o proračunu za leto 2007: poročilo Komisije o letni strategiji politik (2006/2020(BUD))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o strategiji politik za leto 2007 (KOM(2006)....),

–   ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka,(1)

–   ob upoštevanju spremenjenega predloga za obnovo medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka (COM(2006)0036),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2005 o političnih izzivih in proračunskih sredstvih razširjene Unije 2007–2013,(2)

–   ob upoštevanju člena 272 Pogodbe ES in člena 177 Pogodbe Euratom,

–   ob upoštevanju člena 112(1) svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj drugih zadevnih odborov (A6-0154/2006),

A. ker so institucije dosegle dogovor o novem medinstitucionalnem sporazumu in novem večletnem finančnem okviru še pred začetkom proračunskega postopka za leto 2007;

B.  ker so do sprejetja novega medinstitucionalnega sporazuma podlaga za letni proračunski postopek določbe Pogodbe, še zlasti člen 272,

C. ker bo večina zakonodaje EU obnovljena leta 2007, tako da bo mogoče v proračunu za leto 2007 predvideti nove prednostne naloge za prihodnje finančno obdobje,

D. ker naj bi Bolgarija in Romunija pristopili leta 2007,

E.  ker z izbiro prednostnih nalog proračuna za leto 2007, prvega proračuna prihajajoče finančne perspektive, ne bodo opredeljene le evropske politike prihodnjega leta, temveč bo nedvomno strateško vplivala tudi na politike v prihodnjih letih,

F.  ker dandanašnji izzivi zahtevajo v prihodnost usmerjene politike, za katere bodo potrebna ustrezna finančna sredstva; ker bo pregled vseh vidikov odhodkov in prihodkov EU, načrtovan za leti 2008 in 2009, odlična priložnost za prilagoditev politik EU procesu globalizacije in za ponovno oceno prednostnih nalog, ob ohranjanju solidarnosti in kohezije znotraj EU,

G. ker mora medtem proračun za leto 2007 Evropski uniji omogočiti, da bo lažje postala učinkovit svetovni dejavnik, ker mora zagotoviti dovolj sredstev za notranje in zunanje izzive Unije, mora biti usmerjena v doseganje trajnostnega razvoja, spodbujati demokracijo in človekove pravice, podjetnikom in podjetjem pa pomagati, da bodo bolj konkurenčni v svetovnem gospodarstvu, in sicer s povečanjem prizadevanj na področju raziskav in razvoja, izobraževanja in inovacij, s čimer bodo prispevali k blaginji in boljši kakovosti življenja evropskih državljanov;

Ozadje

1.   izraža skrb zaradi očitnega neskladja med izzivi, s katerimi se sooča Evropska unija, in predvidenimi sredstvi v ustreznih razdelkih na preteklost osredotočene finančne perspektive 2007–2013, namenjenimi učinkovitemu soočanju s temi izzivi, zlasti za konkurenčnost, raziskave in inovacije, ki sta jih Svet in Komisija označila kot prednostne naloge;

2.   opozarja na sklepe Evropskega sveta, ki je oktobra 2005 opredelil izzive, s katerimi se mora Evropska unija soočiti v svetu globalizacije; je prepričan, da letna strategija politik ne upošteva dejstva, da se je treba s temi izzivi spopasti brez odlašanja, in ne vsebuje vizije, kako spodbuditi nujno potrebno gospodarsko reformo;

3.   ker bo proračun za leto 2007 prvi v novem večletnem finančnem okviru, bo moral biti strateške narave, osredotočen na tista področja zunanje in notranje politike, kjer je mogoče s financiranjem kaj spremeniti in kjer bodo sredstva učinkovito porabljena;

4.   je seznanjen s strateškimi cilji Komisije, predstavljenimi v njenem poročilu o letni strategiji politik z naslovom „Krepitev zaupanja z dejanji“; čeprav se strinja z njeno analizo, Komisijo obsoja, da je premalo odločno in prelahkotno opredelila naravo izzivov, ki čakajo Evropsko unijo; meni, da Komisija ni posvetila dovolj pozornosti obsežnim in zelo hitrim spremembam svetovnega gospodarstva, zlasti rastočim gospodarstvom, kot je kitajsko ali indijsko;

5.   namerava poskrbeti za to, da bo učinkovita poraba proračunskih sredstev ključno vprašanje proračuna za leto 2007, upoštevaje skladnost posameznih programov in dejavnosti, njihovo učinkovitost in njihovo dodano vrednost za državljane; meni, da morajo biti tri glavne rdeče niti proračuna za leto 2007 opredeljevanje političnih prednostnih nalog; zagotavljanje učinkovite porabe sredstev; in začetek priprav na pregled v letih 2008 in 2009, in sicer zato, ker bosta proračun za leto 2007 in njegovo izvrševanje omogočila ocenjevanje učinkovitosti novega finančnega okvira;

6.   meni, da mora biti proračun za leto 2007 – upoštevaje zgornje meje postavk, ki so bile v nasprotju s prvotnimi pričakovanji znižane – osredotočen na omejeno število prednostnih področij, zlasti na:

- zunanje odnose – vloga EU v globaliziranem svetu:

§ sporazumi o partnerstvu/sodelovanju;

§ evropska sosedska politika in predpristopni instrumenti;

§ razvojna politika, demokratizacija, človekove pravice in razvojni cilji tisočletja;

§ skupna zunanja in varnostna politika (SZVP);

- razsežnost varnosti, svobode in solidarnosti (zunanja in notranja):

§ zunanja varnost, na primer varna oskrba z energijo, preprečevanje, priprava na posledice terorističnih groženj in ravnanje v teh primerih;

§ notranje politike, npr. politike priseljevanja za vključevanje državljanov tretjih držav, solidarnost na področju upravljanja meja, varnost in zaščita svoboščin;

§ kohezija;

- notranjo politiko:

§ lizbonski cilji (rast, zaposlovanje, strokovno znanje in izkušnje, raziskave in inovacije);

§ okolje in razvoj podeželja;

§ državljani (med drugim področje kulture, mladine) in komunikacija;

§ skladnost ciljev in sredstev na področju evropske javne uprave, vključno z agencijami;

7.   meni, da je kot organ, pristojen za sprejetje proračuna in podeljevanje razrešnice glede njegovega izvrševanja, odgovoren za učinkovito porabo proračunskih sredstev, zlasti tistih, ki so omejena; zato namerava za proračun za leto 2007 uporabiti analizo stroškov in koristi, in sicer bo v tesnem sodelovanju z odbori za posamezne sektorje razvil kvalitativno letno oceno proračuna;

8.   opozarja na pomembnost vmesnega pregleda naslednjega večletnega finančnega okvira, ki bo omogočil njegovo prilagoditev, da se bo lahko EU učinkoviteje soočala z izzivi hitro spreminjajočega se sveta; je prepričan, da je proračun za leto 2007 kot prvi v finančni perspektivi 2007–2013 pomembna priložnost za opredelitev smeri izvajanja novih programov, s čimer bo ustvarjena osnova za celovit pregled večletnega finančnega okvira, načrtovan za leto 2008;

9.   znova opozarja, da večletni finančni okvir ni večletni proračun; zato poziva Komisijo, naj predstavi predhodni predlog proračuna, ki za programe, sprejete s soodločanjem, v proračunskem postopku za leto 2007 predvideva zadostno rezervo;

Določanje prednostnih politik

A.   Zunanji odnosi – Evropa kot svetovni partner

10. poudarja, da EU temelji na osnovnih vrednotah, kot so mir, svoboda in demokracija, ter da je treba pospeševati mednarodne odnose, ki omogočajo doseči te cilje; meni, da bistvo teh vrednot včasih zasenčita tako število kot raznolikost mednarodnih sporazumov in instrumentov, in izraža prepričanje, da bi morala EU tako v političnem kot proračunskem pogledu oblikovati celovito in vseobsegajočo strategijo, da bo lahko bolje opredelila prednostne strateške naloge; pri tem bi morala posebno pozornost posvetiti delovanju novih programov in njihovemu pomenu za strateške cilje; pričakuje poročilo Komisije o učinkovitem zunanjepolitičnem delovanju, v okviru obstoječih pravil Pogodbe;

11. je trdno prepričan, da je treba odobravati in pospeševati partnerstva, ki si delijo skupne temeljne vrednote; poudarja izjemen pomen, ki ga pripisuje oživitvi poglobljenega in bolj strateškega partnerstva z Združenimi državami glede številnih svetovnih vprašanj, temelječega na skupnih ciljih obeh celin;

12. pozdravlja vključitev večje politične skladnosti in učinkovitosti pomoči med prednostne naloge Komisije na področju zunanjih ukrepov;

13. opozarja na nevarnost nadaljnjega širjenja ptičje gripe v Evropski uniji in zunaj nje; poudarja, da je treba tesno sodelovati z Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), Svetovno zdravstveno organizacijo, Svetovno organizacijo za zdravje živali (OIE) in z državami v prizadetih regijah;

14. potrjuje podporo evropski sosedski politiki, ki je po njegovem mnenju ključna, zlasti kar zadeva spodbujanje demokracije in sprememb na bolje s sklopom politik, ki jasno opredeljujejo, kakšne ugodnosti – tudi gospodarske in trgovinske – lahko prinesejo uspešne reforme in doseženi napredek; je prepričan, da imajo lahko ukrepi na tem področju, ki bodo sčasoma pripeljali tudi do gospodarskega razvoja, pomembne prednosti tako za partnerske države kot za EU;

15. meni, da je treba zagotoviti dovolj finančnih sredstev za razvojno politiko in ukrepe za odpravljanje revščine, med drugim za razvojne cilje tisočletja; odločno poudarja, da so trajnostne rešitve odvisne tudi od zadostnega notranjega napredka v zadevnih državah, vključno s spoštovanjem pravne države, demokracije in človekovih pravic; opozarja, da je treba posvetiti posebno pozornost skladnosti in združljivosti nacionalnih programov in programov Skupnosti, da bosta njihov končni učinek in učinkovitost čim večja; zahteva natančen pregled programov za spodbujanje demokratizacije in spoštovanje človekovih pravic, pa tudi za delovanje nekaterih nevladnih organizacij;

16. opominja Komisijo in Svet na njuno zavezo, da bo državam podpisnicam protokola o sladkorju zagotovila zadostna in ustrezna sredstva za spremljevalne ukrepe, s katerimi bodo ublažile prehodne težave, ki so posledica notranje reforme ureditve trga sladkorja v EU in ustrezne odločitve STO;

17. poudarja, da je treba med proračunskim postopkom pozorno proučiti dogajanje na Bližnjem vzhodu, zlasti na palestinskih ozemljih, in posebej opozarja, da bi morebitnemu padcu palestinskih oblasti lahko sledili neredi ter da je treba poskrbeti za dobro finančno poslovodenje in izvrševanje proračuna, kar zadeva pomoč EU, naj je izplačana neposredno ali prek skladov; opominja, da se je treba pred sprejetjem večjih finančnih obveznosti posvetovati s proračunskim organom;

18. se namerava odločno zavzemati za izpopolnjevanje političnega dialoga o skupni zunanji in varnostni politiki, ter poziva Svet, naj si v tem smislu prizadeva za bolj odprto, pregledno in odgovorno skupno zunanjo in varnostno politiko; vztraja, da ga je treba pritegniti k sodelovanju ter se z njim vsako leto vnaprej posvetovati o ukrepih in odločitvah; znova poudarja, da je pripravljen pregledati nomenklaturo skupne zunanje in varnostne politike, da jo bo mogoče prilagoditi političnim potrebam in vlogi Unije; poziva Računsko sodišče, naj pripravi posebno poročilo o stroškovni učinkovitosti skupnih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike;

B.   Varnostna razsežnost – varnost, svoboda in državljanstvo

19. poudarja, da evropski državljani v vsakdanjem življenju potrebujejo svobodo, pravico in varnost; ter da mora proračun EU za leto 2007 prispevati k zagotavljanju teh privilegijev znotraj in zunaj Evropske unije, tudi na gospodarski in socialni ravni;

20. odobrava dejstvo, da je Komisija v sklopu zunanje varnosti energetsko politiko vključila med prednostne naloge za leto 2007; se zaveda ključnega pomena trajnosti, konkurenčnosti ter zanesljive oskrbe z energijo in energetske učinkovitosti za evropsko gospodarstvo ter poudarja, da je treba zagotoviti raznoliko oskrbo s plinom in nafto ter poiskati nove rešitve, ki bodo omogočile energetsko samozadostnost Evropske unije; opozarja na visoko stopnjo odvisnosti od uvoza energije v EU; poziva k oblikovanju celovite evropske energetske strategije, ki bo zajemala dialog z glavnimi partnerskimi državami dobaviteljicami; poziva države članice, naj v celoti izvajajo obstoječo zakonodajo Skupnosti o sprostitvi trgov z energijo, povečanju energetske učinkovitosti, spodbujanju uporabe obnovljivih virov energije in raziskavah o proizvodnji in uporabi biogoriv in alternativnih virov energije;

21.  poudarja pomen okoljskih vprašanj, povezanih z energijo ter pomen doseganja kjotskega cilja, namreč zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 8 % do let 2008–2012;

22.  pozdravlja začetek novih programov svobode, varnosti in pravice za obdobje 2007–2013 na področju pravosodja in notranjih zadev; opozarja, da je v boju s sodobnim, globaliziranim kriminalom usklajena akcija EU nujna sestavina politik, sicer ne bo mogoče zagotoviti varne družbe, temelječe na pravni državi;

23. poudarja, da se je treba v prihodnjih letih posvetiti vključevanju migrantov in upravljanju meja; namerava v proračunu za leto 2007 predvideti ustrezna sredstva za zagotovitev razširitve schengenskega območja;

24. znova poudarja, da je komunikacija ključni dejavnik za to, da bodo evropski državljani bolje razumeli EU; opozarja, da je treba nekaj sredstev nameniti oblikovanju učinkovite in usklajene komunikacijske politike za vse institucije EU; je prepričan, da sinergije med komunikacijskimi dejavnostmi Komisije in Parlamenta še niso bile v celoti izkoriščene;

C.  Notranja politika – blaginja in solidarnost

25. meni, da bodo cilji lizbonskega programa prispevali k trajnostni rasti in ustvarjanju novih delovnih mest v EU; zato poziva države članice, da ustrezno izvajajo obstoječo in predlagano zakonodajo Skupnosti o vzpostavitvi enotnega trga in uresničitvi lizbonskega programa Skupnosti; poudarja potrebo po primernem javnem financiranju, da bi ustvarili učinek finančnega vzvoda, ki se pričakuje od ukrepov, sofinanciranih s strani EIB; z veseljem pričakuje predloge Komisije in Sveta;

26.  poudarja pomen malih in srednjih podjetij, ki veliko prispevajo k inovacijam, rasti in blaginji v EU; poudarja, da je pomembno stalno poenostavljati zakonodajni okvir, ki zadeva zlasti MSP;

27.  poziva države članice in Komisijo, naj posebno pozornost namenijo področjem, ki so temelj sodobnega gospodarstva, na primer znanju, veščinam, raziskavam in razvoju, inovacijam, tehnologijam informacijske družbe in energiji; poudarja pomen krepitve zmogljivosti trikotnika znanja (izobraževanje, raziskovanje in inovacije) ter povezav med njimi; poziva, naj bodo vse politike v državah članicah in na ravni EU, tesno povezane s podporo raziskovanja in inovacij, kadar koli je to mogoče; močno podpira ukrepe za razvoj in dokončno vzpostavitev evropske informacijske družbe, ki spodbuja vključitev, boljše javne storitve in boljšo kakovost življenja;

28. meni, da je treba v okviru nove generacije programov ponovno razmisliti o finančnih instrumentih, jih preoblikovati in zanje nameniti primerna finančna sredstva, kar je bistvenega pomena za podporo industrijske politike, usmerjene v blaginjo v celotni EU in konkurenčnost, vključno z MSP-ji, ki bi lahko uspešno izkoristila rezultate raziskav z uporabo v industriji (na primer, prenos tehnologije z univerz in raziskovalnih centrov v industrijsko uporabo);

29. poudarja, da bo zaradi naraščajoče svetovne konkurence zmožnost delodajalcev in delojemalcev, pa tudi podjetij kot takih, da se ustrezno prilagodijo spremembam, odločilna; meni, da je v tem pogledu oblikovanje politik za prihodnost ključnega pomena in da bi bil lahko sklad za prilagoditev globalizaciji, o katerem trenutno poteka razprava, prvi korak v pravo smer; meni, da bi utegnila ustanovitev evropskega inštituta za tehnologijo spodkopati obstoječe strukture ali se prekrivati z njimi, zato sredstva v ta namen verjetno ne bi bila najučinkoviteje porabljena; meni, da bi možnosti za nova delovna mesta v inovativnih podjetjih lahko pomagala EU pri premagovanju nekaterih težav, ki jih ustvarja globalna konkurenca; poziva k odpravi ovir za mobilnost raziskovalcev in k oblikovanju odprtega in konkurenčnega trga dela za raziskovalce;

30. opozarja, da je približevanje Evropske unije državljanom glavni cilj komunikacijske politike; meni, da je treba uvesti oblike obveščanja in dialoga za tiste, ki se trenutno počutijo izključeni iz evropske razprave, ter da je potrebno spodbujati dialog in razumevanje med evropskimi državljani z uspešnimi evropskimi programi, kot sta Erasmus in Leonardo (vseživljenjsko učenje), in z jezikovnim usposabljanjem;

D. Kohezija

31. opozarja, da je krepitev gospodarske in socialne kohezije eden od temeljnih ciljev Evropske unije, kot določa pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti; poudarja, da bo leto 2007 prvo leto, v katerem bodo nove države članice prejele celotno podporo iz strukturnih skladov in kohezijskega sklada; zato meni, da mora krepitev kohezije ostati prednostna naloga za leto 2007, in da je treba med proračunskim postopkom 2007 nameniti zadostna finančna sredstva za kohezijsko politiko;

32. poudarja pomen vključitve v proračun dejanskih potreb glede plačil iz naslova strukturnih skladov; poudarja potrebo po zagotovitvi zadostne ravni plačil, da se prepreči ovirano izvajanje programov; meni, da morajo plačila ustrezati najbolj zanesljivim ocenam v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in dobre proračunske prakse;

Učinkovita poraba sredstev

33. opozarja, da je sporazum Evropskega sveta iz decembra 2005 jasno pokazal, da se je bitka za sredstva začela; poudarja, da bo sredstev za obdobje 2007–2013, če bi obveljal predlog Sveta, več kot 15 % manj, kot je Komisija ocenila v prvotnem predlogu; zato verjame, da se je treba v takšni situaciji nujno vprašati o učinkovitosti porabe sredstev Evropske unije;

34. se strinja z oceno Sveta, da je sodelovanje obeh vej proračunskega organa in Komisije pomembno; se strinja s Svetom, da je treba vsa dodeljena proračunska sredstva za vsak sektor politik natančno pregledati, in v tem pogledu znova poudarja pomen prerazporeditve, da bo lahko proračunski organ izvedel potrebne finančne prilagoditve za sedanje in prihodnje potrebe; tudi sam meni, da je treba pravočasno pripraviti kakovostna poročila o dejavnostih in finančne informacije o predlogih odhodkov;

35. meni, da je začetek nove finančne perspektive izjemna priložnost za ponovno oceno; ocenjuje, da je treba programe, ki so se izkazali za neuspešne ali niso več prednostnega pomena, opustiti; je prepričan, da je treba brez zadržkov razmisliti o uvedbi novih programov, če bodo EU omogočili držati korak z globalizacijo; poudarja, da morajo institucije EU izkoreniniti goljufije in nepotrebno birokracijo, kjerkoli se pojavljajo;

36. namerava predlagati izvedbo analize stroškov in koristi za nekatera proračunska področja, za kar naj se porabi del sredstev, dodeljenih parlamentarnim odborom – namen te analize bo ocenjevanje pravilnosti (skladnost s finančno uredbo, sistem finančnega poročanja) in učinkovitosti delovanja (učinkovitost porabe sredstev, učinkovitost projektov, upravni stroški) pri izvajanju politik ter oblikovanje političnih sklepov na osnovi teh ocen;

37. poudarja, da mora Komisija nemudoma ukrepati za poenostavitev in izboljšanje učinkovitosti upravnega poslovodenja glede izvajanja programov Skupnosti za lastne službe, države članice in končne upravičence, zlasti kar zadeva projekte majhnega obsega; meni, da je treba na vsaki od teh štirih ravni opraviti poglobljeno analizo učinkovitosti upravnega poslovodenja;

Priprava na pregled leta 2008–2009

38. se strinja s stališčem Sveta, da je treba finančni okvir, ki opredeljuje srednjeročne politične prednostne naloge, prilagoditi hitro razvijajočemu se svetu, da bo lahko EU ohranila svoj notranji politični in gospodarski položaj ter tako izpolnila lizbonske cilje, pa tudi svoj zunanji položaj, da bo dosegla razvojne cilje tisočletja, oblikovala uspešno sosedsko politiko in prevzela vodstvo v procesu globalizacije; poleg tega poudarja, da je treba skupno kmetijsko politiko na notranji in zunanji ravni prilagoditi prihodnjim potrebam in v zvezi s tem opozarja na obvezno sofinanciranje, večjo tržno usmeritev, enake pogoje delovanja in odpravo izvoznih subvencij kot ugodne možnosti;

39. meni, da je proračun za leto 2007 kot prvi proračun novega obdobja, priložnost za zagon novih programov v sklopu prilagajanja potrebam, ki se utegnejo pojaviti v prvem delu tega obdobja;

40. meni, da bo pregled vseh vidikov odhodkov in prihodkov EU, načrtovan za leto 2008, resnična priložnost za podrobnejšo analizo, kako so javna finančna sredstva porabljena; opozarja, da bo Parlament ob upoštevanju svojih pravic in institucionalnih prerogativ moral sodelovati pri vseh spremembah na tem področju; poudarja, da bo le celovita ponovna ocena prihodkov, zlasti uvedba sistema dejanskih lastnih sredstev, in odhodkov, zlasti uvedba sofinanciranja neposrednih plačil v kmetijstvu in prehod na politiko razvoja podeželja, Evropski uniji omogočila „preurediti sistem“, da se bo lahko soočila z izzivi hitro spreminjajočega se sveta; pričakuje poročilo o reformi sistema lastnih sredstev, da bi postal preglednejši, naprednejši in pravičnejši;

Evropsko upravljanje: človeški viri in finančna sredstva za leto 2007

41. poudarja, da je proračunski postopek za leto 2007 prava priložnost za prilagoditev in spodbuda za opredeljevanje prednostnih nalog; meni, da je letni proračunski postopek lahko sredstvo, s katerim bo Parlament uveljavil svoje prioritete v potekajočih zakonodajnih postopkih in predvsem pri vzpostavitvi večletnih programov v povezavi z novim večletnim finančnim okvirom;

42. poudarja, da mora Odbor za proračun glede na izid pogajanj o prihodnjem večletnem finančnem okviru zagotoviti izvajanje novih določb iz medinstitucionalnega sporazuma v proračunu za leto 2007;

43. znova poudarja, da bo širjenje agencij, ki smo mu bili priča v zadnjih desetih letih, nedvomno neugodno vplivalo na financiranje operativnih programov; ocenjuje, da je pri decentraliziranih agencijah nujno potreben pristop, temelječ na učinkoviti porabi sredstev, ne na centraliziranih dejavnostih;

44. je seznanjen z dejstvom, da namerava Komisija zahtevati 890 dodatnih delovnih mest (od tega 250 povezanih s pristopom Bolgarije in Romunije) zaradi povečanega obsega dela po širitvi; vztraja pri tem, da mora biti ta zahteva v predhodnem predlogu proračuna dobro utemeljena, zlasti kar zadeva nova delovna mesta, dodeljena novim programom;

45. je seznanjen z zahtevo Sveta za varčevanje pri upravnih stroških; je pripravljen sodelovati s Svetom pri iskanju vzvodov, kako zagotoviti učinkovito porabo sredstev v programih Skupnosti, kot je poudaril že v smernicah o proračunu za leto 2007;  

46. odobrava prizadevanje Komisije za prerazporeditev uslužbencev v oddelkih in med njimi, da bodo tako viri bolje izkoriščeni; poziva Komisijo, naj pred predstavitvijo predhodnega predloga proračuna pozorno oceni nadaljnje možnosti za prerazporeditev, saj bo tako mogoče zmanjšati število na novo zaposlenih uslužbencev; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo EPSO lahko omogočil zaposlovanje uslužbencev, predvideno ob širitvi leta 2007;

47. je seznanjen s tem, da se bodo institucije EU posvetovale o oblikovanju zakonodajnega programa za leto 2007; vztraja, da je treba sporazum o tem programu doseči decembra 2006, ker se bo takrat končal tudi proračunski postopek za leto 2007;

48. je seznanjen z mnenji Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj in Odbora za mednarodno trgovino; pozdravlja prispevek teh mnenj glede zunanjih vidikov proračunskega postopka za leto 2007; dodaja, da bodo glavne teme teh mnenj obravnavane med proračunskim postopkom;

°

° °

49. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

(1) UL C 172, 18.6.1999, str. 1. Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2005/708/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 269, 14.10.2005, str. 24). (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0224.

POBUDE

Odbor za zunanje zadeva poziva Odbor za proračun, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   vztraja, da mora proračun za leto 2007, ne glede na okvir, v katerem je pripravljen, ustrezno zajeti ambicije Unije in njene obveznosti do mednarodnih partnerjev, zlasti tistih, ki se ji bodo pridružili v prihodnosti, tistih iz neposredne soseščine in tistih, ki jim EU namenja prednost, pa tudi prispevek Unije k stalnemu in trajnostnemu razvoju ter njeno vlogo v večstranskem smislu pri vzpostavljanju in ohranjanju miru, varnosti, demokracije in spoštovanja človekovih pravic po vsem svetu;

2.   meni, da bi morala biti poraba sredstev Skupnosti na področju zunanjih odnosov razporejena tako, da bi se bolje odražale prednostne naloge politike, določene v resolucijah Evropskega parlamenta, ter pričakuje, da bo Komisija te prednostne naloge bolj upoštevala pri načrtovanju letne strateške politike ter v naslednji fazi proračunskega postopka;

3.   ponovno izraža potrebo po zagotavljanju zadostnih proračunskih sredstev za izvajanje solunske agende in spodbujanje postopne integracije zahodnega Balkana v EU;

4.   ponavlja svojo zahtevo, da ga je treba v celoti obveščati in se z njim posvetovati o vseh odločitvah v zvezi s podeljevanjem statusa kandidatke državam prosilkam, tako da se lahko ustrezno upošteva vpliv takih odločitev na proračun;

5.   pozdravlja obvezo Komisije, da bo pozorneje spremljala reforme, ki jih na področju človekovih pravic in demokracije izvajajo partnerske države, ter da bo natančneje opazovala volitve; ponovno opozarja Komisijo na svoje večkrat poudarjeno stališče, da je treba za ohranitev vidnosti in preglednosti dejavnosti EU na področju demokracije in človekovih pravic reformirati Evropsko pobudo za demokracijo in človekove pravice, pri čemer se je ne sme združiti z instrumenti, ki jih narekuje politika;

6.   pozdravlja obvezo Komisije, da bo okrepila učinkovitost pomoči EU v zunanjepolitičnem delovanju Unije; v zvezi s tem opozarja na ustrezne določbe splošnega proračuna za proračunsko leto 2006, v katerih je določeno, da bo z izjemo humanitarne pomoči, pomoč vladam zagotovljena pod pogojem, da je v državi upravičenki opaziti napredek na področju demokratičnih vrednot, pravne države in spoštovanja temeljnih pravic in svoboščin;

7.   opozarja na najnovejše letno poročilo Računskega sodišča in od Komisije zahteva, da sprejeme ustrezne ukrepe za zagotovitev dostopa Računskega sodišča do projektov, ki jih vodijo agencije ZN, ali pa kako drugače ponovno preuči načela in zneske pomoči, ki jo EU namenja tem agencijam;

8.  pričakuje ploden in konstruktiven izid dialoga z avstrijskim predsedstvom, ki bo osredotočen na prednostne naloge ukrepov v okviru Skupne zunanje in varnostne politike v letu 2007 in na iskanje načinov boljšega usmerjanja razpoložljivih sredstev v luči trenutnega izvajanja;

9.   v zvezi s tem pričakuje dosledno spoštovanje določb skupne izjave z dne 30. novembra 2005, ki od leta 2006 predvideva najmanj četrtletna posvetovalna in informativna srečanja na temo Skupne zunanje in varnostne politike ob prisotnosti predsednika političnega in varnostnega odbora, in se veseli, da se bo ta praksa, na osnovi izkušenj, ki izhajajo iz njene uporabe, še okrepila;

10. pričakuje, da bosta Svet in Komisija stalno obveščala Parlament o pripravah na prihodnjo misijo Unije na Kosovu; poziva ju k usklajeni in povezani uporabi mehanizmov SZVP/EVOP in sredstev Skupnosti, da se z njimi doseže največji možni učinek;

11. poudarja, da je treba zunanji razsežnosti notranjih politik EU posvečati večjo pozornost; v zvezi s tem opozarja na vpliv, ki ga imajo zahteve EU po vizumih v okviru pristopnih pogajanj in širitve schengenskega območja na sosednje države, predvsem na zahodnem Balkanu;

12. zato meni, da je treba za države zahodnega Balkana zagotoviti sredstva Skupnosti, da bi jim pomagali doseči zahtevane standarde za liberalizacijo vizumskega režima, predvsem na področju (integriranega) upravljanja meja in pri sodelovanju v boju proti organiziranemu kriminalu.

POSTOPEK

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   pozdravlja vključitev večje politične skladnosti in večje učinkovitosti pomoči med prednostne naloge Komisije na področju zunanjih ukrepov, vendar obžaluje majhen pomen, ki se pripisuje razvojni politiki v primerjavi z drugimi vidiki zunanje politike;

2.   pozdravlja povečane finančne obveznosti držav članic glede razvojnega sodelovanja; vendar poudarja, da je treba za povečanje učinkovitosti razvojnega sodelovanja odločneje obravnavati kakovost in učinkovitost pomoči; zato poziva k nadaljnjemu delu na področju merjenja rezultatov in kazalnikov razvojnega sodelovanja, pa tudi k odločnemu odgovoru na sprejete obveznosti v zvezi z vprašanji, na primer usklajevanjem in prilagajanjem sistemom držav prejemnic, kot je bilo določeno na vrhovni konferenci OECD o učinkovitosti pomoči, ki se je odvijala marca 2005 v Parizu;

3.   vztraja, da "poenostavitev" zakonodajnega okolja za zunanje ukrepe za obdobje 2007–2013 ne sme povzročiti izgube preglednosti pri uporabi sredstev za razvojno politiko in da mora biti porazdelitev sredstev med proračunskimi vrsticami za geografske regije in tematska področja za proračun 2007 vsaj enako pregledna kot v proračunu 2006; poziva zlasti k ohranitvi ločenih proračunskih vrstic za Afganistan in sektorje, ključne za razvojne cilje tisočletja, na primer bolezni, povezane z revščino;

4.   namerava ohraniti kazalnike, ki so od leta 2004 vključeni v letne proračune, da se tako zagotovi dodelitev primernega deleža porabe za razvoj infrastrukturi v socialnem sektorju ter zlasti osnovnemu izobraževanju in zdravstvu; poziva h konstruktivnemu dialogu s Komisijo o tem, kako in v kolikšnem času bi lahko te cilje dosegli;

5.   poziva, da se v letu 2007 v celoti spoštuje priporočilo Evropskega sveta iz decembra 2005, da mora vsaj 90 % celotne zunanje pomoči izpolnjevati pogoje za klasifikacijo kot uradna razvojna pomoč v skladu z veljavno opredelitvijo, ki jo je določil odbor OECD za razvojno pomoč;

6.   poudarja, da sta podpora za zaščito in obnavljanje sistemov, nujnih za življenje, na primer zdravih tal, gozdov in morskih virov, ter preudarno gospodarjenje s sladkovodnimi viri nepogrešljivi sestavini programov za odpravljanje revščine in da morajo imeti takšni ukrepi prednost pred drugimi dejavnostmi razvojnega sodelovanja Evropske skupnosti;

7.   poudarja, da je treba v okviru razvojnega sodelovanja EU posebno pozornost nameniti omilitvi posledic podnebnih sprememb in prilagajanju nanje; predlaga dodelitev zadostnih sredstev za naložbe v trajnostne vire energije, tudi v energetsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov, pa tudi za prilagoditvene ukrepe na območjih, kjer je prisotno visoko tveganje naravnih nesreč, povezanih z vremenom;

8.   obžaluje, da med prednostnimi nalogami Komisije za leto 2007 manjka posebna obveznost glede sektorjev, ki so bistveni za izkoreninjenje revščine in zlasti za doseganje razvojnih ciljev tisočletja; poziva, da se nameni prednost izobraževanju, boleznim, povezanim z revščino, zapostavljenim boleznim in razvoju zasebnega sektorja, zlasti malim in srednje velikim podjetjem, ki so ključnega pomena za gospodarski razvoj in pospeševanje trgovine v državah v razvoju;

9.   opominja Komisijo na zavezo, da bo državam podpisnicam protokola o sladkorju zagotovila zadostna in ustrezna sredstva za spremljevalne ukrepe, s katerimi bodo ublažile prehodne težave, ki so posledica notranje reforme ureditve trga sladkorja v EU;

10. poziva Komisijo, naj pripravi natančno poročilo o tem, kako namerava izboljšati uporabo kazalnikov uspešnosti za proračunsko podporo, in predlaga povečanje sektorske proračunske podpore na prednostnih področjih, bistvenih za doseganje razvojnih ciljev tisočletja.

POSTOPEK

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da vse manjši proračun EU ne more biti glavno gonilo rasti v EU, in ponavlja, da je učinkovitost proračunskih sredstev EU zelo odvisna od reform in usklajene porabe držav članic;

2.  poudarja, da je treba glede na vse manjši proračun EU zmanjšati razliko med pričakovanji in zmožnostmi, kar je pogoj za „krepitev zaupanja z dejanji“ in učinkovito komunikacijo o evropskih zadevah, in sicer je treba najprej razjasniti, kaj EU s tako omejenimi sredstvi sploh lahko naredi, nato pa proračunska sredstva nameniti za politike, kjer ima Skupnost primerjalno prednost;

3.  poudarja, da mora zaradi vse pogostejših zahtev, da se je treba ubraniti pred globalizacijo oziroma se na tujo konkurenco odzvati z zaščitnimi ukrepi, komunikacijska strategija, osredotočena na ustvarjanje rasti in večjega števila boljših delovnih mest v Evropi, nujno pojasniti izzive gospodarske globalizacije, pa tudi pretekle in sedanje prednosti ter priložnosti, ki jih utegnejo prinesti trgovanje in naložbe v večstranskem trgovinskem sistemu, kjer veljajo določena pravila;

4.  čeprav svetovni izzivi, s katerimi se sooča EU, niso bili še nikdar tako veliki, ugotavlja, da skupno stališče Evropskega sveta v primerjavi s prvotnim predlogom Komisije predvideva zmanjšanje proračunskih sredstev za zunanje ukrepe v obdobju 2007–2013 za približno 20 %; poudarja, da tako proračunska sredstva ne bodo zadostovala niti za to, da bi EU ustrezno odgovorila na svetovne izzive, kaj šele za to, da bi postala svetovni dejavnik, ki vodi proces globalizacije;

5.  meni, da nove proračunske obveznosti v razdelku IV (zunanji ukrepi) ne smejo biti prevzete na škodo običajnih prioritet Parlamenta;

6.  obžaluje, da strategija politik za leto 2007 ne daje dovolj poudarka ključni zunanjetrgovinski razsežnosti strategije EU za povečanje blaginje z rastjo in ustvarjanjem večjega števila boljših delovnih mest;

7.  odobrava dejstvo, da je posebna pozornost posvečena potrebi po boljšem usklajevanju zunanje politike in zunanjih vidikov notranje politike Skupnosti; v zvezi s tem priporoča, da se pozorno oceni zunanjepolitični učinek vseh novih političnih pobud na področju notranjega trga;

8.  je seznanjen s tem, da namerava Komisija skleniti sporazume o gospodarskem partnerstvu s šestimi afriškimi, karibskimi in pacifiškimi regijami; ob tem poudarja, da partnerskih držav ne bi smeli siliti k podpisu sporazumov o gospodarskem partnerstvu, če za ta korak še niso pripravljene;

9.  je seznanjen z zavezo Komisije glede pogajanj o novem okvirnem sporazumu med EU in Kitajsko; poudarja, da je treba spoštovati obstoječe sporazume, zlasti tiste, sklenjene s pristopom Kitajske k Svetovni trgovinski organizaciji (STO), in poziva Komisijo, naj poroča o tem, ali Kitajska spoštuje pravila STO in izpolnjuje obveznosti, ki jih je sprejela s pristopom; Komisijo še poziva, naj spremlja učinke kitajske konkurence na industrijo EU in redno poroča o njih, prav tako naj poroča o gibanju količine in sektorske sestave dela, ki se iz EU posreduje v zunanje izvajanje, da bo mogoče oceniti učinke teh trendov in v odgovor pripraviti ustrezno politiko;

10.  ponavlja, da je Komisija Parlament dolžna pravočasno in jasno obveščati o poteku pogajanj o mednarodnih sporazumih, tako med pripravo sporazumov kot med vodenjem in zaključkom mednarodnih pogajanj; poudarja, da morajo te informacije obsegati osnutke pogajalskih smernic, sprejete pogajalske smernice ter potek in zaključek mednarodnih pogajanj;

11. ugotavlja, da še ni bil obveščen o morebitni na trgovanje in naložbe nanašajoči se vsebini prihodnjega okvirnega sporazuma med EU in Kitajsko ter sporazuma, ki bo nekoč nadomestil sedanji sporazum o partnerstvu in sodelovanju z Rusijo;

12. ugotavlja, da se je Komisija, čeprav začetek pogajanj o prostotrgovinskem območju z Ukrajino ni del strategije politik za leto 2007, lotila preučevanja študije izvedljivosti o vzpostavitvi prostotrgovinskega območja med Ukrajino in EU, da se bodo lahko pogajanja začela čim prej, ko se bo Ukrajina pridružila STO;

13. zaskrbljen ugotavlja, da zaključek pogajanj o medregijskem pridružitvenem sporazumu z Mercosurjem ni eden od ključnih ukrepov, predvidenih za leto 2007;

14. ugotavlja, da čeprav naj bi v naslednjih 20 do 30 letih približno 70 % potreb Unije po energiji zadostili z uvozom (v primerjavi s sedanjimi 50 %), med ključnimi zunanjimi ukrepi, predvidenimi za leto 2007, ni nobenega, ki bi se nanašal na energetsko politiko; v zvezi s tem poudarja, da bi morali v letu 2007 narediti prve, a pomembne korake k celoviti politiki uvoza energije, ki bo omogočila bolj raznoliko, s tem pa tudi trajnostno, konkurenčno in varno oskrbo z energijo;

15. ponavlja, da novi instrumenti zunanje pomoči ne smejo začeti veljati, dokler pristojnosti Parlamenta pri določanju prednostnih političnih nalog in dodeljevanju sredstev posameznim programom ne bodo v celoti spoštovane;

16. poziva, da se za nadaljevanje in poglabljanje reforme kmetijstva skupnosti namenijo zadostna sredstva, saj je ta reforma ključnega pomena za EU, če naj se spopade z domačimi in mednarodnimi izzivi ter zadovolji domače in mednarodne potrebe po konkurenčnosti, trajnostnem razvoju ter učinkovitejši in bolj premišljeni uporabi proračunskih sredstev EU;

17. poziva, da se namenijo zadostna sredstva za nadaljnjo pripravo in razširitev ocen trajnostnega učinka predlaganih trgovinskih sporazumov, pa tudi za spremljanje ukrepov za ublažitev teh učinkov, predlaganih v omenjenih ocenah;

18. ugotavlja, da če bodo pogajanja v Dohi uspešno končana, bi pogojni sporazum o dokončni odpravi vseh oblik kmetijskih izvoznih subvencij do leta 2013 omogočil postopne prihranke v proračunu ES po letu 2013, ki naj bi po predvidevanjih znašali od 3.500.000.000 do 4.000.000.000 EUR letno, odvisno od cen na notranjem in svetovnem trgu;

19. ugotavlja, da če bodo pogajanja v Dohi uspešno končana, naj bi se prihodki zaradi skupne carinske tarife, približno 12.400.000.000 EUR ali 11,6 % lastnih sredstev, po predvidevanjih zmanjšali za približno 1.000.000.000 EUR oziroma približno odstotek sedanjega proračuna EU, kar pomeni, da bi se za enak znesek povečala sredstva iz BND;

20. poudarja, da proračun ES v trenutni obliki ne zagotavlja zaželene prepoznavnosti, preglednosti in prilagodljivosti za izplačevanje pomoči, povezane s trgovino;

21. poudarja, da Komisija še ni pojasnila, kako namerava uresničiti zavezo svojega predsednika pred začetkom vrha G8 6. julija 2005, da bo povečal obstoječo in načrtovano pomoč ES za trgovinske zmogljivosti držav v razvoju s trenutnih 750.000.000 EUR na 1.000.000.000 EUR letno;

22. v zvezi s tem poudarja, da je treba obljubo o 1.000.000.000 EUR uresničiti brez zatekanja k rešitvam, kot je preimenovanje nekdanje infrastrukturne pomoči v trgovinsko ali vključitev predlaganih 190.000.000 EUR letne pomoči za afriške, karibske in pacifiške države, ki jih je prizadela sladkorna reforma, v znesek 1.000.000.000 EUR;

23. poziva Komisijo, naj vzpostavi sistem rednega poročanja o programih in odhodkih za pomoč, povezano s trgovino, tako da bo Parlament obveščen o izplačilih te pomoči nasploh, še posebej pa o uresničevanju Barrosove obljube o 1.000.000.000 EUR;

24. ponavlja, da različne oblike makrofinančne pomoči niso predmet natančnega spremljanja in pogojevanja, saj EU ne nadzoruje, kako države prejemnice porabijo nenamenska sredstva EU, ki se stekajo v njihov splošni proračun; poziva Komisijo, naj predlaga ustrezne ukrepe, ki bodo odpravili takšno stanje;

25. poudarja, da tako pomembnega instrumenta, kot je makrofinančna pomoč, za katero Komisija v finančni perspektivi 2007–2013 predlaga 1.200.000.000 EUR proračunskih sredstev – poleg 14.300.000.000 EUR za evropski sosedski in partnerski instrument – ni mogoče označiti za „izjemo“, in znova opozarja, da je neopravičljivo, da podeljevanje tako velikih zneskov ni urejeno s pravno podlago, temveč je odvisno od odločitev Sveta za vsako operacijo posebej; zato poudarja, da je treba vzpostaviti okvir soodločanja, ki bo urejal dodeljevanje makrofinančne pomoči in izboljšal preglednost, odgovornost ter sisteme spremljanja ni poročanja;

26. opozarja na uspeh programa za usposabljanje vodilnih delavcev (izmenjava ljudi „People-to-People Exchange“), v katerem sodelujeta Japonska in Koreja, in programa EU „Gateway to Japan“ ter poziva Komisijo, naj takšne programe oblikuje tudi za druge pomembne trgovinske partnerje, na primer Kitajsko in Indijo, in jim nameni ustrezna sredstva.

POSTOPEK