)

(iii) so – kjer je to primerno – v skladu z odstavkom 4 Priloge III k tej direktivi izpolnjene zahteve iz člena 7(3) Direktive 2000/60/ES;

(iii) so v skladu z odstavkom 4 Priloge III k tej direktivi izpolnjene zahteve iz člena 7(3) Direktive 2000/60/ES;

Obrazložitev

Te besede bi bilo treba črtati, zato da bo podzemna voda, namenjena odvzemu za pitno vodo, vedno v celoti zaščitena. Delno obnavlja predlog spremembe 29 Parlamenta zaradi zagotovitve, da bo vsa podzemna voda, namenjena odvzemu za pitno vodo, vedno v celoti zaščitena.

Predlog spremembe 18

Člen 4, odstavek 2 a (novo)

 

2a. Če so v telesu podzemne vode ali v skupini teles podzemne vode naravno geogensko pogojene vsebnosti onesnaževal ali kazalcev onesnaževanja, za katere je v skladu z delom B Priloge II določena mejna vrednost, večje od teh vrednosti, določajo naravne vsebnosti plus predvidene mejne vrednosti točko prehoda iz dobrega v slabo stanje.

Obrazložitev

Ponovno se vstavi predlog spremembe 91 s prve obravnave, ki je bil sprejet 28. aprila 2005.

Ker pri določanju standardov kakovosti ni mogoče upoštevati naravnih vsebnosti onesnaževal, ki se v Evropi precej razlikujejo med seboj, je treba jasno določiti nadaljnje ukrepanje, če naravne vsebnosti – tako imenovane vrednosti ozadja – že presegajo standarde kakovosti. V takih primerih bi bilo treba povečane naravne vsebnosti obravnavati kot standarde kakovosti/mejne vrednosti.

Predlog spremembe 19

Člen 4, odstavek 2 b (novo)

 

2b. Spoštovanje standardov temelji na primerjavi z aritmetično sredino vrednosti spremljanja na vsakem meritvenem mestu telesa podzemne vode ali skupine teles podzemne vode, ki je bilo razvrščeno ali so bile razvrščene kot ogrožene po analizi, ki se izvaja v skladu s členom 5 Direktive 2000/60/ES. Izmerjene vrednosti na posameznih meritvenih mestih, ki niso v skladu s standardom, odločilno vplivajo na razvrstitev le takrat, ko je določeno meritveno mesto, po strokovnem preverjanju v skladu s Prilogo I in Prilogo II k tej direktivi, reprezentativno za onesnaženost telesa podzemne vode ali njegovega dela.

Obrazložitev

Ponovno se vstavi predlog spremembe 28 s prve obravnave, ki je bil sprejet 28. aprila 2005.

Razvrstitev teles podzemne vode na take, ki so v dobrem, in na take, ki so slabem stanju, na podlagi rezultatov merjenja je ključni sestavni del direktive. Določbe, ki urejajo razvrščanje morajo biti zato popolnoma jasne. Če meritveno mesto ne bo reprezentativno za celotno telo podzemne vode ali vsaj za njegov del, se ga za razvrstitev ne bo upoštevalo. Za razvrstitev telesa podzemne vode je zato vedno potrebna tudi ocena strokovnjakov.

Predlog spremembe 20

Člen 4 a (novo)

 

Člen 4a

 

Pregled seznama standardov kakovosti podzemne vode iz Priloge I in seznama mejnih vrednosti, ki jih morajo države članice določiti v skladu s Prilogo II

 

5 let po začetku veljavnosti te direktive in potem vsakih 6 let Komisija:

 

- pregleda seznam standardov kakovosti podzemne vode iz Priloge I in seznam mejnih vrednosti, določenih v skladu z delom B Priloge II, zlasti na podlagi podatkov, ki jih države članice pripravijo v okviru načrtov upravljanja, znanstvenega in tehničnega napredka ter mnenja odbora iz člena 16(5) Direktive 2000/60/ES;

 

- pripravi – ob posebnem upoštevanju primerljivosti mejnih vrednosti, ki jih določijo države članice, učinkov teh mejnih vrednosti na konkurenčnost zadevnih gospodarskih sektorjev, spoštovanja predpisanih rokov in ocene doseženega napredka v zvezi z zmanjšanjem onesnaževanja podzemne vode – strnjeno poročilo in po potrebi predloži predloge direktive o spremembi seznama onesnaževal, skupin onesnaževal in kazalcev onesnaženja in/ali pripadajočih koncentracij onesnaževal v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe.

Obrazložitev

Ponovno se vstavi predlog spremembe 36 s prve obravnave, ki je bil sprejet 28. aprila 2005.

S to zahtevo naj bi na eni strani zagotovili redne preglede seznamov onesnaževal in standardov kakovosti podzemne vode (mejnih vrednosti) ter sodelovanje Evropskega parlamenta v zakonodajnem postopku. Po drugi strani pa je ključnega pomena tudi to, da bi bilo treba mejne vrednosti, ki jih določijo države članice, oceniti z vidika konkurence.

Besedilo predloga spremembe je prilagojeno terminologiji in rokom skupnega stališča.

Predlog spremembe 21

Člen 5, odstavek 2

2. Države članice s programi ukrepov iz člena 11 Direktive 2000/60/ES obrnejo trende, ki znatno ogrožajo kakovost vodnih ekosistemov ali kopenskih ekosistemov, zdravje ljudi ali dejansko ali potencialno legitimno rabo vodnega okolja, da bi postopoma zmanjšali onesnaženost podzemne vode.

2. Države članice s programi ukrepov iz člena 11 Direktive 2000/60/ES obrnejo trende, ki glede na izhodiščno točko znatno ogrožajo kakovost vodnih ekosistemov ali kopenskih ekosistemov, zdravje ljudi ali dejansko ali potencialno legitimno rabo vodnega okolja, da bi postopoma zmanjšali onesnaženost podzemne vode in preprečili poslabšanje.

Obrazložitev

Ponovno se vstavi predlog spremembe 38 s prve obravnave, ki je bil sprejet 28. aprila 2005.

Programi ukrepov morajo preprečiti tudi poslabšanje, glej člen 1(2) skupnega stališča.

Predlog spremembe 22

Člen 6, odstavek 1, pododstavek 1, točka (a)

(a) vse potrebne ukrepe s ciljem, da se prepreči vnos nevarnih snovi v podzemno vodo. Pri določitvi teh snovi države članice upoštevajo zlasti nevarne snovi, ki se uvrščajo v družine ali skupine onesnaževal pod številkami 1 do 6 iz Priloge VIII k Direktivi 2000/60/ES, in snovi, ki se uvrščajo v družine ali skupine onesnaževal pod številkami 7 do 9 navedene priloge, če te štejejo za nevarne;

(a) vse potrebne ukrepe za preprečitev vnosa nevarnih snovi v podzemno vodo. Pri določitvi teh snovi države članice upoštevajo zlasti nevarne snovi, ki se uvrščajo v družine ali skupine onesnaževal pod številkami 1 do 6 iz Priloge VIII k Direktivi 2000/60/ES, in snovi, ki se uvrščajo v družine ali skupine onesnaževal pod številkami 7 do 9 navedene priloge, če te štejejo za nevarne. Snovi, ki so bile v postopku za izdajanje dovoljenj EU odobrene na podlagi ocene tveganja za podzemne vode ali skladno s previdnostnim načelom za ohranjanje čistosti podzemne vode, ali snovi, za katere trenutno poteka postopek za izdajanje dovoljenj, se za namene te direktive ne štejejo za nevarne.

Obrazložitev

Če je bila snov že obravnavana v postopku za izdajanje dovoljenj po evropski zakonodaji s pomočjo natančnih študij za ugotavljanje neškodljivosti za podzemno vodo in je bilo ugotovljeno, da je varna, ter je bila njena uporaba odobrena v točno določene namene, bi bilo protislovno, če bi jo v nekem drugem delu zakonodaje Skupnosti označili za "nevarno". Namen predloga spremembe je zagotoviti usklajenost zakonodaje Skupnosti.

Zaradi fraze "s ciljem, da" je ustvarjena pravna negotovost in oslabljen obstoječi sistem, določen z Direktivo 80/68/ EGS. S predlogom spremembe se obnovi stališče Parlamenta iz prve obravnave člena 6 in uskladi zakonodaja s členoma 3 in 4 obstoječe Direktive o podzemni vodi št. 80/68/EGS.

Predlog spremembe 23

Člen 6, odstavek 1, pododstavek 1, točka (b)

(b) za onesnaževala, navedena v Prilogi VIII k Direktivi 2000/60/ES, ki ne veljajo za nevarna, in za vsa ostala nenevarna onesnaževala, ki niso navedena v tej prilogi, za katere države članice menijo, da predstavljajo obstoječe ali potencialno tveganje onesnaževanja, vse ukrepe, potrebne za omejitev vnosov v podzemno vodo za zagotovitev, da takšni vnosi ne slabšajo kemijskega stanja podzemne vode, da ne povzročajo pomembnih in trajnih trendov naraščanja koncentracij onesnaževal v podzemni vodi in da podzemne vode ne onesnažujejo na noben drug način. Takšni ukrepi temeljijo na priznani najboljši praksi, vključno z najboljšo okoljsko prakso in najboljšo razpoložljivo tehnologijo v skladu z ustrezno zakonodajo Skupnosti.

(b) za onesnaževala, navedena v Prilogi VIII k Direktivi 2000/60/ES, ki ne veljajo za nevarna, in za vsa ostala nenevarna onesnaževala, ki niso navedena v tej prilogi, za katere države članice menijo, da predstavljajo obstoječe ali potencialno tveganje onesnaževanja, vse ukrepe, potrebne za omejitev vnosov v podzemno vodo za zagotovitev, da takšni vnosi ne slabšajo podzemne vode. Takšni ukrepi temeljijo vsaj na priznani najboljši praksi, vključno z najboljšo okoljsko prakso in najboljšo razpoložljivo tehnologijo v skladu z ustrezno zakonodajo Skupnosti.

Obrazložitev

Preprečevanje novega poslabšanja in/ali onesnaževanja podzemne vode z novimi vnosi je najpomembnejše področje, ki ga ureja ta direktiva (in tudi že Direktiva 80/68/EGS, ki preneha veljati leta 2013). Načelo emisij, ki velja tukaj, bi moralo nedvomno temeljiti na previdnostnem načelu in načelu boja proti onesnaževanju okolja, kot sta določeni v Pogodbah ES.

Predlog spremembe 24

Člen 6, odstavek 1, pododstavek 2

Za namen določitve ukrepov iz točk (a) in (b) lahko države članice v prvi fazi določijo, v katerih primerih štejejo onesnaževala iz Priloge VIII k Direktivi 2000/60/ES, zlasti kovine in njihove spojine iz točke 7 te priloge, za nevarne oziroma nenevarne snovi.

črtano

Obrazložitev

To besedilo bi bilo treba črtati, ker povzroča zmedo. Postopki za opredelitev nevarnih snovi so jasno določeni v obstoječi direktivi in v okvirni direktivi o vodah. Definicije iz okvirne direktive o vodah in ustaljene postopke Skupnosti za opredelitev nevarnih snovi je treba upoštevati tudi glede podzemne vode.

Predlog spremembe 25

Člen 6, odstavek 1, pododstavek 2 a (novo)

 

Program ukrepov lahko vključuje ustrezne ukrepe pravne, upravne ali pogodbene narave.

Obrazložitev

Ponovno se vstavi predlog spremembe 40 s prve obravnave, ki je bil sprejet 28. aprila 2005.

Pri varovanju podzemne vode so se razen pravnih in upravnih instrumentov za vedno bolj primerne pokazali prostovoljni in pogodbeni ukrepi na podlagi sodelovanja. Za učinkovito varovanje podzemne vode in ob upoštevanju načela sorazmernosti bi bilo treba dati prednost pogodbenim instrumentom in instrumentom sodelovanja takrat, ko jih je možno uporabiti za doseganje ciljev v enaki meri.

Predlog spremembe 26

Člen 6, odstavek 2

2. Vnos onesnaževal iz razpršenih virov onesnaženja, ki vpliva na kemijski status podzemne vode, se upošteva vedno, kadar je to tehnično izvedljivo.

črtano

Obrazložitev

To besedilo bi bilo treba črtati, ker slabi nadzor nad razpršenim onesnaževanjem in ustvarja pravno negotovost. Zelo majhne količine onesnaževal, ki niso nevarne, so že zajete v izjemah iz odstavka 3(a–d).

Predlog spremembe 27

Člen 6, odstavek 3, točka (f)

(f) so posledica poseganj v površinske vode, da bi med drugim ublažili posledice poplav in suše ter upravljali z vodami in vodnimi potmi, tudi na mednarodni ravni. Takšne dejavnosti, vključno z rezanjem, poglabljanjem, premeščanjem in odlaganjem usedlin v površinskih vodah, se opravljajo v skladu s splošno zavezujočimi predpisi, in kjer je to uporabno, z dovoljenji in pooblastili, izdanimi na podlagi teh predpisov, ki so jih v ta namen sprejele države članice, če taki vnosi ne ovirajo uresničevanja okoljskih ciljev za zadevna vodna telesa v skladu s členom 4(1)(b)(ii) Direktive 2000/60/ES.

(f) so posledica poseganj v površinske vode, da bi med drugim ublažili posledice poplav in suše ter upravljali z vodami in vodnimi potmi, tudi na mednarodni ravni. Takšne dejavnosti, vključno z rezanjem, poglabljanjem, premeščanjem in odlaganjem usedlin v površinskih vodah, se opravljajo v skladu s splošno zavezujočimi predpisi, in kjer je to uporabno, z dovoljenji in pooblastili, izdanimi na podlagi teh predpisov, ki so jih v ta namen sprejele države članice, če taki vnosi ne ovirajo uresničevanja okoljskih ciljev za zadevna vodna telesa v skladu s členom 4(1)(b) Direktive 2000/60/ES.

Obrazložitev

Pomemben je celoten pododstavek (1)(b): poleg točke (ii) tudi točka (i) "preprečevanje" in točka (iii) "trajen trend naraščanja koncentracije katerega koli onesnaževala, ki je posledica vpliva človekove dejavnosti".

Predlog spremembe 28

Člen 6, odstavek 3, pododstavek 1 a (novo)

Izjeme iz točk od (a) do (f) se smejo dovoliti le po ugotovitvi pristojnih organov držav članic, da je zagotovljeno spremljanje podzemne vode in zlasti njene kakovosti.

Obrazložitev

Ponovno se vstavi predlog spremembe 46 iz prve obravnave, ki je bil sprejet 28. aprila 2005.

Ta pridržek v zvezi s spremljanjem vnosov, ki lahko ogrozijo podzemno vodo, iz Direktive 80/68/EGS, še ni bil vključen v Direktivo 2000/68/ES ali to direktivo, vendar predstavlja najpomembnejši instrument za zagotavljanje izvajanja in uveljavljanja previdnostnih določb. Člen 8 Direktive 2000/60/ES je namenjen le splošnemu spremljanju kakovosti stanja teles podzemne vode, takšnih vnosov pa praviloma ne more urejati.

Predlog spremembe 29

Člen 6, odstavek 4

4. Pristojni organi držav članic vodijo evidenco izjem iz odstavka 3 z namenom, da o tem na podlagi zahteve uradno obvestijo Komisijo.

4. Pristojni organi držav članic vodijo evidenco izjem iz odstavka 3 z namenom, da o tem na podlagi zahteve uradno obvestijo Komisijo in poleg programa ukrepov iz člena 11 Direktive 2000/60/ES zagotovijo povzetek izjem.

Obrazložitev

Po splošnem načelu okvirne direktive o vodah je treba poročati o vsakokratni uporabi izjem.

Predlog spremembe 30

Člen 6 a (novo)

Člen 6a

 

Metode merjenja

 

1. Vsaka država članica predloži Komisiji popoln opis metod merjenja za vsako od snovi, za katero so bili določeni standardi kakovosti podzemne vode na nacionalni ravni ali ravni Skupnosti.

 

2. Komisija določi, ali so metode merjenja v celoti primerljive in ali lahko razlike med metodami privedejo do odstopanj, ki bi lahko povzročila nepravilno ali neenako uporabo te direktive v Skupnosti. Odločilen dejavnik so lokalni podnebni pogoji in tip tal.

 

3. Komisija na podlagi svojih ugotovitev odobri ali zavrne metode merjenja, ki so jih predložile države članice.

 

4. Če Komisija zavrne metode merjenja, ki jih predloži država članica, ta država članica predloži v odobritev Komisiji spremenjene metode merjenja v skladu z določbami iz odstavkov 1 do 3.

 

5. Odobrene metode merjenja se začnejo uporabljati v vseh državah članicah na datum, naveden v členu 8 Direktive 2000/60/ES.

Obrazložitev

Ponovno se vstavi predlog spremembe 41 s prve obravnave, ki je bil sprejet 28. aprila 2005.

Dogovor o tehnikah merjenja onesnaženosti podzemne vode je bistven za enak in pošten prenos te direktive v nacionalno pravo. Vse države članice bi morale onesnaženje meriti na podlagi primerljivih mejnih vrednosti. Komisija bi zato morala biti pristojna za odobritev merilnih tehnik pod pogojem, da so le-te enakovredne glede na okoljske cilje.

Predlog spremembe 31

Člen 6 b (novo)

Člen 6b

 

Raziskave in razširjanje

 

Komisija v dogovoru z državami članicami spodbuja razširjanje znanih metod merjenja in računanja parametrov za opis in spremljanje vodonosnikov ter pospešuje nove raziskave za izboljšanje razpoložljivih tehnologij za spremljanje in upravljanje teles podzemne vode in njihove kakovosti, vključno v zvezi z ekosistemi podzemnih voda.

Obrazložitev

Ponovno se vstavi predlog spremembe 100 s prve obravnave, ki je bil sprejet 28. aprila 2005.

Evropski parlament meni, da bi bilo treba v okviru raziskovalnih programov Skupnosti nujno nameniti več sredstev za raziskave podzemne vode kot ekosistema.

Predlog spremembe 32

Člen 6 c (novo)

 

Člen 6c

 

Varstvo zdravilišč in virov zdravilne vode

 

Komisija in države članice vzpostavijo skupno metodologijo za opredelitev varstvenih območij za vodonosnike, ki oskrbujejo zdravilišča in vire zdravilne vode, da se zagotovi spoštovanje teh območij pri načrtovanju industrijskih in mestnih dejavnosti.

Obrazložitev

Zdravilišča in viri zdravilne vode niso bili vključeni v predlog Komisije, čeprav sodijo med najkakovostnejše vode v Evropski uniji. Treba je uvesti posebno zaščito za vodonosnike, ki jih oskrbujejo, in preventivne ukrepe glede površinskih voda.

Predlog spremembe 33

Člen 8

Priloge II, III in IV se lahko prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku v skladu s postopkom iz člena 21(2) Direktive 2000/60/ES in ob upoštevanju obdobja pregledovanja in posodabljanja načrta upravljanja povodij, kakor je določeno v členu 13(7) navedene direktive.

Del A Priloge II ter Prilogi III in IV se lahko prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku v skladu s postopkom iz člena 21(2) Direktive 2000/60/ES in ob upoštevanju obdobja pregledovanja in posodabljanja načrta upravljanja povodij, kakor je določeno v členu 13(7) navedene direktive.

Obrazložitev

Ponovno se vstavi predlog spremembe 55 s prve obravnave, ki je bil sprejet 28. aprila 2005.

Del A bi bilo treba obravnavati v postopku komitologije, del B ne. Del B Priloge II, ki ga je Svet preoblikoval, vsebuje seznam snovi, za katere morajo države članice določiti vsaj standarde kakovosti podzemne vode (mejne vrednosti). Ta seznam se ne more spremeniti s postopkom komitologije, ampak le v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, na podlagi soodločanja z Evropskim parlamentom .

Predlog spremembe 34

Člen 8, odstavek 1 a (novo)

 

Svet pripravi skupno metodologijo za razvrščanje vodonosnikov za pripravo na izvajanje programa Inspire. V zvezi s tem začnejo države članice zbirati podatke takoj, ko začne veljati ta direktiva.

Obrazložitev

Treba je izdelati metodologijo za zbiranje podatkov za pripravo na uvedbo programa Inspire (glede digitalnega zapisovanja teles podzemne vode), ki jo trenutno obravnava Parlament. Iz tega razloga morajo države članice sodelovati pri metodologiji zbiranja podatkov.

Predlog spremembe 35

Člen 10, odstavka 1 a in 1 b (novo)

 

Komisija pripravi poročilo, v katerem za vsako državo članico posebej presodi, ali je izvajanje direktive povzročilo različne ravni varstva okolja, poslabšanje podzemne vode in izkrivljanje konkurence.

Na podlagi sklepov tega poročila Komisija do 31. decembra 2015 Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predloži predlog.

Predlog spremembe 36

Priloga I, točka 1, tabela, stolpec 3, vrstica 1, Opomba

Za dejavnosti s področja uporabe Direktive 91/676/EGS velja, da so programi in ukrepi, povezani s to vrednostjo (t.j. 50 mg/l), v skladu z navedeno direktivo1.

1 Ta določba ne zajema dejavnosti, ki so izven področja uporabe Direktive 91/676/EGS.

črtano

Obrazložitev

Ponovno se vstavi predlog spremembe 60 s prve obravnave, ki je bil sprejet 28. aprila 2005.

Ta opomba lahko skupaj z opombo pod črto pomeni, da se gospodarskim sektorjem postavljajo različne zahteve v zvezi z onesnaževanjem z nitrati. To je predmet kritike tako Evropskega parlamenta kot nekaterih držav članic. Ta opomba prinaša pravno negotovost.

Predlog spremembe 37

Priloga I, točka 1, tabela, stolpec 3, vrstica 2, Opomba (novo)

 

Standard kakovosti se uporablja za vsa telesa podzemne vode, razen v primerih, ko so standardi za pitno vodo glede pesticidov in njihovih ustreznih metabolitov strožji od 0,1 µg/l. Za ta področja se uporabljajo standardi za pitno vodo. Skupna koncentracija pesticidov in njihovih metabolitov v vseh podzemnih vodnih telesih ne sme presegati 0,5 µg/l.

Obrazložitev

Ponovno se vstavi predlog spremembe 62, ki ga je Evropski parlament sprejel v prvi obravnavi. Standardi kakovosti za pesticide/metabolite v pitni vodi so lahko nižji od 0,1 µg/l. V takšnih primerih bi bilo treba uporabljati strožje standarde. Direktiva 98/83/ES določa mejno vrednost za skupno vsoto pesticidov in z njimi povezanih snovi. Tudi to mejno vrednost bi bilo treba vključiti v direktivo, da bi zagotovili ustrezno zaščito podzemne vode.

Predlog spremembe 38

Priloga I, točka 1, tabela, opomba pod črto 3

3"Vsota" pomeni seštevek vseh posameznih pesticidov, ugotovljenih in izmerjenih v postopku spremljanja stanja.

3 "Vsota" pomeni seštevek vseh posameznih pesticidov, ugotovljenih in izmerjenih v postopku spremljanja stanja, vključno z njihovimi ustreznimi metaboliti ter razgradnimi in reakcijskimi produkti.

Obrazložitev

Novo besedilo Sveta; brez tega dodatka bi lahko prišlo do napačnega razumevanja besedila opombe.

Predlog spremembe 39

Priloga II, del B, točka 1

1. Snovi ali ioni, ki se lahko pojavljajo naravno in kot posledica človekovih dejavnosti

1. Snovi ali ioni, ki se lahko pojavljajo naravno in kot posledica človekovih dejavnosti

Arzen

Arzen

Kadmij

Kadmij

Svinec

Svinec

Živo srebro

Živo srebro

Amonij

Amonij

Klor

 

Sulfat

 

 

1a. Kazalci, ki so lahko tako naravo prisotni kot tudi posledica človekovih dejavnosti

 

Klorid

 

Sulfat

Obrazložitev

Ponovno se vstavi predlog spremembe 90 s prve obravnave, ki je bil sprejet 28. aprila 2005.

Jasno bi bilo treba izraziti, da klorid in sulfat nista onesnaževali.

Predlog spremembe 40

Priloga III, točka 4 (-a) (novo)

 

(-a) učinek onesnaževal v podzemni vodi;

Obrazložitev

To je predpogoj za veljavnost zahtev iz točk od (a) do (d).

Predlog spremembe 41

Priloga IV, del B, uvodni del

V skladu s členom 5 države članice pri ugotovljenem pomembnem in stalno naraščajočem trendu trend obrnejo, če ta ogroža povezane vodne ekosisteme, neposredno odvisne kopenske ekosisteme, zdravje ljudi ali – obstoječe ali potencialne – legitimne rabe vodnega okolja, pri čemer se upoštevajo naslednje zahteve:

V skladu s členom 5 države članice pri ugotovljenem pomembnem in stalno naraščajočem trendu trend obrnejo, pri čemer se upoštevajo naslednje zahteve:

Obrazložitev

Ekosistem podzemne vode mora biti kot tak zaščiten pred onesnaževanjem in poslabšanjem, (glej člen 4 Direktive 2000/60/ES, člen 1 skupnega stališča in utemeljitev Sveta pri II. cilju: „s posebnim poudarkom na preventivi, saj je obnavljanje kakovosti podzemne vode običajno dolgotrajno in zahtevno, tudi če se onesnaževalo že odstrani.“

Predlog spremembe 42

Priloga IV, del B, točka 1 (c)

(c) sta stopnja povečanja in obrat trenda takšna, da bi višja izhodiščna točka za ukrepe za obrat trenda še vedno lahko zagotovila ukrepe, ki bi preprečili ali ublažili, kolikor je to mogoče, vsako okoljsko pomembno poslabšanje kakovosti podzemne vode na cenovno najbolj učinkovit način.

črtano

Obrazložitev

V skladu s previdnostnim načelom ta izjema ni sprejemljiva (glej tudi obrazložitev predloga spremembe 28). Ob odkritju nevarnosti je treba brezpogojno sprejeti ukrepe.

Predlog spremembe 43

Priloga IV, del B, točka 1, pododstavek 2

Za dejavnosti iz področja uporabe Direktive 91/676/EGS velja, da se izhodiščna točka za izvedbene ukrepe za obrat pomembnih in stalno naraščajočih trendov določi v skladu z navedeno direktivo in Direktivo 2000/60/ES.

črtano

Obrazložitev

Priloga IV obravnava obrat trenda, ki je pomemben previdnostni instrument. Za vse zadevne gospodarske sektorje bi morala veljati ista pravila (glej tudi obrazložitev predloga spremembe Priloge I, tabela, stolpec 3, Opomba). V skladu s predlogom spremembe 36 poročevalke in predlogom spremembe 60 Evropskega parlamenta, sprejetim v prvi obravnavi 28. aprila 2005.

(1)

Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0145

(2)

Še neobjavljeno v UL.

(3)

Še neobjavljeno v UL.


OBRAZLOŽITEV

Evropski parlament je na podlagi dolgih razprav in strokovnih pojasnil od začetka veljavnosti okvirne direktive o vodah pričakoval boljšo direktivo za varstvo podzemne vode, ki bi zagotovila jasno, ciljno usmerjeno in za izvajanje primerno ureditev. Po mnenju Evropskega parlamenta predlog Komisije in skupno stališče Sveta ne izpolnjujeta zahtev iz člena 17 Direktive 2000/60/ES.

Bistvene kritike Evropskega parlamenta so:

–         Skupno stališče vključuje le majhne bistvene izboljšave za varstvo podzemne vode v primerjavi z veljavnimi predpisi okvirne direktive o vodah (2000/60/ES) v povezavi z Direktivo Sveta 80/68/EGS z dne 17. decembra 1979 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem z določenimi nevarnimi snovmi, ki pa velja le še do leta 2013.

–         Podzemna voda kot samostojni ekosistem se ne upošteva.

         Zato zahteve za varstvo podzemne vode tudi niso usmerjene v ohranjanje čim naravnejše podzemne vode.

         Dobra kakovost pitne vode iz podzemne vode, ki se jo lahko v mnogih delih Evrope pridobiva tako rekoč neposredno od izvira brez prečiščevanja, tako ni več zagotovljena.

–         Odstopa se od načela celovitega in preventivnega varstva podzemne vode, utrjuje pa se varstvo podzemne vode po delih na podlagi receptorjev.

–         Ni jasnega razlikovanja med preventivo in odpravljanjem posledic. Najpomembnejše področje urejanja hčerinske direktive o podzemni vodi mora biti preventiva, tj., da novi vnosi ne smejo takoj spet postati primeri za sanacijo (stara ekološka bremena).

–         Državam članicam je omogočen velik obseg presoje, zlasti pri oceni stanja podzemne vode, pobudah za obrat naraščajočega trenda onesnaževanja in določanju izhodiščne točke za obrat trenda.

–         S tem je že na začetku preprečeno homogeno izvajanje okvirne direktive o vodah ter tudi te hčerinske direktive, npr. ureditve v zvezi s trendi.

–         Prav tako je s tem otežena ali onemogočena primerljivost mejnih vrednosti in ocene stanja podzemne vode ter možnih zaščitnih ali sanacijskih ukrepov za celotno EU tudi v sicer primerljivih razmerah.

–         Največja težava podzemne vode, ugotovljena s pregledom stanja, in sicer onesnaženost z nitrati, je skoraj izključno prepuščena direktivi o nitratih.

–         Razen tega je uporabljenih veliko neopredeljenih pojmov in dejstev, skupno stališče pa je v nekaterih delih težko razumljivo in nenazorno.

–         Natančne opredelitve načela, da se dobro kemijsko stanje podzemne vode v izhodišču ocenjuje na podlagi standardov kakovosti, zahtevane v členu 17 okvirne direktive o vodah, ni. Tudi merila za določitev nacionalnih mejnih vrednosti so premalo konkretna, da bi nastala primerljiva ureditev odpravljanja posledic ali ravni zaščite kot pri površinskih vodah, čeprav je podzemna voda naš največji vodni vir in dejanska zaloga pitne vode.

Zlasti zaradi dejstva, da je državam članicam dovoljen velik obseg presoje, se postavlja vprašanje, zakaj je hčerinska direktiva o podzemni vodi v obliki tega skupnega stališča kot evropska zakonodaja potrebna. Besedilo, ki je pogosto nejasno in potrebno razlage, se ne sklada niti z načelom „boljše zakonodaje“, po katerem bi se morala ravnati evropska zakonodaja, ne pomeni poenostavitve zakonodaje in resnično ne spodbuja primernega izvajanja v državah članicah.

Pozitivna stran skupnega stališča je, da je obveznost določanja nacionalnih mejnih vrednosti za snovi iz dela B Priloge II za države članice določen pritisk, ki jih spodbuja k dejavnosti. Izkušnje z izvajanjem direktive o nitratih s strani držav članic pa žal kažejo, da se lahko to upanje pogosto uresniči le z zamudnimi in dolgotrajnimi postopki za ugotavljanje kršitev proti državam članicam.

Evropski parlament zato meni, da so za sprejetje skupnega stališča nujno potrebne nadaljnje izboljšave, ki so izražene v predlogih sprememb.

1)        Ekosistem podzemne vode v povezavi z varstvenimi cilji

V novi direktivi o podzemni vodi je treba v celoti upoštevati pristop v zvezi z emisijami iz stare direktive o podzemni vodi (80/68/EGS), da se zagotovi previdnostna ureditev na področju varstva podzemne vode in tako prepreči ali omeji poslabšanje podzemne vode z novimi vnosi. Cilj člena 4 Direktive 2000/60/ES je, da se ekosistem podzemne vode kot tak varuje pred onesnaževanjem in poslabšanjem.

2)        Onesnaževanje/poslabšanje

S tem je tesno povezana jasnost uporabljenih pojmov. Prepoved poslabšanja, ki jo zahteva okvirna direktiva o vodah, je treba dosledneje izvajati. Zato je tudi pomembno, da se v členu 2 te direktive opredeli pojem „poslabšanje“. S tem bodo razložene pojmovne razlike med onesnaževanjem in poslabšanjem, ki tudi v Direktivi 2000/60/ES nista dovolj jasno razlikovana. To velja tudi za določbo člena 6(1)(b). Besedilo skupnega stališča bi snovem iz Priloge VIII k Direktivi 2000/60/ES omogočalo dodajanje v podzemno vodo z novimi posrednimi vnosi, dokler ne bi bila dosežena meja slabega kemijskega stanja. Evropski parlament se je z več predlogi sprememb proti temu izrekel že na prvi obravnavi. Čeprav ta onesnaževala predstavljajo obstoječe ali potencialno tveganje onesnaževanja, bi ta ureditev dopustila nevarnost nastajanja novih primerov za sanacijo (stara ekološka bremena). To ne ustreza strogemu previdnostnemu pristopu in je v nasprotju s prepovedjo neposrednega odvajanja iz člena 11(3)(j) Direktive 2000/60/ES in s členom 6(1)(a) skupnega stališča. Za izvajanje bi to pomenilo: neposredno odvajanje teh onesnaževal je prepovedano, dovoljeno pa je pronicanje skozi prehod v tleh ne glede na stanje tal.

3)        Razmerje med direktivami za varstvo voda in direktive o nitratih

Prvi pregled stanja izvajanja okvirne direktive o vodah in poročilo o Direktivi 91/676/EGS, t. i. direktivi o nitratih, za obdobje 2000 do 2003 kažeta, da sprejeti ukrepi, vključno z določbo o skladnosti z dobro kmetijsko prakso, niso dosegli znatnega zmanjšanja onesnaževanja podzemne vode v povodjih, ki se uporabljajo za kmetijske namene. Direktiva o nitratih ter tudi okvirna direktiva o vodah in hčerinska direktiva o podzemni vodi določajo zahteve za kmetijstvo. Zato je zelo pomembno, da se prepreči podvajanje predpisov in jasno določi razmerje med različnimi direktivami. Po mnenju poročevalke z zadevnimi določbami iz skupnega stališča – z „Opombami“ iz Priloge I in določbami iz Priloge VI – to ni bilo doseženo. Te določbe ustvarjajo nadaljnje nejasnosti in možnosti razlage. Evropski parlament to zavrača in meni, da je nujno, da kmetijstvo kot veja gospodarstva, ki jo ti predpisi bistveno zadevajo, prejme pomoč Skupnosti v okviru SKP.

4)        Nacionalne mejne vrednosti/revizijska klavzula

Pristop skupnega stališča daje državam članicam izključno pristojnost za določanje standardov kakovosti podzemne vode (mejnih vrednosti) za snovi iz dela B Priloge II, ki veljajo kot merila za razvrstitev v podzemne vode z dobrim kemijskim stanjem ali v tiste, pri katerih je pri ugotovljenem naraščajočem onesnaženju nujen obrat trenda. Po mnenju poročevalke to nasprotuje cilju celovitega varstva podzemne vode in je zaradi različnega izvajanja v državah članicah izkrivljanje konkurence neizogibno.

Cilj evropske zakonodaje mora biti ustvarjanje enotnih evropskih predpisov.

Po mnenju Evropskega parlamenta je zato zlasti pomembno, da se vplivi in učinkovitost te ureditve po določenem času pregledajo. Ta pregled mora vključevati tudi sezname onesnaževal, standarde kakovosti podzemne vode in mejne vrednosti iz Prilog I in II ter po potrebi povzročiti spremembe te direktive ob vključitvi Evropskega parlamenta s postopkom soodločanja v skladu s členom 251 Pogodbe.


POSTOPEK

Naslov

Skupno stališče Sveta glede sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem

Referenčni dokumenti

12062/1/2005 – C6-0055/2006 – 2003/0210 (COD)

Datum 1. obravnave EP – št. P

28.4.2005

P6_TA(2005)0145

Predlog Komisije

KOM(2003)0550 – C5-0447/2003

Spremenjeni predlog Komisije

KOM(2005)0282

Datum razglasitve prejetja skupnega stališča na zasedanju

15.2.2006

Pristojni odbor
  Datum razglasitve na zasedanju

ENVI
8.10.2003

Poročevalec(-ka)
  Datum imenovanja

Christa Klaß
27.7.2004

 

Nadomeščeni(-a) poročevalec(-ka)

 

 

Obravnava v odboru

22.2.2006

25.4.2006

 

 

 

Datum sprejetja

25.4.2006

Izid končnega glasovanja

+:
–:

0:

50

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Liam Aylward, Johannes Blokland, John Bowis, Frederika Brepoels, Hiltrud Breyer, Dorette Corbey, Chris Davies, Avril Doyle, Mojca Drčar Murko, Edite Estrela, Jillian Evans, Karl-Heinz Florenz, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Gyula Hegyi, Dan Jørgensen, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Urszula Krupa, Aldis Kušķis, Marie-Noëlle Lienemann, Jules Maaten, Riitta Myller, Péter Olajos, Dimitrios Papadimoulis, Vittorio Prodi, Frédérique Ries, Dagmar Roth-Behrendt, Guido Sacconi, Carl Schlyter, Horst Schnellhardt, Richard Seeber, Jonas Sjöstedt, Bogusław Sonik, María Sornosa Martínez, Antonios Trakatellis, Thomas Ulmer, Anja Weisgerber, Åsa Westlund and Anders Wijkman.

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken, Bairbre de Brún, Christofer Fjellner, Vasco Graça Moura, Jutta D. Haug, Henrik Lax, Miroslav Mikolášik, Alojz Peterle, Pál Schmitt, Claude Turmes and Glenis Willmott

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

 

Datum predložitve

27.4.2006

 

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

...

Zadnja posodobitev: 1. avgust 2006Pravno obvestilo