o predlogu Odločbe Sveta o vzpostavitvi postopka vzajemnega obveščanja glede ukrepov držav članic na področjih azila in priseljevanja

(KOM(2005)0480 – C6-0335/2005 – 2005/0204(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije (KOM(2005)0480)(1),

–   ob upoštevanju člena 66 pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 67 pogodbe ES, v skladu s katerim ga je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0335/2005),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–   ob upoštevanju člena 51, člena 41(4) in člena 35 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0186/2006),

1.  odobri spremenjeni predlog Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj svoj predlog ustrezno spremeni v skladu s členom 250(2) pogodbe ES;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Predlogi sprememb Parlamenta Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 3 a (novo)   (3a) Ta postopek deluje na dveh ravneh: na eni strani se prek spletnega omrežja uprave držav članic vzajemno obveščajo o sprejetih ukrepih na nacionalni ravni na področju azila in priseljevanja, na drugi strani pa politični organi o tematiki redno razpravljajo na evropski ravni. Obrazložitev Pomembno je, da se ne vzpostavi le izmenjava podatkov na upravni ravni, ampak tudi razprava na politični ravni. Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 4 (4) Postopek obveščanja mora temeljiti na solidarnosti, preglednosti in vzajemnem zaupanju. (4) Postopek obveščanja mora temeljiti na solidarnosti, preglednosti in vzajemnem zaupanju in privesti do skupnega in usklajenega pristopa do azilne politike in politike priseljevanja držav članic. Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 4 a (novo)   (4a) Izvajanje takšnega postopka mora na ravni Skupnosti omogočiti poenostavitev, racionalizacijo in združitev obstoječih sistemov, struktur in omrežij na področju azila in priseljevanja. Obrazložitev Obstaja že veliko število omrežij in prizadevanje novega zakonodajnega instrumenta ni dodati še eno omrežje, ampak bolje uskladiti in racionalizirati tista, ki že obstajajo. Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 5 (5) Zaradi učinkovitosti in dostopnosti mora biti spletno omrežje bistven element postopka obveščanja, ki se nanaša na nacionalne ukrepe na področju azila in priseljevanja. (5) Zaradi učinkovitosti in dostopnosti mora biti spletno omrežje, ki ga ureja Komisija in mu bo zagotovila varnost in zaupnost, bistven element postopka obveščanja, ki se nanaša na nacionalne ukrepe na področju azila in priseljevanja. Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 7 (7) Ker države članice ciljev te odločbe, namreč varne izmenjave informacij in posvetovanja med državami članicami, ne morejo zadovoljivo doseči in jih zaradi učinkov predvidenega ukrepa zato bolje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko ta sprejema ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne posega dlje, kakor je potrebno za dosego navedenih ciljev. (7) Ker države članice ciljev te odločbe, namreč varne izmenjave informacij, boljše usklajenosti in posvetovanja med državami članicami, ne morejo zadovoljivo doseči in jih zaradi učinkov predvidenega ukrepa zato bolje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko ta sprejema ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne posega dlje, kakor je potrebno za dosego navedenih ciljev. Predlog spremembe 6 Člen 1 Ta odločba vzpostavlja postopek za vzajemno izmenjavo informacij, ki se nanašajo na nacionalne ukrepe na področju azila in priseljevanja, z uporabo spletnega omrežja in hkrati omogoča izmenjavo stališč o takšnih ukrepih. Ta odločba vzpostavlja postopek za vzajemno izmenjavo informacij, ki se nanašajo na nacionalne ukrepe na področju azila in priseljevanja, z uporabo spletnega omrežja. Postopek omogoča vzpostavitev redne izmenjave mnenj o ukrepih, ki imajo lahko v več državah članicah ali na ravni Skupnosti pomemben vpliv ne le na upravni ampak tudi politični ravni znotraj Sveta. Obrazložitev Pomembno je, da se ne vzpostavi le izmenjava podatkov na upravni ravni, ampak tudi razprava na politični ravni. Predlog spremembe 7 Člen 2, odstavek 1 1. Države članice Komisiji in drugim državam članicam sporočijo naslednje ukrepe, ki jih nameravajo sprejeti na področju azila in priseljevanja, kadar bi ti ukrepi lahko imeli vpliv na druge države članice ali na Skupnost kot celoto: 1. Države članice Komisiji in drugim državam članicam sporočijo naslednje ukrepe, ki jih nameravajo sprejeti oziroma so jih že sprejele na področju azila in priseljevanja, kadar bi ti ukrepi lahko imeli vpliv na druge države članice, na primer s tem, da preusmerijo ali pritegnejo migracijske tokove iz druge države članice ali vanjo, ali na Skupnost kot celoto: (a) osnutek zakonodaje, najkasneje takrat, ko je predložena za sprejetje; ter (a) zakonodajna besedila, najkasneje takrat, ko so sprejeta, ali takoj potem; ter (b) osnutek mednarodnih dogovorov, najkasneje takrat, ko so parafirani. (b) osnutek mednarodnih dogovorov, najkasneje takrat, ko so parafirani. Predlog spremembe 8 Člen 2, odstavek 1, točka a (a) osnutek zakonodaje, najkasneje takrat, ko je predložena za sprejetje; ter črtano Obrazložitev Glej obrazložitev k predlogu spremembe 8. Predlog spremembe 9 Člen 2, odstavek 1, točka b (b) osnutek mednarodnih dogovorov, najkasneje takrat, ko so parafirani. črtano Obrazložitev Glej obrazložitev k predlogu spremembe 8. Predlog spremembe 10 Člen 2, odstavek 1 a (novo)   1a. Države članice sporočijo Komisiji in drugim državam članicam ukrepe, povezane z nezakonitim priseljevanjem in z bojem proti nezakonitemu priseljevanju, ki bi lahko pomembno vplivali na druge države članice, najkasneje takrat, ko so ti predloženi za sprejetje. Obrazložitev Vključiti bi bilo treba tudi ukrepe na področju boja proti nezakonitemu priseljevanju, kot je na primer množičen izgon, saj imajo ravno tako lahko vpliv na druge države članice kot ukrepi na področju zakonitega priseljevanja. Predlog spremembe 11 Člen 2, odstavek 2, uvodni del 2. Države članice Komisiji in drugim državam članicam sporočijo: črtano Obrazložitev Glej obrazložitev k predlogu spremembe 8. Predlog spremembe 12 Člen 2, odstavek 2, točka a (a) končna besedila ukrepov iz odstavka 1(a), takrat ko so sprejeta, ali takoj potem; črtano Obrazložitev Glej obrazložitev predloga spremembe 8. Predlog spremembe 13 Člen 2, odstavek 2, točka b (b) končna besedila ukrepov iz odstavka 1(b), takrat ko država članica izrazi svojo privolitev, da bo tak ukrep zanjo zavezujoč, ali takoj potem. črtano Obrazložitev Glej obrazložitev k predlogu spremembe 8. Predlog spremembe 14 Člen 2, odstavek 3 3. Države članice sporočijo Komisiji in drugim državam članicam naslednje odločitve, kadar domnevajo, da bodo te imele vpliv na druge države članice ali na celotno Skupnost: 3. Države članice sporočijo Komisiji in drugim državam članicam naslednje odločitve, kadar domnevajo, da bodo te imele vpliv na druge države članice, na primer s tem, da preusmerijo ali pritegnejo migracijske tokove iz druge države članice ali vanjo, ali na celotno Skupnost: (a) pravnomočne odločbe sodišč ali razsodišč, ki uporabljajo ali razlagajo ukrepe nacionalnega prava na področju azila ali priseljevanja, takrat ko so izdane, ali takoj potem; ter a) pravnomočne odločbe nacionalnih in mednarodnih sodišč ali razsodišč ter primere sodne prakse, ki uporabljajo ali razlagajo ukrepe nacionalnega prava ali mednarodnih sporazumov na področju azila in priseljevanja, takrat ko so izdane, ali takoj potem ter (b) upravne odločbe na področjih azila in priseljevanja takrat, ko so sprejete, ali takoj potem. (b) upravne odločbe na področjih azila in priseljevanja takrat, ko so sprejete, ali takoj potem. Predlog spremembe 15 Člen 2, odstavek 5 5. Komisija ali država članica lahko zahtevata dodatne informacije, ki se nanašajo na določen ukrep ali odločbo, ki jih je prek omrežja sporočila druga država članica. V takšnem primeru zadevna državna članica pripravi dodatne informacije o navedenem ukrepu ali odločbi v dveh tednih po tem, ko je bila zahteva oddana prek omrežja. Dodatne informacije morajo biti prek omrežja dostopne Komisiji in drugim državam članicam. 5. Komisija ali država članica lahko zahteva dodatne informacije, ki se nanašajo na poročilo ali določen ukrep ali odločbo, ki jo je prek omrežja sporočila druga država članica. V takšnem primeru zadevna država članica pripravi dodatne informacije v štirih tednih po tem, ko je bila zahteva oddana prek omrežja. Dodatne informacije morajo biti prek omrežja dostopne Komisiji in drugim državam članicam. Obrazložitev Rok dveh tednov ni realen in ga države članice ne bodo mogle spoštovati. Predlog spremembe 16 Člen 2, odstavek 5 a (novo)   5a. Države članice in/ali Komisija lahko zahtevajo informacije o ukrepih, ki jih določena država članica ni predhodno sporočila, če menijo, da ti ukrepi lahko vplivajo na njihove migracijske tokove ali Evropsko unijo na splošno. Obrazložitev Ta možnost je pomembna in omogoča državam članicam, da medsebojno nadzorujejo objektivno, prostovoljno in učinkovito izmenjavo informacij. Predlog spremembe 17 Člen 2, odstavek 6 6. Vsaka država članica zagotovi, da je povzetek besedila vsakega ukrepa ali odločbe, ki ga pošlje po spletu, dostopen še v uradnem jeziku Skupnosti, ki ni njen lastni. Povzetek mora vključevati najmanj cilje in področje uporabe zadevnega ukrepa ali odločbe, njegove glavne določbe in oceno vpliva, ki bi ga lahko imel na druge države članice ali na Skupnost kot celoto. 6. Vsaka država članica zagotovi, da so ukrepi, odločbe in ocene, ki jih pošlje po spletu, dostopni še v enem od treh najpogosteje rabljenih uradnih jezikov Skupnosti, ki ni njen lastni. Obrazložitev Države članice ne predložijo le obvestila o ukrepih, ocene in odločitve, temveč bi morale, za jasno in boljše razumevanje teh pravnih instrumentov, zagotoviti tudi njihovo dostopnost v enem od treh najpogosteje rabljenih uradnih jezikov. Predlog spremembe 18 Člen 4, odstavek 2 2. Komisija je odgovorna za razvoj omrežja in upravljanje z njim, vključno s strukturo vsebine omrežja in z dostopom do omrežja. Omrežje vključuje ustrezne ukrepe za zagotovitev varstva zaupnosti. 2. Komisija je odgovorna za razvoj omrežja in upravljanje z njim, vključno s strukturo vsebine omrežja in z dostopom do omrežja. Omrežje vključuje ustrezne ukrepe za zagotovitev varstva zaupnosti vseh ali dela informacij, ki so predstavljene. Predlog spremembe 19 Člen 4, odstavek 2 (a) (novo)   2a. Omrežje je javno. Obrazložitev Ob upoštevanju dejstva, da so vsi pravni ukrepi v državah članicah dostopni javnosti, so javnosti dostopni tudi podatki, shranjeni na tem omrežju. Predlog spremembe 20 Člen 4, odstavek 3 a (novo)   3a. V času izvajanju postopka vzajemnega obveščanja države članice predložijo informacije v zvezi s sedanjim stanjem nacionalnih zakonodaj za vzpostavitev osnovne „baze podatkov“. Obrazložitev Sedanje stanje zakonodaj vsake države članice na področjih azila in priseljevanja mora biti dostopno v času izvajanja postopka vzajemnega obveščanja. Tako se lahko pozneje sporočene spremembe bolje analizirajo. Predlog spremembe 21 Člen 4, odstavek 4 a (novo)   4a. Predvideno je posebno delovanje omrežja, da se državam članicam omogoči predložitev zahtev po posebnih informacijah, naslovljenih na eno ali več držav članic in/ali na Komisijo, na področjih iz te odločbe. Predlog spremembe 22 Člen 4, odstavek 4 b (novo)   4b. Predvideno je posebno delovanje omrežja, da se omogoči samodejno spletno prevajanje informacij v vse uradne jezike ali vsaj v najbolj rabljene jezike Skupnosti, kar bo izboljšalo razumevanje dokumentov. Obrazložitev Dostopne informacije morajo biti prevedene v čim več uradnih jezikov, da jih bodo lahko brali in razumeli v vseh državah. Delovanje samodejnega prevajanja mora v novem omrežju vzpostaviti Komisija. Predlog spremembe 23 Člen 4, odstavek 5 a (novo)   5a. Točka varnega dostopa v omrežje se vzpostavi v Evropskem parlamentu in je na voljo vsem poslancem. Obrazložitev Evropski parlament mora, kot sozakonodajalec v zvezi z azilom in delom politike priseljevanja, poslancem zagotoviti dostop do spletnega omrežja. Predlog spremembe 24 Člen 5, odstavek 1 1. Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo države članice organizira izmenjavo stališč s strokovnjaki držav članic o določenem predloženem nacionalnem ukrepu iz členov 2 in 3 te odločbe. Država članica, katere ukrep je predmet razprave, je zastopana pri izmenjavi stališč. 1. Komisija dvakrat letno pripravi splošno poročilo s strnjenimi informacijami iz poročil, ki so jih predložile države članice. Za pripravo poročila se Komisija lahko dodatno posvetuje z državami članicami. Poročilo posreduje Evropskemu parlamentu in pristojnim organom Sveta kot osnovo političnim organom za izmenjavo stališč. Obrazložitev Izmenjave mnenj obstajajo že na upravni ravni v številnih strukturah in že vzpostavljenih delovnih skupinah. Bistveno je torej posredovati obstoječe informacije na politično raven. Splošno strnjeno poročilo Komisije bo prevedeno v vse uradne jezike EU pred uvrstitvijo na dnevni red Sveta in posredovanjem EP. Predlog spremembe 25 Člen 5, odstavek 2 2. Namen izmenjave stališč je določitev zadev skupnega interesa. črtano Obrazložitev Odstavek 2 ne navaja pomembnih in nujnih podrobnosti. Predlog spremembe 26 Člen 6, alinea 1 Komisija oceni delovanje sistema tri leta po začetku veljavnosti te uredbe in potem sistem redno ocenjuje. Komisija oceni delovanje sistema dve leti po začetku veljavnosti te uredbe in potem sistem redno ocenjuje. Obrazložitev Novi postopek je treba oceniti po dveh letih delovanja. Takšen rok je dovolj dolg za presojo dodatne vrednosti in uporabnosti.

(1) UL C … /Še neobjavljeno v UL.

I. Okvir:

Luksemburško predsedstvo in komisar Frattini sta 11. februarja 2005 pravosodnim ministrom in ministrom za notranje zadeve poslala pismo o potrebi po vzpostavitvi sistema vzajemnega obveščanja in zgodnjega opozarjanja v Uniji na področjih azila in priseljevanja. Aprila 2005 so na Svetu za pravosodje in notranje zadeve vse države članice pozdravile takšno pobudo in hkrati povabile Komisijo k predložitvi uradnega zakonodajnega predloga.

Projekt je nastajal prav v času, ko se je Španija pripravljala na veliko operacijo množične zakonske ureditve statusa priseljencev. Nekatere države članice so tedaj (upravičeno ali tudi ne) trdile, da o ukrepanju Španije niso bile obveščene, in so izrazile zaskrbljenost glede posledic te odločitve na svoje migracijske tokove.

Da bi se v prihodnosti izognili tej vrsti napetosti in v večji meri uskladili azilne politike in politike priseljevanja vseh 25 držav članic, je Komisija 11. oktobra 2005 predstavila ta predlog odločbe Sveta.

II. Vsebina predloga Komisije:

Postopek obveščanja temelji na solidarnosti, preglednosti in vzajemnem zaupanju. Vsaka država članica mora drugim državam članicam in Komisiji sporočiti vsa besedila nacionalnih ukrepov, ki jih namerava sprejeti na področjih azila in priseljevanja, kadar bi ti lahko vplivali na drugo državo ali na Evropsko unijo na splošno.

Povzetke vseh besedil je treba predložiti v enem izmed uradnih jezikov Skupnosti, ki pa ni uradni jezik države članice, avtorice besedila. Države članice se svobodno odločijo glede jezika, v katerem bodo sestavile povzetke.

Posredovanje informacij poteka z uporabo spletnega omrežja, ki ga ureja Komisija in zanj zagotavlja zaupnost. To vseevropsko tehnično-računalniško okolje omogoča operativno izvajanje telematskega omrežja izmenjave podatkov med evropskimi upravami in je sedaj vzpostavljeno za druge evropske politike.

Razen tega vsaka država članica ali Komisija lahko zahteva dodatne informacije v zvezi s predhodno sporočenim ukrepom po omrežju. Komisija predlaga, da se za odgovor določi rok dveh tednov.

Izmenjave stališč se lahko organizirajo tudi na zahtevo države članice ali Komisije.

III. Splošno stališče poročevalca:

Evropski parlament je lahko o tem predlogu Komisije izrazil le svoje mnenje, saj gre za postopek posvetovanja, čeprav izmenjava informacij zadeva azil in nezakonito in zakonito priseljevanje, torej področji, na katerih je Parlament sozakonodajalec. Poročevalec zato ne razume izbire pravne podlage. in je za mnenje zaprosil pravno službo.

Poročevalec se je glede vsebine predloga ves čas zavzemal za boljše usklajevanje politik azila in priseljevanja v Evropski uniji, zato je zadovoljen z zamislijo Komisije o predlogu vzpostavitve postopka vzajemnega obveščanja.

Po amsterdamski pogodbi je bilo na evropski ravni sprejetih več ukrepov na področju azila in priseljevanja. Kljub temu imajo države članice še vedno bistvene pristojnosti. Njihove različne politike imajo velik vpliv na migracijske tokove drugih držav članic.

Nujno je torej, da se v čim krajšem času vzpostavi boljše usklajevanje nacionalnih politik ter okrepi sodelovanje in vzajemno zaupanje med državami članicami. Države članice ne morejo več sprejemati odločitev, brez da bi obvestile svoje sosede na schengenskem območju brez notranjih meja.

Zaradi vsega naštetega gre predlog Komisije v pravo smer. Vseeno pa poročevalec ocenjuje, da pri postopku vzajemnega obveščanja manjka politični naboj.

Komisija predlaga povezavo nacionalnih uprav za izmenjavo informacij o sprejetih ukrepih v vsaki državi. Spletno omrežje bo omogočilo izmenjavo in poenostavilo postopke.

Primerno je spomniti, da na področjih azila in priseljevanja na evropski ravni obstajajo številne delovne skupine: na primer CIREFI(1) za nezakonito priseljevanje, EURASIL, Evropska migracijska mreža itd.

Informacije so torej že na voljo na upravni ravni, vendar so preveč razpršene. Novi postopek bo uporaben tudi za globalno povezavo o azilu in priseljevanju, kar je dobro.

Vseeno želi poročevalec storiti še več, zato predlaga drugo, prav tako pomembno stopnjo znotraj postopka izmenjave informacij, in sicer politično raven. Politično dogovarjanje na evropski ravni je za to področje bistveno in ga je treba izboljšati. Razprave in debate morajo med odgovornimi politiki potekati redno.

Poročevalec zato predlaga celoten sistem izmenjave informacij na dveh ravneh: najprej na upravni in potem politični.

IV. Konkretni predlogi poročevalca:

– Izmenjava informacij na ravni nacionalnih uprav:

Po novem sistemu države članice Komisiji in drugim državam članicam sporočijo najnovejše ukrepe, ki so jih sprejele na področju azila in priseljevanja, če ti ukrepi lahko pomembno vplivajo na druge države članice ali na celotno Skupnosti.

Informacije, posredovane preko omrežja, zadevajo najnovejše zakonske predpise, zakonodajna besedila, ki so še v obravnavi, in primere sodne prakse (brez navedbe imen oseb ali držav). Poročevalec želi poenostaviti preveč podroben seznam, ki ga je predlagala Komisija, ker ocenjuje, da se mu bodo države članice lažje izognile.

Ukrepe v zvezi z zakonitim priseljevanjem je treba sporočiti preden so predloženi za sprejetje ali najpozneje po tem. Natančna opredelitev je nujna, saj imajo ti ukrepi neposreden vpliv na politike priseljevanja drugih držav članic.

Prav tako je pomembno, da države v času vzpostavitve novega sistema zagotovijo informacije v zvezi s sedanjim stanjem nacionalnih zakonodaj. Te informacije bodo sestavljale neke vrste „bazo podatkov“.

Razen tega mora Komisija v omrežju vzpostaviti posebno funkcijo, ki bo omogočala samodejno spletno prevajanje informacij v vse uradne jezike ali vsaj v najbolj rabljene jezike, kar bo izboljšalo razumevanje dokumentov.

Izmenjava informacij mora potekati objektivno in prostovoljno ter temeljiti na vzajemnem zaupanju. Vseeno pa lahko v primeru, če nacionalni ukrep ni pravočasno sporočen, druga država članica ali Komisija od zadevne države članice zahteva ustrezne informacije. Poročevalec se je odločil to možnost dodati zato, da se države članice medsebojno nadzorujejo, kadar izmenjava informacij ne poteka pravilno.

– Izmenjava informacij na politični ravni:

Kot dodatek k izmenjavi na upravni ravni poročevalec predlaga, da vsaka država članica dvakrat letno pripravi poročilo, v katerem predstavi in analizira najnovejše predpise, ki jih je sprejela na nacionalni ravni, in njihove možne vplive na evropski ravni. Poročilo bo dostopno v omrežju in bo dopolnilo spletne podatke, hkrati pa bo ponudilo podlago za razprave med političnimi organi. Druge države in Komisija lahko o poročilu, ki dejansko nakazuje politične smernice, zahtevajo dodatne informacije. Naprošena država članica jih posreduje v roku štirih tednov.

Poročevalec ocenjuje, da je pomembno zagotoviti jasne, berljive in razumljive informacije o sprejetih odločitvah na nacionalni ravni. Poročila z razlago so primernejša za politične razprave kot zakonodajna besedila v prvotni različici, ki so običajno zapletena.

Kot naslednji korak Komisija pripravi splošni dokument s strnjenimi informacijami iz poročil držav članic, ki je preveden v vse uradne jezike in kot točka za razpravo uvrščen na dnevni red Sveta.

Na tej osnovi bodo politični organi razpravljali o najnovejših že sprejetih ali načrtovanih ukrepih, ki jih posamezne države na področju azila in priseljevanja pripravljajo na nacionalni ravni . Izmenjava stališč na tej ravni je bistvenega pomena za bolj usklajene politike priseljevanja v Evropi.

Kot pomemben politični dejavnik mora v postopku sodelovati tudi Evropski parlament. Poročevalec zato želi, da je točka za dostop v omrežje dostopna evropskim poslancem, ki bodo na ta način lahko dostopali do „baze podatkov“ in pridobili najnovejše informacije o politikah v posameznih državah.

(1) CIREFI = Center za informacije, razprave in izmenjave podatkov o prečkanju meja.

Jean-Marie Cavada

Predsednik

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

BRUSELJ

Zadeva:           Mnenje o pravni podlagi predloga Odločbe Sveta o vzpostavitvi postopka vzajemnega obveščanja glede ukrepov držav članic na področjih azila in priseljevanja (KOM(2005)0480 – C6–0335/2005 – 2005/0204(CNS))(1)

Spoštovani gospod predsednik,

v pismu z dne 4. aprila 2006 ste Odbor za pravne zadeve v skladu s členom 35(2) Poslovnika zaprosili za mnenje o pravilnosti in primernosti pravne podlage zgoraj omenjenega predloga Komisije.

Predlog odločbe Komisije temelji na členu 66 pogodbe ES. V predlogu se vzpostavlja postopek za vzajemno izmenjavo informacij, ki se nanašajo na nacionalne ukrepe na področju azila in priseljevanja, z uporabo spletnega omrežja in hkrati omogoča izmenjavo stališč o takšnih ukrepih.

Od 1. maja 2004 so v skladu s Protokolom o členu 67 pogodbe iz Nice ti ukrepi sprejeti na podlagi glasovanja s kvalificirano večino v Svetu in po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

Glede na dejstvo, da se predlog nanaša na nekatere določbe direktiv, ki temeljijo na členu 63 pogodbe ES, ki države članice zavezuje, da Komisijo obveščajo o določbah nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področjih iz omenjenih direktiv, je vaš odbor zaprosil Odbor za pravne zadeve za mnenje o tem, ali je primerna pravna podlaga predloga člen 63 pogodbe ES, torej isti člen pogodbe ES, ki služi za pravno podlago prej omenjenih direktiv.

Odbor je zadevo obravnaval na seji 3. maja 2006.

Splošne opombe o pravni podlagi

Iz ustaljene prakse Sodišča je razvidno, da izbira pravne podlage ne sme biti subjektivna, pač pa "mora temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki jih je mogoče sodno preskusiti",(2) kot sta denimo cilj in vsebina zadevnega ukrepa. Še več, odločilni dejavnik mora biti glavni cilj ukrepa.(3)

Namen in vsebina predloga

Namen predloga je vzpostaviti postopek za vzajemno izmenjavo podatkov, ki se nanašajo na nacionalne ukrepe na področju azila in priseljevanja, z uporabo spletno zasnovanega omrežja, ter hkrati omogočiti izmenjavo stališč o takšnih ukrepih. Podatki bodo Komisiji posredovani preko spletno zasnovanega omrežja.

Nekatere določbe obstoječe zakonodaje Skupnosti države članice zavezujejo, da Komisiji sporočijo besedilo določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področjih, ki jih omenjene direktive urejajo(4). Da bi poenostavili upravne postopke, predlog v členu 3 (glej tudi uvodno izjavo 6) vsebuje določbo, s katerimi se državi članici omogoča posredovanje informacij preko omrežja, zasnovanega v skladu s predlagano odločbo.

Zaključki

Iz namena in vsebine predloga Sklepa Sveta je razvidno, da je ustrezna pravno podlaga zanj člen 66 pogodbe ES.

Glavni cilj predloga je vzpostavitve foruma za vzajemno obveščanje in izmenjavo stališč o nacionalnih ukrepih glede azila in priseljevanja preko spletno zasnovanega omrežja, ki omogoča izmenjavo stališč o takšnih ukrepih. Sodeč po členu 1 in uvodnih izjavah 1, 3 in 7, želi predlog doseči tesnejše praktično sodelovanje med državami članicami, zlasti z omogočanjem varne izmenjave podatkov in posvetovanja med državami članicami.

Kot izhaja zlasti iz člena 4, predlog vzpostavlja postopek za sodelovanje med upravami državami članic ter med njimi in Komisijo. V skladu s členom 4 predloga se bo za izmenjavo informacij uporabljalo spletno zasnovano omrežje. V skladu z odstavkoma 3 in 5 člena 4 se bo omrežje vzpostavilo z uporabo že obstoječega tehnično-računalniškega okolja v okviru vseevropskega telematskega omrežja Skupnosti za izmenjavo podatkov med upravami. Poleg tega bodo države članice določile kontaktne točke, prek katerih bo možen dostop do omrežja.

Z drugimi besedami, v predlogu so vsebovani ukrepi za zagotovitev sodelovanja med zadevnimi upravnimi enotami držav članic na področju azila in priseljevanja ter sodelovanje med njimi in Komisijo. Pravna podlaga takih ukrepov je člen 66 pogodbe ES. V tem členu je podana izrecna pravna podlaga za upravno sodelovanje med državami članicami in Komisijo. Člen se osredotoča na praktično sodelovanje med nacionalnimi upravami v obliki, na primer, izmenjave podatkov, vzpostavitve nacionalnih kontaktnih točk, ukrepov glede infrastrukture itd.

Ustrezna pravna podlaga za predlog sklepa Sveta je torej člen 66 pogodbe ES.

Na podlagi člena 3 predloga ni mogoče priti do drugačnega zaključka. Iz nobenega člena ne izhaja, da je pravilna pravna podlaga predloga člen 63 pogodbe ES. Člen 3 predlagane odločbe predvideva, da kadar so države članice dolžne Komisijo obveščati o določbah nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področjih iz direktiv, nastalih na podlagi člena 63 pogodbe, se takšne obveznosti razumejo kakor izpolnjene, ko so podatki posredovane prek omrežja. To pomeni, da je državam članicam dana možnost, da podatke, zahtevane v omenjenih direktivah, posredujejo preko omrežja, zasnovanega v skladu s predlagano odločbo, da bi tako poenostavili upravne postopke. Člen 3 torej vsebuje samo postopkovno določbo. S tem členom niso postavljene dodatne zahteve. Obveznosti držav članic, izhajajoče iz prej omenjenih direktiv, temelječih na členu 63, se s predlogom ne spreminjajo, prilagodijo ali dopolnjujejo.

Zato je Odbor za pravne zadeve na svoji seji 3. maja 2006 soglasno(5) sklenil priporočiti, da je ustrezna pravna podlaga predloga člen 66 pogodbe ES.

S spoštovanjem,

Giuseppe Gargani

(1) Še neobjavljeno v UL. (2) Primer 45/86, Komisija proti Svetu [1987] ECR 1493, odstavek 11. (3) Primer C-377/98, Nizozemska proti Evropskemu parlamentu in Svetu, [2001] ECR I-7079, odstavek 27. (4) Glej na primer: · člen 8(2) Direktive Sveta 2001/40/ES [medsebojno priznavanje odločb o izgonu], temelječe na členu 63(3) pogodbe ES); · člen 7(3) Direktive Sveta 2001/51/EC (ki dopolnjuje določbe člena 26 schengenskega sporazuma); temelječe na členu 61(1) in členu 63(3)(b) pogodbe ES); ·  člen 27(2) Direktive Sveta 2001/55/ES [začasna zaščita], temelječe na členu 63(2)(a) in (b) pogodbe ES); · člen 4(2) Direktive Sveta 2002/90/ES [pomoč pri nedovoljenem vstopu], temelječe na členu 61(1) in členu 63(3)(b) pogodbe ES); · člen 10(2) Direktive Sveta 2003/110/ES [pomoč pri reparticiji po zračni poti], temelječe na členu 63(3) pogodbe ES); · člen 26(2) Direktive Sveta [standardi za sprejem prosilcev za azil], temelječe na členu 63(1) pogodbe ES); · člen 38(2) Direktive Sveta 2004/83/ES [začasna zaščita], temelječe na členu 63(1)(c), 63(2)(a) in 63(3)(c) pogodbe ES); · člen 17(2) Direktive Sveta 2005/71/ES [direktiva o raziskovalcih], temelječe na členu 63(3)(a) in 63(4) pogodbe ES); Člen 43(3) Direktive Sveta 2005/85/EC [minimalni standardi za postopke dodeljevanja azila]; temelječe na členu 63(1)(d) pogodbe ES). (5) Pri končnem glasovanju so bili prisotni:: Giuseppe Gargani (predsednik), Diana Wallis (pripravljavka mnenja), Maria Berger, Bert Doorn, Nicole Fontaine, Jean-Paul Gauzès, Manuel Medina Ortega in Aloyzas Sakalas.