(1) Cilj Skupnosti je krepitev znanstvene in tehnološke osnove industrije Skupnosti in zagotovitev visoke ravni konkurenčnosti. V ta namen Skupnost pospešuje vse raziskovalne dejavnosti, ki se štejejo za potrebne, predvsem s spodbujanjem podjetij, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji (MSP), raziskovalnih centrov in univerz pri njihovih dejavnostih na področju raziskav in tehnološkega razvoja.

(1) Cilj, ki si ga je Skupnost zastavila, je ustvarjanje družbe znanja z razvijanjem znanja in izkušenj ter krepitev znanstvene in tehnološke osnove industrije Skupnosti, vključno s storitvenimi industrijami, namen tega pa je zagotovitev visoke ravni konkurenčnosti. V ta namen Skupnost pri opredelitvi širših smernic raziskav na novih področjih znanja priznava odgovornost in neodvisnost znanstvenikov ter pospešuje vse raziskovalne dejavnosti, ki se štejejo za potrebne, predvsem s spodbujanjem podjetij, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji (MSP), raziskovalnih centrov in univerz pri njihovih dejavnostih na področju raziskav in tehnološkega razvoja, s tem da daje prednost tistim področjem in projektom, kjer imata evropsko financiranje in sodelovanje poseben pomen ter prispevata dodano vrednost. Skupnost želi s podporo raziskavam na novih področjih znanja, uporabnim raziskavam in inovacijam spodbujati sinergijo v evropskem raziskovanju in tako omogočiti stabilnejšo podlago za evropski raziskovalni prostor. To bo pozitivno prispevalo k socialnemu in gospodarskemu napredku 25 držav članic.

Obrazložitev

Oživitev lizbonske strategije bo mogoča le z močno spodbudo evropskega raziskovalnega prostora in zlasti pionirskimi raziskavami na evropski ravni.

Udeležba storitvenega sektorja je ključna, da bo okvirni program z rastjo in ustvarjanjem novih delovnih mest lahko prispeval k uresničevanju lizbonskih ciljev.

(1a) Da bi zagotovili obsežno širjenje znanja, pridobljenega z javno financiranimi raziskovalnimi dejavnostmi, je treba raziskovalce spodbujati k objavi ugotovitev in razširjanju znanstvenih rezultatov. Zato raziskovalna dejavnost IKT, ki temelji na razvojnem modelu odprte kode, kaže svojo uporabnost kot vir inovacij in vse večjega sodelovanja.

(2) Evropski svet v Lizboni je priznal osrednjo vlogo raziskav pri zagotavljanju konkurenčnosti in gospodarske rasti ter izpostavil znanje in inovacije kot središče gospodarskega napredka, vključno z rastjo zaposlovanja v Evropi.

(2) Evropski svet v Lizboni je priznal osrednjo vlogo raziskav ter izpostavil znanje in inovacije kot bistvene ter si s tem določil nove strateške cilje za naslednje desetletje: postati najbolj konkurenčno in dinamično gospodarstvo znanja na svetu, ki bo omogočalo trajnostni gospodarski razvoj s ciljem polne zaposlenosti in zagotavljalo več delovnih mest in boljša delovna mesta ter večjo socialno kohezijo.

Obrazložitev

Lizbonski trikotnik je treba omeniti.

(2a) Sedmi okvirni program je ključen pri doseganju cilja lizbonske strategije, da Evropa postane najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu. Trikotnik znanja – izobraževanje, raziskave in inovacije – je glavno orodje za doseganje tega cilja.

(2b) Osrednjo vlogo znanja in nematerialnih dobrin pri ustvarjanju ekonomskega, socialnega in kulturnega bogastva je kot tako prepoznal lizbonski evropski svet. V družbi znanja je ustvarjanje inovacij in znanja, ki še zdaleč ne poteka od zgoraj navzdol, široko razširjeno v vsej družbi in se vedno bolj dosega s postopki od spodaj navzgor. Cilj Skupnosti je sprostiti in okrepiti vse zmogljivosti raziskovanja in inovacij.

(3a) V ta namen morajo mnoge države članice in evropska industrija povečati svoja raziskovalne prizadevanja, da bodo pripomogle k uspešnemu spodbujanju raziskav iz sedmega okvirnega programa.

Obrazložitev

Državam članicam je treba pojasniti, da se cilji sedmega okvirnega programa lahko dosežejo le z večjimi finančnimi sredstvi.

(3a) Za učinkovitejše privabljanje zasebnih naložb in zagotavljanje, da raziskave in razvoj najučinkoviteje prispevajo k povečanju evropske konkurenčnosti, je treba v okvirnem programu sprejeti ustrezne ukrepe za varstvo pravic intelektualne lastnine na začetku raziskovalnega postopka. To je zlasti pomembno za mala in srednje velika podjetja, ki imajo manj pomožnih prednosti na konkurenčnem trgu.

Obrazložitev

To je dodatek k prvotnemu predlogu spremembe poročevalca, ki poudarja posebne potrebe malih in srednje velikih podjetij.

(3c) Zaščita intelektualne lastnine je bistveno izhodišče za razvoj evropskega raziskovalnega prostora. Preoblikovati je treba pravno podlago Evropskega patentnega urada, da bi se pokazala sprememba v evropskih institucijah, in poenostaviti njihove postopke v enoten evropski patent ter v tesni zvezi z načelom monopola, zagotovljenim za izkoriščanje inovacij v zameno za in omejeno na celotno razkritje. Udeležbo zasebnega sektorja in tržno izkoriščanje znanstvenih in tehničnih rezultatov je treba spodbujati, vendar je treba najti ravnovesje med pravicami intelektualne lastnine in širjenjem znanja.

Obrazložitev

Za pravice intelektualne lastnine je treba nujno zagotoviti pregledne in poenostavljene postopke, ki bi najbolj koristili malim in srednje velikim podjetjem.

(3d) Okvirni program si mora prizadevati za zagotavljanje, da se poleg varovanja konkurenčne prednosti za evropsko gospodarstvo prek povečanih naložb v znanost, uporabijo, če je mogoče in v dobro Skupnosti, znanstvene raziskave, ki jih financira EU, zlasti na področjih, kjer trg ne zmore vlaganja.

Obrazložitev

Javno financiranje mora, kjer je potrebno, prispevati k izboljšanju življenja ljudi, izpolnjevanju njihovih potreb in omejevanju nevarnosti, s katerimi se srečujejo, ter tudi k izboljšanju gospodarstva.

(3e) Davčne olajšave so lahko koristne za povečanje sredstev za evropske raziskave.

Obrazložitev

Davčne olajšave so bile zelo koristne pri povečevanju števila raziskav v Združenih državah, zato bi morala Evropa preučiti uporabo tega orodja.

(3f) Najpomembnejši cilj celotnega sedmega okvirnega programa mora biti prispevanje k temu, da Evropska unija postane vodilni svetovni raziskovalni prostor. Zato je treba okvirni program osredotočiti predvsem na spodbujanje raziskav svetovnih razsežnosti in vlaganje vanje. Zato je nujno, da izvajanje posebnih programov temelji na načelih znanstvene odličnosti in ne na drugih prednostnih nalogah. Le z omogočanjem najnovejših raziskav lahko EU postane vodilni svetovni raziskovalni prostor.

(4) Evropski parlament je večkrat poudaril pomembnost raziskav, tehnološkega razvoja in povečane vloge znanja za gospodarsko rast, nazadnje marca 2005 v svojih usmeritvah prihodnje politike EU za podpiranje raziskovanja.

(4) Evropski parlament je večkrat poudaril pomembnost raziskav, tehnološkega razvoja in povečane vloge znanja za gospodarsko rast in socialno ter okoljsko blaginjo, nazadnje marca 2005 v svojih usmeritvah prihodnje politike EU za podpiranje raziskovanja.

Obrazložitev

Lizbonski cilji ne bodo doseženi, če se ne bo upošteval prispevek socialne in okoljske blaginje h gospodarski rasti.

(5) Skupnost mora ob upoštevanju raziskovalnih potreb vseh politik Skupnosti in na osnovi široko razširjene pomoči s strani evropske industrije, znanstvenih skupnosti, univerz in drugih interesnih skupin določiti znanstvene in tehnološke cilje, ki jih je treba doseči v okviru njenega sedmega okvirnega programa v obdobju 2007 do 2013.

(5) Skupnost mora ob upoštevanju raziskovalnih potreb vseh politik Skupnosti in na osnovi široko razširjene pomoči s strani evropske industrije, znanstvenih skupnosti, univerz in drugih interesnih skupin določiti znanstvene in tehnološke cilje, ki jih je treba doseči v okviru njenega sedmega okvirnega programa v obdobju 2007 do 2013; od Komisije zahteva, da v svojih predlogih (klavzula o reviziji 2009) o preusmeritvi proračunskega okvira hkrati na področju dohodkov in odhodkov prednostno upošteva cilje lizbonske strategije ter da lahko ima od tega korist sedmi okvirni program za raziskave in razvoj.

Obrazložitev

Ustrezno dodeljena proračunska sredstva sedmega okvirnega programa za raziskave in razvoj v prihodnjem finančnem okviru (klavzula o reviziji 2009) so eden od ključnih dejavnikov za preseganje zaostajanja Unije. Cilja 3 % ni mogoče preložiti na pozneje.

(5a) Za industrijske raziskave so zlasti pomembne evropske tehnološke platforme in skupne tehnološke pobude. Evropske tehnološke platforme se lahko razvijejo v osnovno orodje za pospeševanje evropske konkurenčnosti.

Obrazložitev

Splošno sodelovanje vseh evropskih podjetij, malih, srednje velikih ali velikih, pri inovativnih prizadevanjih je nujno potrebno za konkurenčnost naše predelovalne industrije. Tehnološke platforme in skupne tehnološke pobude so ustrezno orodje, da se vsem podjetjem omogočijo ugodnosti znanstvenega in tehnološkega raziskovanja inovacij.

(6) Ti cilji morajo graditi na dosežkih šestega okvirnega programa v smeri oblikovanja Evropskega raziskovalnega prostora in jih voditi naprej k razvoju gospodarstva in družbe znanja v Evropi. Med temi cilji so še zlasti pomembni naslednji:

(6) Ti cilji morajo graditi na dosežkih šestega okvirnega programa v smeri oblikovanja evropskega raziskovalnega prostora in jih voditi naprej k razvoju gospodarstva in družbe znanja v Evropi, s čimer bodo izpolnjeni cilji lizbonske strategije v vseh sektorskih politikah Skupnosti. Med temi cilji so še zlasti pomembni naslednji:

(8) Povečati je treba dinamičnost, ustvarjalnost in odličnost evropskega raziskovanja na novih področjih znanja.

(8) Povečati je treba dinamičnost, ustvarjalnost in odličnost evropskega raziskovanja na novih področjih znanja. Na podlagi tega mora biti financiranje bolj teoretičnega osnovnega raziskovanja jasna prednostna naloga okvirnega programa.

(9) Človeške potenciale na področju raziskav in tehnologije v Evropi je treba okrepiti količinsko in kakovostno.

(9) Človeške potenciale na področju raziskav in tehnologije v Evropi je treba okrepiti količinsko in kakovostno; boljše izobraževanje in lažji dostop do priložnosti za raziskovanje so glavna orodja za doseganje tega cilja, pri čemer bo pomembno tudi občutno povečanje prisotnosti žensk v raziskavah ter spodbujanje mobilnosti raziskovalcev. Zato je potrebno države članice pozvati, da uveljavijo Evropsko listino za raziskovalce in Kodeks ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev, ki sta pomembna instrumenta za vzpostavitev evropskega prostora za raziskovalce.

Obrazložitev

Za vzpostavitev dejanskega evropskega prostora za raziskovalce bodo morala veljati splošna pravila. Zato bi bilo koristno, če bi države članice sprejele Evropsko listino za raziskovalce in Kodeks ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev, kar bi spodbudilo večjo mobilnost raziskovalcev.

Ženske predstavljajo pomemben delež neuporabljenega človeškega potenciala na področju raziskovanja.

..

(9a) Dialog med znanostjo in družbo v Evropi je treba poglobiti, da bi razvili znanstveno in raziskovalno agendo, ki bi odpravila skrbi državljanov, med drugim s spodbujanjem kritičnega razmišljanja, cilj tega pa bi bil ponovno pridobiti zaupanje javnosti v znanost.

Obrazložitev

Za ponovno vzpostavitev zaupanja javnosti v znanost in raziskave je pomembno, da se oblikujejo mehanizmi, ki bi evropskim znanstvenikom omogočili, da prisluhnejo skrbem družbe v zvezi z raziskovalnimi projekti. Predlog Komisije daje vtis, da je glavna težava prepričati javnost in da se to lahko reši s pristopom od zgoraj navzdol.

(9b) Posebno pozornost je treba nameniti omogočanju znanstvene raziskovalne poti mlajšim znanstvenikom, znanstvenikom začetnikom ter znanstvenikom v zgodnji fazi njihove poklicne poti, v najplodnejšem življenjskem obdobju, da bi lahko imeli pomembno vlogo v vseh dejavnostih okvirnega programa. Mladi raziskovalci morajo postati glavna gonilna sila znanosti v Evropi. S tem v zvezi je treba sprejeti konkretne ukrepe v vseh dejavnostih okvirnih programov Sodelovanje, Zamisli in Človeški viri.

Obrazložitev

Evropa do leta 2010 potrebuje raziskovalce na začetku poklicne poti in mlade raziskovalce, če želi doseči cilj 3-odstotnega vlaganja v raziskave. Podpora raziskovalcem na začetku poklicne poti in mladim raziskovalcem v predlogu ni zadostna. Potrebna je posebna pozornost in jasno ukrepanje za ustvarjanje privlačnih in konkurenčnih pogojev za raziskovalce na začetku poklicne poti in mlade raziskovalce po svetu ter za povečanje konkurenčnosti evropskega raziskovalnega sistema.

..

(9c) Inovativni značaj sedmega okvirnega programa je v zasnovi evropskih raziskav "na novih področjih znanja" in dejstvu, da mora biti v tem smislu odličnost vodilno merilo. človeški potencial, ki ga Unija lahko izkorišča, je treba zato najbolje uporabiti.

Obrazložitev

Za omogočanje, da se znanstvene raziskave v Evropi razvijejo v pravem pomenu besede, je treba zelo poudariti človeški potencial.

(10) Pospešiti je treba raziskovalne in inovacijske zmogljivosti v vsej Evropi in zagotoviti njihovo optimalno rabo.

(10) Pospešiti je treba raziskovalne in inovacijske zmogljivosti ter zmogljivosti tehnološkega prenosa v vsej Evropi in zagotoviti njihovo optimalno uporabo s sprejetjem pristopa odprte inovativnosti, da bi s tem podprli nastanek evropskih raziskav, ki bodo vodilne v svetu. Zato se lahko razpravlja o oprostitvi davka od dohodkov malih in srednje velikih podjetij, ki so prejela evropske subvencije okviru sedmega okvirnega programa.

Obrazložitev

Pomembna nova paradigma za zagotavljanje rasti iz znanja je odprta inovativnost. Zajema težnjo podjetij, da vedno bolj temeljijo na notranjih in zunanjih virih zamisli za ustvarjanje vrednosti z inovacijami. Podjetja, ki lahko izkoriščajo zunanje zamisli za pospeševanje svojih poslov, medtem ko vplivajo na notranje zamisli zunaj svojih sedanjih operacij, bodo verjetno uspešna. Zato bodo morala velika podjetja, mala in srednje velika podjetja, univerze in raziskovalni instituti tesno sodelovati v ekosistemih za odprto inovativnost.

Optimalna uporaba inovacijskih zmogljivosti se lahko doseže le z razpravo o obdavčevanju na evropski ravni.

Najšibkejša točka EU je prenos tehnologije in treba ga je spodbujati ob vsaki priložnosti.

(10a) Spodbujati je treba prenos rezultatov odličnih raziskav v proizvode, postopke in storitve.

Obrazložitev

Evropa dosega odlične rezultate raziskav, vendar ima v primerjavi s konkurenti resne težave pri prenosu rezultatov v inovacije.

(10b) Znanstvena odličnost projektnih predlogov mora biti odločilno merilo za dodeljevanje evropskih sredstev.

Obrazložitev

Jasno je treba poudariti, da znanstvena odličnost ostaja odločilno merilo za dodeljevanje sredstev iz sedmega okvirnega programa. Le tako je mogoče doseči ambiciozne cilje okvirnega programa in lizbonske strategije.

(10c) Ob upoštevanju protokola o zaščiti in dobrem počutju živali, priloženega k amsterdamski pogodbi, je treba za zmanjšanje uporabe živali pri raziskavah in preskušanju na vseh področjih raziskav spodbujati in izboljšati raziskave za razvoj nadomestnih preskusnih strategij in zlasti metod, ki ne vključujejo živali, da se povsem nadomesti uporaba živali.

Obrazložitev

Protokol o zaščiti in dobrem počutju živali, ki je priložen Pogodbi, zahteva, da Skupnost pri oblikovanju in izvajanju svojih politik, vključno z raziskavami, v celoti upošteva zahteve po zaščiti živali. V skladu s členom 23 Direktive Sveta 86/609/EGS ter členom 7.2(a) in (b) šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti mora EU kot prednostno nalogo razviti in potrditi nadomestne možnosti za preskuse na živalih. Cilj spodbujanja in izboljšanja razvoja metod, ki ne vključujejo živali, in nadomestnih preskusnih strategij mora biti zato posebej vključen, zlasti glede na spremenjeno Direktivo Sveta 76/768/EGS o kozmetičnih izdelkih in cilj predlagane Uredbe EU o kemikalijah za spodbujanje preskusov, ki ne vključujejo živali.

(12) V okviru programa "Sodelovanje" bo podpora zagotovljena nadnacionalnemu sodelovanju na vseh ravneh v vsej Evropski uniji in izven nje na številnih tematskih področjih, ki so v skladu z glavnimi področji napredka znanja in tehnologije, na katerih je treba podpreti in okrepiti raziskave, da bi se spoprijeli s socialnimi, gospodarskimi, okoljskimi in industrijskimi izzivi, s katerimi se sooča Evropa.

(12) V okviru programa "Sodelovanje" bo podpora zagotovljena nadnacionalnemu sodelovanju na ustreznih ravneh v vsej Evropski uniji in izven nje na številnih tematskih področjih, ki so v skladu z glavnimi področji napredka znanja in tehnologije, na katerih je treba podpreti in okrepiti raziskave, da bi se soočili s socialnimi, gospodarskimi, okoljskimi in industrijskimi izzivi ter izzivi s področja javnega zdravja, s katerimi se sooča Evropa, s ciljem služiti javni blaginji in pomagati državam v razvoju. Kjer je to mogoče, bo ta program omogočil prilagodljivost za sheme s poslanstvom, ki vključujejo več tematskih prednostnih nalog. Za zagotovitev, da se pri postopkih odločanja tehnoloških platform ustrezno upoštevajo interesi malih in srednje velikih podjetij, jih morajo zastopati nacionalni in mednarodni predstavniki. Program mora tudi zagotoviti, da bo EU ohranila vodilno vlogo v socioloških in humanitarnih raziskavah medsebojnega vplivanja ljudi in nove tehnologije ter pomena tehnologije za razvoj družbe kot celote.

Obrazložitev

Okvirni program mora, kjer je to mogoče, izpolnjevati potrebe ljudi, ki živijo na območjih v razvoju. Program Sodelovanje mora biti tudi prilagodljivejši, da se projektom, ki vključujejo več tem, omogoči lahek dostop do sredstev. V primeru razvoja ekološkega avtomobila, prevoza ali zelene energije se uporabljajo IKT in teme nove proizvodne tehnologije. To vrsto večdisciplinarnosti je treba dejavno spodbujati.

Ker mala in srednje velika podjetja pogosto nimajo dovolj sredstev za dejavno sodelovanje pri tehnoloških platformah in ker je vključevanje malih in srednje velikih podjetij pomembno za določitev agende strateškega raziskovanja, je rešitev tega sodelovanje prek nacionalnih in mednarodnih predstavnikov.

Zmogljivosti in tehnologije, ki izhajajo iz znanstvenih odkritij, oblikujejo naše vsakdanje življenje in etičnim stališčem postavljajo izzive. Prednostno obravnavanje znanosti zato temelji na politični izbiri in mora biti zato usmerjeno h krepitvi demokracije.

Boljše razumevanje medsebojnega vplivanja med tehnologijo in družbo ter širših smernic razvoja družbe na splošno je prav tako bistven predpogoj za popolno izkoriščanje prednosti tehnologije ter prilagajanje politik, da upoštevajo demografske in kulturne smernice. Dolgoročno bo to Evropi zagotovilo gospodarsko in konkurenčno prednost.

Izkušnje vpletenih raziskovalcev kažejo, da so manjši projekti običajno učinkovitejši in znanstveno produktivnejši.

(13) V okviru programa "Zamisli" se bodo izvajale dejavnosti Evropskega raziskovalnega sveta ("ERC"), ki jim je treba omogočiti večjo stopnjo samostojnosti.

(13) V okviru programa Zamisli se bodo izvajale dejavnosti Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), ki jim je treba omogočiti večjo stopnjo samostojnosti. Bistvenega pomena je, da se na ravni EU na podlagi evropske odličnosti razvijejo pionirske raziskave na zelo visoki ravni in njihov profil dvigne nad dejavnosti, ki se izvajajo v državah članicah. ERC bo po začetni stopnji redno sodeloval z evropskimi institucijami in znanstveno skupnostjo in v sodelovanju z njimi pripravil organizacijsko metodo, s katero bi podprli delo ERC in spodbujali njegove interese v javni sferi.

Obrazložitev

Pionirske raziskave so resnična inovacija sedmega okvirnega programa. Ta raziskava na ravni EU bo zagotovila resnično dodano vrednost, ki bo koristila vsem udeležencem v znanstveni skupnosti.

(14) V okviru programa "Človeški viri" je treba spodbujati posameznike, da se lotijo poklica raziskovalca, evropske raziskovalce je treba spodbujati, da ostanejo v Evropi, raziskovalce s celega sveta je treba privabljati v Evropo in Evropo je treba narediti privlačnejšo za najboljše raziskovalce.

(14) Cilji programa Človeški viri bi morali biti naslednji: spodbujanje bolj nadarjenih posameznikov, da se lotijo poklica raziskovalca, spodbujanje zbliževanja metod in možnosti za usposabljanje raziskovalcev, tudi s poseganjem na področje sposobnosti, ki jih pridobijo; zagotavljanje, da evropski raziskovalci ostanejo v Evropi ali se vanjo vrnejo; razen tega je treba raziskovalcem olajšati prehajanje iz javnih v zasebne raziskovalne ustanove in obratno ter v Evropo pritegniti raziskovalce z vsega sveta. Za dosego tega cilja si je treba prizadevati za izboljšanje vzajemnega priznavanja diplom in poklicnih kvalifikacij, pridobljenih na ozemlju Skupnosti in v tretjih državah. Zato je treba uspešen program Marie-Curie, ki so ga vlagatelji pozdravili, nadaljevati z obstoječimi instrumenti. Prednost je treba dati mobilnosti raziskovalcev v Evropi, da se zagotovi razpršeno razširjanje znanja in da za inovativne pionirske raziskave v različnih disciplinah izkoristijo predane in sposobne raziskovalce ter večja finančna sredstva.

Obrazložitev

V primerjavi z besedilom Komisije novo besedilo uvodne izjave 14 ne spremeni bistveno vsebine besedila, ampak izraža ambiciozne cilje posebnega programa Človeški viri in potrebo po spodbujanju zbliževanja sposobnosti, ki jih raziskovalci pridobijo med usposabljanjem.

Evropski parlament je 10. marca 2005 sprejel Smernice za prihodnjo politiko Evropske unije za podporo raziskovanju (2004/2150(INI)). V teh smernicah Evropski parlament poziva evropske institucije, da si za prednostno nalogo zadajo spodbujanje dostopa žensk in njihovo poklicno napredovanje na področju znanosti, tudi s spodbujevalnimi ukrepi, in predlaga sprožitev evropskih pobud za odstranitev kulturnih stereotipov in ovir, ki ženske odvrnejo od znanstvene izobraževalne poti (podnaslov Človeški viri. točka 23).

Evropski parlament je trdno prepričan, da je treba uspešen program Marie-Curie, ki so ga vlagatelji pozdravili, nadaljevati z obstoječimi instrumenti, in da je poleg tega treba zagotoviti, da se bodo vrhunski mednarodni znanstveniki, tudi tisti iz mlajše generacije, odločili za evropsko raziskovalno pot. Evropski parlament priznava uspeh dejavnosti Marie-Curie in priporoča znatno povečanje sredstev zanje (podnaslov Človeški viri, točka 25).

Smiselno bi bilo dodati ciljno usmerjen programski sklop, ki si prizadeva spodbuditi vračanje evropskih raziskovalcev iz drugih držav, ker se lahko tako v Evropo vrnejo tudi dragocena odkritja in rezultati.

Uvesti je treba tudi pojem dvojnih poklicnih karier za spodbujanje mobilnosti raziskovalcev v smislu, da se jim omogoči večja možnost prehajanja med zasebnim in javnim sektorjem.

Da bi evropske raziskovalce spodbudili k temu, da bi ostali v Evropi, hkrati pa pritegnili tuje raziskovalce, je nujno potrebno pospešiti vzajemno priznavanje kvalifikacij, pridobljenih v državah članicah in v tujini, da s tem pretok raziskovalcev na ozemlju Skupnosti ne bo oviran.

(14a) Program Človeški viri mora dvigniti kakovost in povečati obseg človeškega potenciala za raziskave in tehnologijo v Evropi, ne nazadnje s priznavanjem poklica raziskovalca. To bi omogočilo ohranjanje odličnosti osnovnih raziskav, pospešilo enak razvoj tehnoloških raziskav in bolj spodbudilo mobilnost raziskovalcev v Evropo in iz nje.

Obrazložitev

Ta nova uvodna izjava nadalje pojasni cilj programa „Človeški viri“ z dodatkom koncepta raziskovanja kot poklica, ki mu je treba dati enako dostojanstvo, kot ga imajo drugi poklici.

(14b) V okviru programa Človeški viri je treba spodbujati radovednost mladih in zanimanje za znanost, in to v okolju, ki bo takšno radovednost zbujalo, s krepitvijo znanstvenega izobraževanja na vseh ravneh, tudi v šolah, in spodbujanjem interesa in polnega sodelovanja v znanosti pri mladih.

(15) V okviru programa „Zmogljivosti“ je treba optimizirati izrabo in razvoj raziskovalnih infrastruktur; okrepiti je treba inovacijske zmogljivosti MSP in spodbujati njihove možnosti, da bi imeli od raziskav koristi; podpreti je treba razvoj regionalnih, v raziskave usmerjenih skupin; sprostiti je treba raziskovalni potencial v konvergenčnih in najbolj oddaljenih regijah EU; znanost in družbo je treba zbližati za harmonično integracijo znanosti in tehnologije v evropski družbi; sprejeti je treba horizontalne dejavnosti in ukrepe, ki bi podpirali mednarodno sodelovanje.

(15) V okviru programa Zmogljivosti je treba optimizirati izrabo in razvoj raziskovalnih infrastruktur; poenostaviti je treba postopke za dostop do sedmega okvirnega programa; spodbujati je treba širjenje informacij o dejavnostih, ki se izvajajo v okviru sedmega okvirnega programa; okrepiti je treba inovacijske zmogljivosti MSP in spodbujati njihove možnosti, da bi imeli od raziskav koristi; podpreti je treba razvoj regionalnih, v raziskave usmerjenih skupin, ki imajo možnost, da postanejo vodilne na svetu; sprostiti je treba raziskovalni potencial v konvergenčnih in najbolj oddaljenih regijah EU; znanost in družbo je treba zbližati prek integracije raziskav in razširjanja; sprejeti je treba horizontalne dejavnosti in ukrepe, ki bi podpirali mednarodno sodelovanje.

Obrazložitev

Razširjanje raziskav je bistven predpogoj, da se družbi omogoči najboljši izkoristek sredstev, vloženih v raziskave. Zlasti je nujno potrebno, da se nosilcem odločanja zagotovi jasnejši vpogled v dogajanje v svetu znanosti. Večja stopnja razširjanja je potrebna tudi, da se podjetjem in državljanom upraviči poraba davkoplačevalskega denarja.

Boljše informacije skupaj s poenostavljenimi postopki za dostop do sedmega okvirnega programa bi spodbudile doseganje želenih ciljev.

(16) Skupno raziskovalno središče mora prispevati k doseganju zgoraj določenih ciljev s pomočjo izvajanja neposrednih ukrepov in zagotavljanja podpore s strani uporabnikov za izvajanje politik EU.

(16) Skupno raziskovalno središče ima pomembno nalogo zagotavljati na naročnika usmerjeno znanstveno in tehnološko podporo za zasnovo, razvoj, izvajanje in spremljanje politike Evropske unije. Treba je nuditi stalno podporo Skupnemu raziskovalnemu središču, da lahko deluje kot referenčno središče za znanost in tehnologijo za EU, neodvisno od zasebnih in nacionalnih interesov. Prizadevati si je treba za to, da postane Skupno raziskovalno središče samostojen instrument, s katerim lahko Skupnost izvede oceno tveganja za državljane, zlasti v zvezi z okoljskim tveganjem, varnostjo hrane in oceno vpliva energije.

Obrazložitev

Besedilo je povsem enako opisu vloge Skupnega raziskovalnega središča, kot jo je opredelil Svet v petem okvirnem programu, ter potrjuje, da se bo ta nadaljevala v sedmem okvirnem programu, kot se je v šestem.

(16a) Komisija je večkrat priznala, da imajo regije pomembno vlogo pri uveljavljanju Evropskega raziskovalnega prostora1.

1 Sporočilo Komisije z naslovom Regionalna razsežnost Evropskega raziskovalnega prostora (KOM (2001)0549).

Obrazložitev

Sporočilo Komisije KOM (2001)0549 navaja, da „lahko regionalna politika na področju raziskav in pobude zagotovijo bistvene sestavine za nastanek strnjenih gospodarstev in uspešnih industrijskih združb“. Glede na to, da se ključno sporočilo povezuje z glavno politiko Skupnosti in v zvezi s tem omenja raziskave, je treba uporabiti potrebna sredstva, da se regijam omogoči vključitev v resnično Evropski raziskovalni prostor.

(17) Sedmi okvirni program dopolnjuje dejavnosti, ki se izvajajo v državah članicah ter tudi druge ukrepe Skupnosti, ki so nujni za celotna strateška prizadevanja za uresničevanje lizbonskih ciljev in ki potekajo vzporedno z ukrepi na področju strukturnih skladov, kmetijstva, izobraževanja, usposabljanja, konkurenčnosti in inovacij, industrije, zaposlovanja in okolja.

(17) Sedmi okvirni program dopolnjuje dejavnosti, ki se izvajajo v državah članicah ter tudi druge ukrepe Skupnosti, ki so nujni za celotna strateška prizadevanja za uresničevanje lizbonskih ciljev in ki potekajo vzporedno z ukrepi na področju strukturnih skladov, kmetijstva, izobraževanja, usposabljanja, konkurenčnosti in inovacij, industrije, zaposlovanja in okolja ter pravil o pravicah intelektualne lastnine. Skladno s tem, ob podpori za raziskovalne projekte, ki so jedro okvirnega programa, je bistveno, da sedmi okvirni program podpira usklajevanje nacionalnih in regionalnih raziskovalnih politik in programov. Poudariti je treba pomemben prispevek evropskih lokalnih organov k prizadevanju za financiranje raziskav, okvirni program pa mora omogočiti povečanje sinergije med regionalnimi politikami in ukrepi Skupnosti. Generalni direktorat Evropske komisije za raziskave je pristojen za zagotavljanje, da med različnimi programi financiranja, vključno s strukturnimi skladi, ERS in PKI, obstajata dopolnjevanje in sinergija.

Obrazložitev

Čeprav dokumenti Komisije spodbujajo dopolnjevanje, je malo napisanega o tem, kako se bo doseglo in kdo je pristojen za njegovo zagotavljanje. Komisar za raziskave mora biti pristojen za razvojne postopke, ki zagotavljajo dopolnjevanje, in za spodbujanje kulture komunikacije med različnimi programi financiranja.

Če Evropa želi doseči ambiciozni program Lizbonske strategije, potrebuje usklajen pravilnik o pravicah intelektualne lastnine, kot je patent Skupnosti.

(18) Inovacije in z MSP povezane dejavnosti, ki jih podpira ta okvirni program, morajo dopolnjevati tiste dejavnosti, ki se izvajajo z okvirnim programom za konkurenčnost in inovacije.

(18) Cilj sedmega okvirnega programa mora biti zlasti zagotovitev ustreznega vključevanja malih in srednje velikih podjetij v vse dejavnosti in programe. Inovacije in z MSP povezane dejavnosti, ki jih podpira ta okvirni program, morajo biti takšne, da bo z njimi dosežena največja možna sinergija in najboljši možen dopolnjevalen odnos z dejavnostmi, ki se izvajajo z okvirnim programom za konkurenčnost in inovacije, ter z drugimi programi in ukrepi Skupnosti. . Zato mora biti intelektualna lastnina bolj varno zaščitena, na evropski ravni pa je treba okrepiti dejavnosti za boj proti piratstvu in ponarejanju, ki resno škodujeta inovacijskim zmogljivostim evropskih MSP.

Obrazložitev

Mala in srednje velika podjetja so jedro evropske industrije. Vendar je dobro znano, da imajo težave pri izvajanju z inovacijami povezanih dejavnosti in zlasti raziskavah in razvoju. Skladno s tem je treba sprejeti natančnejši in temeljit ukrep za spodbujanje pri sodelovanju v sedmem okvirnem programu za raziskave in razvoj.

Ocenjuje se, da je v Evropi okoli 100 000 delovnih mest na leto izbrisanih zaradi ponarejanja. Treba je upoštevati, da piratstvo in ponarejanje škodljivo vplivata na MSP. Iz tega sledi, da bi bila MSP bolj konkurenčna in bi več vlagala v inovacije, če bi bila intelektualna lastnina bolj varno zaščitena.

(18a) Okvirni program mora prispevati k ustvarjanju skupne sinergije ter dopolnjevanju med drugimi programi in politikami Skupnosti, vključno s programom za konkurenčnost in inovativnost, strukturnimi skladi, pravilnikom o pravicah intelektualne lastnine, pravilih v zvezi z državno pomočjo itd. Taka sinergija bo izpolnila potrebo po okrepljenem in poenostavljenem pristopu k financiranju raziskav, ki je zlasti pomembno za mala in srednje velika podjetja.

Obrazložitev

Na področju raziskav je treba slediti tesnemu usklajevanju programov in politik EU, da bo premagana ena od ključnih evropskih šibkosti – „evropski paradoks“ – pri doseganju zelo dobrih znanstvenih spoznanj ter nezadostni zmožnosti spreminjanja tega znanja v inovacije in tržne proizvode. Tako usklajevanje bo malim in srednje velikim podjetjem olajšalo financiranje inovativnih projektov.

(18b) Okvirni program mora imeti dobiček, prek shem financiranja držav članic v novo predlaganih strukturnih skladih na podlagi inovacij, iz povečanega dopolnjevanja s strukturnimi skladi.

Obrazložitev

Področja raziskav in inovacij v strukturnih skladih, OP7 in PKI se morajo dopolnjevati.

(18c) Določiti je treba nove posebne raziskovalne programe v korist malim in srednje velikim podjetjem (MSP).

(18d) Sodelovanje poslovnega sektorja in tržno izkoriščanje znanstvenih spoznanj ter tehničnih veščin sta pomembna dejavnika pri zagotavljanju, da lahko sedmi okvirni program prispeva k programu lizbonske strategije ter ustvarjanju rasti in delovnih mest.

Obrazložitev

Predlog spremembe je namenjen premagovanju ene od ključnih evropskih šibkosti, "evropskega paradoksa" pri doseganju zelo dobrih znanstvenih spoznanj in nezadostni zmožnosti spreminjanja tega znanja v inovacije ter tržne proizvode. Zato je treba spodbujati povezovanje sedmega okvirnega programa in programov za konkurenčnost in inovacije (PKI).

(19) Glede na s široko podporo razširjeni obseg ukrepov okvirnega programa, močen učinek povečanja sredstev financiranja na nacionalne in zasebne naložbe, potrebo, da Skupnosti omogoči soočanje z novimi znanstvenimi in tehnološkimi izzivi, bistveno vlogo posredovanja Skupnosti pri povečanju uspešnosti in učinkovitosti evropskega raziskovalnega sistema in prispevek obsežnejšega sedmega okvirnega programa k poživitvi lizbonske strategije je nujno potrebno podvojiti proračun EU, namenjen raziskavam.

(19) Glede na s široko podporo razširjeni obseg ukrepov okvirnega programa, močen učinek povečanja sredstev financiranja na nacionalne in zasebne naložbe, potrebo, da se Skupnosti omogoči soočanje z novimi znanstvenimi in tehnološkimi izzivi in v polni meri uporabi potencial njenih raziskovalcev brez vsakršne diskriminacije, bistveno vlogo posredovanja Skupnosti pri povečanju uspešnosti in učinkovitosti evropskega raziskovalnega sistema in prispevek obsežnejšega sedmega okvirnega programa k naporom za iskanje rešitev za klimatske spremembe in trajnost ter zdravje evropskega prebivalstva, pa tudi k poživitvi lizbonske strategije, je nujno treba podvojiti proračun EU, namenjen raziskavam.

Obrazložitev

Najboljša izraba potenciala vseh raziskovalcev, tako moških kot žensk, na področju raziskav mora biti ena glavnih prednostnih nalog Evropske unije.

(20) Ob upoštevanju vmesnega pregleda uporabe novih instrumentov šestega okvirnega programa in petletnega ocenjevanja okvirnega programa je bil opredeljen nov pristop, ki naj bi dopuščal lažje in učinkovitejše doseganje političnih ciljev raziskovalne politike EU ter doseganje le-teh na bolj prožen način. V ta namen se bo uporabil manjši niz enostavnejših shem financiranja, samostojno ali v kombinaciji, z večjo prožnostjo in svobodo za podporo različnih ukrepov.

(20) Ob upoštevanju vmesnega pregleda uporabe novih instrumentov šestega okvirnega programa in petletnega ocenjevanja okvirnega programa je bil opredeljen nov pristop, ki naj bi dopuščal lažje in učinkovitejše doseganje političnih ciljev raziskovalne politike EU ter doseganje le-teh na bolj prožen način. V ta namen se bo uporabil manjši niz enostavnejših shem financiranja, samostojno ali v kombinaciji, z večjo prožnostjo in svobodo za podporo različnih ukrepov, udeležencem pa je treba omogočiti večjo samostojnost pri upravljanju. Te enostavnejše sheme financiranja morajo vključevati predpise (kot so najnižje stopnje za nekatere postavke stroškov), ki so primerni za zmanjšanje mogočega neravnovesja. Udeležencem je treba odobriti večji vpliv pri izbiri instrumentov in večjo stopnjo upravne samostojnosti.

Obrazložitev

Treba je opozoriti, da sheme financiranja, kljub temu da je znanstvena odličnost najpomembnejše merilo, temeljijo na stroških in ne na vrednosti. Ker so se stroški po razširitvi zelo spremenili, lahko pride do neravnovesja med državami članicami, ki bodo izvedle nevaren postopek. Zaradi prenosa strukture v nove države članice so vračljivi stroški infrastrukture nerazumljivo nizki, zlasti pri vsakdanji infrastrukturi. (Kohezijski sklad je vsekakor treba uporabiti za rešitev obstoječih neskladij v večjih infrastrukturah.)

Za udeležence je nujno, da imajo večji vpliv pri izbiri instrumentov. Odobriti jim je treba tudi večje področje uporabe za razvoj tistih osnutkov projekta, ki so najbolj primerni s stališča raziskovalnih subjektov.

Poenostavitev shem financiranja je dejansko potrebna za spodbujanje sodelovanja v okvirnem programu, zlasti za male skupine ter MSP. To mora veljati na vseh ravneh raziskovalne dejavnosti, od predložitve predloga do upravljanja projekta. V ta namen je treba udeležencem omogočiti, da izbirajo med več možnostmi, ki jih mora potrditi Komisija ter zadevajo upravno in znanstveno upravljanje raziskovalne dejavnosti, ampak le ob zagotavljanju odgovornosti.

(20a) Ob upoštevanju upravnih zahtev za udeležbo, je za udeležence tega okvirnega programa bistveno naslednje: kratek rok za odločitev, kratek rok za sklepanje pogodb, kratek rok za plačilo, preglednost, operativna učinkovitost in jasnost v zvezi s pravnimi predpisi in finančnimi obveznostmi Unije.

Obrazložitev

Ukrepi za poenostavitev, ki jih je predlagala Evropska komisija, ne zagotavljajo skrajšanja čakalne dobe med predložitvijo predloga in odločitvijo za sklad ali plačilo iz sklada.

(21) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja ukrepov za prispevanje k oblikovanju gospodarstva in družbe znanja v Evropi, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 163 Pogodbe, in se torej lažje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor določa člen 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sedmi okvirni program ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev.

(21) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja ukrepov za prispevanje k oblikovanju gospodarstva in družbe znanja v Evropi, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 163 Pogodbe, in se torej lažje dosežejo na ravni Skupnosti, v tesnejšem partnerstvu z evropskimi regijami, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor določa člen 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sedmi okvirni program ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev.

Obrazložitev

V skladu s členom 163 in področjem uporabe člena 5, kot tudi zato, da bi bil program bolj uspešen in učinkovit, se morajo intenzivneje vključiti evropske regije.

(23) Skupnost je sklenila vrsto mednarodnih sporazumov na področju raziskav in prizadevati si je treba za krepitev mednarodnega sodelovanja na področju raziskav z namenom nadaljnjega vključevanja Skupnosti v svetovno raziskovalno skupnost.

(23) Skupnost je sklenila vrsto mednarodnih sporazumov na področju raziskav in prizadevati si je treba za krepitev mednarodnega sodelovanja na področju raziskav z namenom izkoriščanja vseh prednosti internacionalizacije raziskav in razvoja, prispevanja k proizvodnji svetovnih javnih dobrin in nadaljnjega vključevanja Skupnosti v svetovno raziskovalno skupnost.

Obrazložitev

Med drugim so tudi mednarodni sporazumi sredstvo za uresničitev ciljev mednarodnega sodelovanja na področju raziskav in razvoja, ki so lahko naslednji: prispevati k ustvarjanju znanja in drugih javnih dobrin, evropski industriji utreti pot do novega in nastajajočega trga, za raziskave in razvoj privabiti tuje vlagatelje itd.

(23a) Obstaja že velik obseg znanstvenih spoznanj, ki lahko bistveno izboljšajo življenja tistih, ki živijo v državah v razvoju; kjer je mogoče, bo okvirni program prispeval k izpolnitvi razvojnih ciljev novega tisočletja do leta 2010.

Obrazložitev

Evropski parlament in Svet sta nenehno poudarjala potrebo, da se raziskave EU uporabijo v dobro tistih, ki živijo v državah v razvoju, na primer v resoluciji o razvojnih ciljih novega tisočletja, o glavnih in zapostavljenih boleznih in resoluciji AKP-EU o nalezljivih boleznih. Zato mora okvirni program RCNT vključiti med glavne prednostne naloge.

(23b) Udeležba manj razvitih regij Evropske unije ter posredovanje rezultatov raziskav in tehnološkega razvoja v širšem obsegu sta bistvena za evropsko konkurenčnost, odpravljanje tehnoloških razlik in socialno kohezijo,

(24) Sedmi okvirni program mora prispevati k spodbujanju trajnostnega razvoja in varstvu okolja.

(24) Sedmi okvirni program mora prispevati k spodbujanju rasti, trajnostnega razvoja in varstvu okolja ter še posebej k obravnavanju podnebnih sprememb in posledičnih ekstremnih podnebnih pojavov s čedalje hujšimi posledicami.

Obrazložitev

Sedmi okvirni program mora prispevati k ciljem lizbonske strategije kot celote. Eden od najbolj zahtevnih ciljev je spodbujanje rasti v EU.

Podnebne spremembe so pravzaprav metafora za trajnostni razvoj kot izraz solidarnosti do prihodnjih generacij, ki se vedno bolj šteje za ustaljeno temeljno načelo EU.

(25) Raziskovalne dejavnosti, ki jih podpira ta okvirni program, spoštujejo temeljna etična načela, vključno s tistimi iz Listine Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah. Mnenja Evropske skupine za etiko na področju znanosti in novih tehnologij se in se bodo upoštevala.

(25) Raziskovalne dejavnosti, ki jih podpira ta okvirni program, spoštujejo temeljna etična načela, vključno s tistimi iz Listine Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah. Mnenja evropske skupine za etiko na področju znanosti in novih tehnologij se in se bodo upoštevala. Ta program ne sme podpirati raziskovalnih dejavnosti, katerih cilji so kloniranje človeka, dedne spremembe človeškega genoma ali proizvodnja človeških zarodkov zgolj za pridobivanje izvornih celic. Raziskave o uporabi človeških izvornih celic se v tem okvirnem programu lahko financirajo odvisno od vsebine znanstvenega predloga in pravnega okvira zadevne/ih držav/e članic/e.

Obrazložitev

Financiranje raziskav izvornih celic človeških zarodkov mora biti, če ga je neka država članica odobrila, strogo nadzorovano.

(25a) Pristojnosti Skupnosti glede raziskav so določene v členu 163 in naslednjih členih Pogodbe ES; omenjeni členi določajo, da Skupnost dopolnjuje dejavnosti, ki potekajo v državah članicah, da bi dosegli okrepitev znanstvenih in tehnoloških temeljev industrije Skupnosti, spodbudili njeno konkurenčnost na mednarodni ravni in pospešili raziskovalne dejavnosti.

Obrazložitev

Vključeno v mnenje odbora za pravne zadeve iz leta 2003.

(25b) Pristojnosti Skupnosti glede raziskav dopolnjujejo pristojnosti držav članic, Skupnost pa mora te dopolnilne pristojnosti izvajati predvsem v obliki pobud za finančno podporo in/ali neobvezno usklajevanje ali za podporo in dopolnitev nacionalnim politikam. Te dejavnosti ne smejo nikoli niti posredno voditi do usklajevanja nacionalnih predpisov.

Obrazložitev

Vključeno v mnenje odbora za pravne zadeve iz leta 2003.

(26) V sedmem okvirnem programu se bo ustrezna pozornost namenila vlogi žensk na področju znanosti in raziskav z namenom nadaljnjega povečevanja njihove dejavne vloge v raziskavah.

(26) V sedmem okvirnem programu bo vloga žensk v znanosti in raziskavah z ustreznimi ukrepi dejavno spodbujana, da bi večje število žensk pripravili k dejavni udeležbi v tem delovnem okolju, tudi z ukrepi, ki so potrebni za zagotavljanje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem, kjer bo otroško varstvo zagotovljeno v skladu s sklepom Sveta v Barceloni leta 2002. Poleg tega mora ustrezna izbira raziskovalnih tematik prispevati k doseganju popolne enakosti žensk na vseh področjih družbenega in delovnega življenja.

Obrazložitev

Spodbujati je treba poklicno vključevanje ženskih raziskovalk, tudi s posebnimi ukrepi, ki ženskam omogočajo dejavno udeležbo v raziskovalnih dejavnostih, ne da bi morale žrtvovati svoje družinsko življenje.

Primerno otroško varstvo je bistveno za konkurenčnost žensk na delovnem mestu; Svet v Barceloni je leta 2002 soglašal, da države članice do leta 2010 zagotovijo otroško varstvo za najmanj 90 % otrok, starih med 3 leti in polnoletnostjo, ter za najmanj 33 % otrok, mlajših od 3 let.

Spodbujanje sodelovanja žensk pri raziskavah je potrebno v zvezi z njihovo dejavno vlogo pri raziskavah in njihovim položajem v družbi (ženske teme), zato da bi dosegli popolno enakost žensk na področju njihovih poklicnih priložnosti in družbenega položaja.

(27a) Razpise za zbiranje predlogov se lahko objavi tako zgodaj kot v prejšnjem letu, odvisno od razpoložljivosti sredstev v naslednjem letu. Ne glede na datum objave in člen 115 finančne uredbe morajo razpisi za zbiranje predlogov objaviti vsa merila za dodelitev finančne podpore (zlasti merila za izključitev iz člena 93 in člena 94), ki lahko vključujejo sklicevanja na standarde. Merila v obliki različice, ki je v veljavi na datum objave, bodo zavezujoča v času postopka dodeljevanja.

Obrazložitev

Cilj objave v prejšnjem letu je preprečiti preveliko število vlog na začetku naslednjega leta s spremljajočimi zamudami. Vlagateljem mora biti v času postopka zagotovljena pravna varnost. Prepoved sprememb meril med postopkom zmanjšuje upravno breme za prejemnike in Komisijo, poostri postopke in zagotavlja enotno politiko podpore.

(28) Sprejeti je treba tudi ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij in storiti je treba vse potrebno za povračilo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi, in Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) .

(28) Sprejeti je treba tudi ustrezne ukrepe - sorazmerne z zadevnimi finančnimi interesi Evropske skupnosti - s čim manj birokracije - za spremljanje učinkovitosti dodeljenih štipendij in učinkovitosti uporabe teh sredstev, preprečevanje nepravilnosti in goljufij in storiti je treba vse potrebno za povračilo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi, in Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) .

Obrazložitev

Takoj ko so javna sredstva dodeljena, je treba spremljati učinkovitost dodeljenih proračunskih sredstev za raziskovalno delo.

Z gospodarskega vidika so se transakcijski stroški, povezani s sistemom za izvajanje okvirnega programa, nesorazmerno povečali, z mejnimi stroški medsebojnega nadzora in preverjanj, ki presegajo mejne ugodnosti. Glede poenostavitve morajo biti vsi ukrepi, sprejeti za preprečevanje nepravilnosti in goljufij, sorazmerni z zadevnimi finančnimi interesi Evropskih skupnosti.

Eden od ciljev programa je zmanjšanje birokracije v zvezi s praktičnim izvajanjem in spremljanjem raziskovalnega programa.

(29) Pomembno je zagotoviti dobro finančno upravljanje sedmega okvirnega programa in njegovo izvajanje na kar se da učinkovit in uporabnikom prijazen način ter tudi lahek dostop za vse udeležence. Potrebno je zagotoviti skladnost z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti; in z zahtevami za poenostavitev in boljšo ureditev –

(29) Pomembno je zagotoviti dobro finančno upravljanje sedmega okvirnega programa in njegovo izvajanje na kar se da učinkovit in uporabnikom prijazen način, ob zagotavljanju pravne varnosti in dostopnosti programa za vse udeležence. Potrebno je zagotoviti skladnost z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti; in z zahtevami za poenostavitev in boljšo ureditev – Poenostavitev postopkov za izvedbo sedmega okvirnega programa bo pomagala zagotoviti, da bodo izvedbeni ukrepi vključeni v pravila za udeležbo.

Obrazložitev

Postopke je treba poenostaviti, kjer je mogoče, da bi se izognili neprilagodljivosti in zmanjšali birokracijo.

(29a) Zaradi praktičnosti in skladnosti s prejšnjo uvodno izjavo je pomembno, da Uredba št. ..., ki določa pravila za udeležbo podjetij, raziskovalnih centrov in univerz pri dejavnostih v okviru sedmega okvirnega programa ter pravila za razširjanje rezultatov (2007-2013) v celoti izraža poenostavitev, v duhu katere je bil oblikovan ta predlog v zvezi s sedmim okvirnim programom. Poenostavitev je bistvena za zagotavljanje pravice dostopa do programa vsem zainteresiranim strankam.

Obrazložitev

Zapleteni postopki so eden od vidikov šestega okvirnega programa za raziskave, ki so bili najostreje kritizirani. Sedmi program mora upoštevati pripombe o tej temi ter poenostaviti določbe za udeležbo in, bolj splošno, medsebojno vplivanje zainteresiranih strank.

(29a) Organi, ki dodeljujejo finančno pomoč, morajo sodelovati pri oblikovanju skupnega organa, katerega naloga bo vlagateljem zagotavljati informacije in svetovanje. Še zlasti mora ta organ določiti skupne standarde za obrazce za vloge za podobne vrste financiranja, spremljati dolžino in berljivost obrazcev za vloge, morebitnim vlagateljem zagotavljati informacije (zlasti prek seminarjev in izdajanja priročnikov) ter ohranjati banko podatkov za obveščanje vlagateljev s strani Komisije.

(29b) Postopek dodeljevanja mora biti načeloma razdeljen na več stopenj postopka, med katerimi je prva le groba ocena sprejemljivosti predloženih vlog. Kadar je že po tej prvi stopnji postopka jasno, da vloga nima možnosti za uspeh, je o tem treba obvestiti vlagatelja v skladu s členom 116(3) Finančne uredbe. Vsaka nadaljnja stopnja postopka mora biti jasno ločena od prejšnje, zlasti v zvezi z obsegom in vsebino dokazil, ki jih mora predložiti vlagatelj. Kadar mora predlagatelj predložiti dokazila, se ti dokumenti zahtevajo le enkrat v postopku. Ko se zberejo, se morajo podatki shraniti v banki podatkov (člen 109a Finančne uredbe). Cilj je doseganje hitrega zaključka postopka. Ne glede na načela iz člena 109(1) Finančne uredbe mora odredbodajalec v celotnem postopku zagotoviti, da prizadevanje, ki se zahteva od vlagatelja, v smislu objave, dokumentacije in drugih obveznih dokazil za pridobitev finančne podpore ni nesorazmerno z vrednostjo podpore.

Obrazložitev

Namen delitve postopka na stopnje je omogočiti predizbor. To lahko znatno zmanjša breme dokumentacije na zgodnji stopnji postopka. Naloga spremljanja, ki jo izvaja odredbodajalec, ima isti namen.

(29a) Vloga in naloge novih izvajalskih agencij, ki jih je Komisija predlagala za delovanje in upravljanje mobilnosti in posebnih podpornih dejavnosti MSP, bodo jasno opredeljene v pravilih za sodelovanje.

Obrazložitev

Nevarnost nasprotja pristojnosti med zadevnimi institucijami. Kritična ocena nadaljnjega razvoja agencij s strani EP.

(i) Varnost in vesolje.

(i) Varnost;

Obrazložitev

Ker med vesoljem in varnostjo ni veliko jasnih povezav, ju je treba obravnavati ločeno.

(ia) Vesolje.

Obrazložitev

Ker med vesoljem in varnostjo ni veliko jasnih povezav, ju je treba obravnavati ločeno.

(4) Človeški viri: količinska in kakovostna krepitev človeških potencialov na področju raziskav in tehnologije v Evropi.

(4) Človeški viri: količinska in kakovostna krepitev človeških potencialov na področju raziskav, tehnološkega razvoja in podjetništva v Evropi ter podpora povečani mobilnosti raziskovalcev v Evropi.

Sedmi okvirni program se izvaja s posebnimi programi. Ti programi določijo natančne cilje in podrobna pravila za izvajanje.

Sedmi okvirni program se izvaja s posebnimi programi. Ti programi določijo natančne cilje in podrobna pravila za izvajanje v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002.

Obrazložitev

Proračun EU je treba izvajati v skladu s Finančno uredbo.

1. Najvišji skupni znesek finančnega sodelovanja Skupnosti v sedmem okvirnem programu znaša 72.726 milijonov EUR. Ta znesek se na naslednji način razdeli med dejavnosti in ukrepe iz odstavkov 2 do 6 člena 2 (v milijonih EUR):

1. Najvišji okvirni skupni znesek finančnega sodelovanja Skupnosti v celotnem sedmem okvirnem programu znaša 50862 milijonov EUR za obdobje 7 let od 1. januarja 2007 dalje. Ta znesek se na naslednji način razdeli med dejavnosti in ukrepe iz odstavkov 2 do 6 člena 2 (v milijonih EUR):

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe, ki ga vlaga Parlament

3a. Zgornji zneski se spremenijo z revizijo finančnega okvira do leta 2011.

3b. Komisija zagotovi predhodne informacije proračunskemu organu vsakič, ko namerava odstopati od porazdelitve izdatkov, navedene v opombah in prilogi splošnega letnega proračuna Evropske unije.

Obrazložitev

Poročevalka meni, da mora za boljši finančni nadzor raziskovalnih dejavnosti, ki jih financira Skupnost, Komisija redno obveščati proračunski organ o izvajanju posebnih programov ter zagotavljati predhodne informacije vsakič, ko namerava odstopati od porazdelitve izdatkov, navedene v splošnem proračunu.

Vse raziskovalne dejavnosti iz sedmega okvirnega programa se izvajajo v skladu s temeljnimi etičnimi načeli.

1. Vse raziskovalne dejavnosti iz sedmega okvirnega programa se izvajajo v skladu s temeljnimi etičnimi načeli.

2. Naslednja področja raziskav se ne financirajo iz tega programa:

– raziskovalna dejavnost s ciljem kloniranja človeka za reproduktivne namene,

– raziskovalna dejavnost z namenom spreminjanja genske dediščine človeka, s katero bi takšne spremembe postale dedne;

– raziskovalne dejavnosti z namenom ustvarjanja človeških zarodkov izključno za raziskovalne namene ali za namen pridobivanja izvornih celic, vključno s prenosom jedra somatske celice.

3. Raziskave o uporabi človeških izvornih celic, odraslih in zarodkov, se lahko financirajo, odvisno od vsebine znanstvenega predloga in pravnega okvira zadevne države članice/držav članic.

Kakršna koli vloga za odobritev financiranja mora vključevati podatke o ukrepih v zvezi z izdajanjem dovoljenj in nadzornih ukrepih, ki jih bodo sprejeli pristojni organi držav članic.

Glede uporabe človeških izvornih celic veljajo za institucije, organizacije in raziskovalce strogi postopki izdaje dovoljenj in nadzora .v skladu s pravnim okvirom zadevne/ih držav/e članic/e.

4. Pregled področij raziskav se mora izvesti v drugi fazi tega programa glede na znanstveni napredek.

Obrazložitev

Financiranje raziskav izvornih celic človeških zarodkov mora biti, če ga je neka država članica odobrila, strogo nadzorovano.

Spremljanje, vrednotenje in presoja

Spremljanje, ocenjevanje, vrednotenje in presoja

1. Komisija najpozneje do leta 2010 ob pomoči zunanjih strokovnjakov pripravi vmesno oceno tega okvirnega programa in njegovih posebnih programov glede kakovosti raziskovalnih dejavnosti, ki so v teku, in napredka v smeri zastavljenih ciljev.

1. Komisija ob pomoči zunanjih strokovnjakov ta okvirni program in njegove posebne programe stalno in sistematično pregleduje ter pripravi vsaj dve vmesni oceni, ki temeljita na empiričnih metodologijah, eno leta 2009 in drugo leta 2011; kjer je to ustrezno, predlaga spremembe ciljev in raziskovalnih dejavnosti, da se poveča njihova učinkovitost in učinek ter upoštevajo nastajajoča področja raziskav. Novi finančni instrumenti in pravila o udeležbi bodo tudi ocenjeni glede enostavnosti in prilagodljivosti. Rezultati ocenjevanja, vključno z izsledki o učinkovitosti novih ukrepov in struktur, zlasti ERC in skupnih tehnoloških pobud, ter učinku postopkov poenostavitve se predstavijo Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Pred začetkom sedmega okvirnega programa se določijo podatki, potrebni za temeljito poročilo o presoji vpliva, da se zagotovi uporaba skladnih podatkovnih metodologij za zbiranje teh podatkov. Komisija bo zbirala tudi podatke o dodeljevanju sredstev iz okvirnega programa v EU.

Obrazložitev

Ker bo sedmi okvirni program trajal dlje kot njegovi predhodniki (sedem let v nasprotju s štirimi leti), ga bo treba stalno pregledovati in treba bo pripraviti vsaj dve vmesni oceni zaradi ocene delovanja njegovih številnih novih vsebin ter, po potrebi, uporabiti korektivne ukrepe.

Ocenjevanje je ključni pogoj za razumljivo vrednotenje dosežkov in napak okvirnega programa. Zato se je treba prepričati, da se uporabljajo primerljive metodologije za ocenjevanje in da se določijo na začetku programa, s čimer se zagotovi, da so ob koncu programa zagotovljeni primerljivi podatki. To so na primer podatki o registriranih patentih, publikacijah in stopnjah prenosa tehnologije. Izvedena morata biti vmesni pregled in splošna ocena rezultatov programa. Dva pregleda sta odveč in nekoristna.

Vmesna ocena ne sme biti omejena na sedmi okvirni program in njegove posebne programe, ampak – v skladu s pozivom iz sedmega okvirnega programa k temeljiti poenostavitvi pravil za udeležbo – jo je treba razširiti tudi na finančne instrumente in pravila za udeležbo, zlasti na kakršne koli na novo uvedene določbe.

Program bo podpiral naslednje strateške smernice; ERP, vključitev MSP, zasebni finančni sektor, raziskave, ki temeljijo na politiki, dopolnjevanje z nacionalnimi politikami, privabljanje in ohranjanje raziskovalcev v EU in prenos tehnologije.

Obrazložitev

Razlike med temeljnimi in uporabnimi raziskavami niso pomembne glede na okvirni program, ki poudarja odlične pionirske raziskave in z njimi povezan prenos tehnologij. Strateške smernice morajo izražati ta poudarek in druga bistvena načela, ki bodo vodila program.

Cilj Evrope mora biti dejansko odlično raziskovanje, če želi imeti vodilno vlogo na področju vrhunskih raziskav, tehnološkega razvoja in predstavitvenih dejavnosti.

Obrazložitev

Odličnost mora biti vedno glavno načelo, ki vodi evropsko raziskovanje v skladu s cilji iz Lizbone.

V tem delu sedmega okvirnega programa bo zagotovljena podpora nadnacionalnemu sodelovanju na vseh ravneh v vsej Evropski uniji in izven nje na številnih tematskih področjih, ki so v skladu z glavnimi področji napredka znanja in tehnologije, na katerih je treba podpreti in okrepiti raziskave, da bi se soočili s socialnimi, gospodarskimi, okoljskimi in industrijskimi izzivi, s katerimi se sooča Evropa.

V tem delu sedmega okvirnega programa bo zagotovljena podpora nadnacionalnemu sodelovanju na vseh ravneh v vsej Evropski uniji in zunaj nje na številnih tematskih področjih, ki so v skladu z glavnimi področji napredka znanja in tehnologije, na katerih je treba podpreti in okrepiti raziskave najvišje kakovosti, da bi se soočili s socialnimi, gospodarskimi, okoljskimi in industrijskimi izzivi, s katerimi se sooča Evropa, in raziskovalnimi področji, ki so bila v zadnjih letih prezrta, zlasti z zdravstvenimi potrebami držav v razvoju.

Obrazložitev

Sedmi okvirni program mora spodbujati najboljše delo pri temeljnih in uporabnih raziskavah.

Devet tem, na področju katerih se bodo izvajali ukrepi EU:

Deset tem, na področju katerih se bodo izvajali ukrepi EU:

(1) Zdravje;

(1) Zdravje;

(2) Prehrana, kmetijstvo in biotehnologija;

(2) Prehrana, kmetijstvo in biotehnologija;

(3) Informacijske in komunikacijske tehnologije;

(3) Informacijske in komunikacijske tehnologije;

Nanoznanosti, nanotehnologije, materiali in nove proizvodne tehnologije;

Nanoznanosti, nanotehnologije, materiali in nove proizvodne tehnologije;

(5) Energetika;

(5) Energetika;

(6) Okolje (vključno s podnebnimi spremembami);

(6) Okolje (vključno s podnebnimi spremembami);

(7) Promet (vključno z aeronavtiko);

(7) Promet (vključno z aeronavtiko);

(8) Socialno-ekonomske in humanistične vede;

(8) Socialno-ekonomske in humanistične vede;

(9) Varnost in vesolje.

(9) Varnost;

(9a) Vesolje.

Obrazložitev

Posledica ločitve varnosti in vesolja na različni temi.

Posebna pozornost bo namenjena prednostnim znanstvenim področjem, ki zadevajo več tem, kot na primer pomorske znanosti in tehnologije.

Posebna pozornost bo namenjena učinkovitosti usklajevanja tematskih in znanstvenih področij, ki zadevajo več tem.

Tako bo organiziran skupni razpis, ki bo poudarjal zlasti inter- in multidisciplinarne vidike, v tistih tematskih prednostnih nalogah, ki jasno navajajo medsebojni odnos različnih disciplin, kot so družbene in naravoslovne znanosti. V ta namen bodo razpisi vključevali merila za doseganje ravni interdisciplinarnosti.

Udeležbo malih in srednje velikih podjetij (MSP), zlasti tistih, ki temeljijo na znanju, je treba zagotoviti z ukrepi praktične podpore, skupaj s kvantitativnim in kvalitativnim spremljanjem doseženih ciljev.

Obrazložitev

Glede na bistveno vlogo MSP pri inovacijah in izboljšanju konkurenčnosti mora biti njihov prispevek zagotovljen in ocenjen kot del okvirnega programa.

Zlasti v primeru področij, ki so pomembna za industrijo, je določitev tem med drugim slonela na delu različnih "evropskih tehnoloških platform", vzpostavljenih na področjih, kjer so konkurenčnost, gospodarska rast in dobrobit Evrope srednjeročno do dolgoročno odvisni od pomembnega napredka na področju raziskav in tehnologije. Evropske tehnološke platforme pod vodstvom industrije združujejo zainteresirane strani z namenom določitve izvajanja Agende strateškega raziskovanja. Ta okvirni program bo prispeval k uresničitvi teh načrtov strateških raziskovalnih programov, kadar ti predstavljajo pravo evropsko dodano vrednost.

Zlasti v primeru področij, ki so pomembna za industrijo, je določitev tem med drugim slonela na delu različnih evropskih tehnoloških platform, vzpostavljenih na področjih, kjer so konkurenčnost, gospodarska rast in dobrobit Evrope srednjeročno do dolgoročno odvisni od pomembnega napredka na področju raziskav in tehnologije.

Devet tem vključuje tudi raziskave, potrebne za podkrepitev oblikovanja, izvajanja in vrednotenja politik EU, na primer na področju zdravja, varnosti, varstva potrošnikov, energetike, okolja, razvojne pomoči, ribištva, pomorskih zadev, kmetijstva, dobrega počutja živali, prometa, izobraževanja in usposabljanja, zaposlovanja, socialnih zadev, kohezije ter pravosodja in notranjih zadev, skupaj s prednormativnimi in konormativnimi raziskavami, pomembnimi za izboljšanje kakovosti standardov in njihovega izvajanja.

Devet tem vključuje tudi raziskave, potrebne za podkrepitev oblikovanja, izvajanja in vrednotenja politik EU, skupaj s prednormativnimi in konormativnimi raziskavami ter neodvisnim strokovnim znanjem in izkušnjami, pomembnimi za izboljšanje interoperabilnosti in konkurenčnosti z izboljšanjem kakovosti standardov in njihovega izvajanja.

Obrazložitev

Seznam politik EU je odveč.

– Nastajajoče potrebe: preko posebne podpore za predloge za raziskave, ki so dani na lastno pobudo in katerih namen je na danem področju in/ali na stičišču več disciplin odkrivati ali nadalje raziskovati nove znanstvene in tehnološke možnosti, zlasti v povezavi z možnostjo pomembnih prodorov;

– Prihodnje in nastajajoče tehnologije: preko posebne podpore za predloge za raziskave, ki so dani na lastno pobudo je treba spodbujati raziskave, katerih namen je na danem področju in/ali v kombinaciji z drugimi ustreznimi področji in disciplinami odkrivati ali nadalje raziskovati nove znanstvene in tehnološke možnosti, vključno s skupnimi razpisi; treba je tudi izboljševati izvirne ideje in povsem nove uporabe ter raziskovati nove možnosti v obliki raziskovalnih programov, zlasti če so povezani z možnostjo pomembnih prodorov; potrebno bo ustrezno usklajevanje z dejavnostmi, ki se izvajajo v skladu z naslovom programa Zamisli, da se prepreči kakršno koli prekrivanje in omogoči optimalna uporaba sredstev.

Obrazložitev

Treba je razširjati pozitivne izkušnje tematskega področja Tehnologije informacijske družbe v skladu s šestim okvirnim programom za raziskave in razvoj, v katerem je določeno, da se del sredstev za vsako temo prihrani za financiranje prihodnjih in nastajajočih tehnologij.

Da bi pospeševali razširjanje in uporabo rezultatov raziskav EU, bo podpora namenjena razširjanju znanja in prenosu rezultatov, med drugim tudi načrtovalcem politike, na vseh tematskih področjih, med drugim preko pobud za povezovanje v omrežja, seminarjev in prireditev, pomoči zunanjih strokovnjakov ter informacijskih in elektronskih storitev, zlasti CORDIS-a. Ukrepi v podporo inovativnosti se bodo izvajali v okviru programa za konkurenčnost in inovacije. Podpora bo zagotovljena tudi pobudam, katerih namen je spodbujanje dialoga o znanstvenih vprašanjih in rezultatih raziskav s širšo javnostjo, ki presega raziskovalno skupnost, ter na področju znanstvenega komuniciranja in izobraževanja. Etična načela in vidik enakopravnosti med spoloma se bodo upoštevali.

Da bi pospeševali razširjanje in uporabo rezultatov raziskav EU, bo podpora namenjena razširjanju znanja in prenosu rezultatov, med drugim tudi načrtovalcem politike, na vseh tematskih področjih, med drugim preko pobud za povezovanje v omrežja, seminarjev in prireditev, pomoči zunanjih strokovnjakov ter informacijskih in elektronskih storitev, zlasti CORDIS-a. Ukrepi v podporo inovativnosti se bodo izvajali v okviru programa za konkurenčnost in inovacije. Posebna pozornost bo namenjena zagotavljanju ustrezne udeležbe MSP, zlasti tistih s poudarkom na znanju, pri nadnacionalnem sodelovanju. Zato se bodo v okviru programa Sodelovanje izvajali dejanski ukrepi, ki bodo vključevali posebne razpise za MSP, državne raziskovalne štipendije ter podporne ukrepe za lažjo udeležbo MSP. Podpora bo zagotovljena tudi pobudam, katerih namen je spodbujanje dialoga o znanstvenih vprašanjih in rezultatih raziskav s širšo javnostjo, ki presega raziskovalno skupnost, ter na področju znanstvenega komuniciranja in izobraževanja. Etična načela, vidik enakopravnosti med spoloma in sodelovanje raziskovalcev na začetku poklicne poti se bodo upoštevali.

Skupnost bo podpirala dejavnosti za prenos tehnologije in prispevala k premagovanju vrzeli med raziskavami in njihovim trženjem tako, da bo zagotovila finančna sredstva Evropskemu investicijskemu skladu (EIF) za upravljanje sistema za prenos tehnologije. Glede na podrobne ureditve, ki bodo vzpostavljene z uredbo, sprejeto v skladu s členom 167 Pogodbe, in odločbe Sveta, s katerimi bodo sprejeti posebni programi, ter v skladu z njimi, bo sistem financiral dejavnosti za prenos tehnologije z univerz, raziskovalnih centrov ali drugih pravnih oseb, ki so dejavne na področju prenosa tehnologije.

Zaradi veliko različnih dejavnosti, ki so financirane iz okvirnega programa, sta potrebna ustrezno vključevanje in usklajevanje dejavnosti. Da bi se izognili razdrobljenosti in prekrivanju pristojnosti, je v dolgoročni agendi raziskovanja potrebno večje sodelovanje med nacionalnimi in evropskimi raziskovalnimi programi ter med gospodarskimi udeleženci.

Obrazložitev

Razdrobljenost je velika ovira za uspeh evropske agende raziskovanja.

Evropske tehnološke platforme

Za povečanje konkurenčnosti evropskega raziskovanja mora biti potencial celotnega evropskega raziskovalnega prostora (ERP) povsem sproščen. Zato bodo projekti, ki zagotavljajo znanstveno odličnost in ob tem z oblikovanjem širokih konzorcijev spodbujajo pošten evropski raziskovalni prostor, proučili možnosti, kako človeške in finančne vire najbolje uporabiti.

Evropske tehnološke platforme

Evropske tehnološke platforme so mehanizmi za združevanje vseh zainteresiranih skupin, da bi pripravili svoje agende strateškega raziskovanja in jih spremljali z dejansko razdelitvijo nalog med njimi.

Evropske tehnološke platforme bodo olajšale sodelovanje podjetij, zlasti MSP, ali skupin podjetij pri raziskovalnih projektih, ki zadevajo njihova posebna področja pristojnosti.

Da bi v celoti izkoristile svoj potencial konkurenčnosti, se regionalne skupine, ki so usmerjene v raziskave, lahko vključijo v evropske tehnološke platforme.

Da bi omogočile posojila za projekte agend strateškega raziskovanja, morajo finančne ustanove sprostiti kapital in pri tem uporabiti vse finančne možnosti, med drugim tudi sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja, ki je instrument okvirnega programa.

Za podporo razvoju evropskega raziskovalnega prostora je treba obstoječim evropskim institucijam in univerzam, kot temeljnim središčem odličnosti na področju znanosti in raziskav, pomagati pri razvoju in povečanju njihove odličnosti z okrepitvijo centrov za stike in splošno usklajevanje z drugimi raziskovalnimi in inovativnimi dejavnostmi na nacionalni in regionalni ravni. To bo doseženo z uvedbo novih nalog v zvezi z oblikovanjem mrež in vključevanjem med pristojnosti mrež odličnosti.

To bo doseženo s pomočjo podpore skupnemu raziskovanju preko vrste shem financiranja: sodelovalni projekti, mreže odličnosti, usklajevalne/podporne dejavnosti (glej Prilogo III).

Ta cilj bo dosežen s podporo raziskovanju s sodelovanjem preko vrste shem financiranja: daleč največje število projektov bodo predstavljali sodelovalni projekti in mreže odličnosti, usklajevalne/podporne dejavnosti (glej Prilogo III).

Sodelovalni projekti morajo vključevati raziskave in predstavitvene dejavnosti, kar bo rezultate približalo trgu in povezalo ta ukrep z instrumenti, ki jih ponuja program za konkurenčnost in inovacije.

V omejenem številu primerov obseg cilja RTR in razpon vključenih virov upravičujeta vzpostavitev dolgoročnih javno-zasebnih partnerstev v obliki skupnih tehnoloških pobud. Te pobude, ki večinoma izhajajo iz dela evropskih tehnoloških platform in zajemajo en vidik ali majhno število izbranih vidikov raziskav na njihovem področju, bodo združevale naložbe zasebnega sektorja in javno financiranje na nacionalni in evropski ravni, vključno s financiranjem z nepovratnimi sredstvi iz okvirnega raziskovalnega programa in financiranjem posojil s strani Evropske investicijske banke. Skupne tehnološke pobude se bodo lahko sklenile na podlagi člena 171 Pogodbe (to lahko vključuje ustanovitev skupnega podjetja) ali na podlagi odločb v zvezi s posebnimi programi v skladu s členom 166 Pogodbe.

V omejenem številu primerov obseg cilja RTR in razpon vključenih virov upravičujeta vzpostavitev dolgoročnih javno-zasebnih partnerstev v obliki skupnih tehnoloških pobud. Ti novi instrumenti morajo temeljiti na dejavnostih, ki so jih razvile evropske tehnološke platforme, Komisija pa mora zagotoviti nemoten prehod iz agend strateškega raziskovanja. Oblikovati je treba jasno opredeljena merila in smernice za izbiro skupnih tehnoloških pobud. Takšna skupna podjetja morajo v okviru izvajanja v skladu s členom 171 Pogodbe ES združevati javne in zasebne sklade. EIB mora sprostiti kapital za olajšanje pridobitve posojil v okviru Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja. Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja, ki ga skupno izvajata EIB in Komisija, mora upravljati ustrezen skupni odbor ter mora biti organiziran kot instrument okvirnega programa. Sestaviti mora poročilo, ki vsebuje priporočila za razdelitev proračuna med prednostne naloge RTR v skupnih tehnoloških pobudah v skladu s prednostnimi nalogami Barcelone. Dejavnosti mora prav tako usklajevati z EIS za zagotovitev finančnih virov za MSP.

Obrazložitev

V skladu z lizbonskimi cilji oblikovanja družbe znanja je sedmi okvirni program oblikovan v smislu evropskega raziskovalnega prostora (ERP). Cilj programa je okrepiti odličnost in, kar zadeva tematska področja, ki zanimajo industrijo, so bile teme izbrane na podlagi dejavnosti, ki so jih razvile različne evropske tehnološke platforme. Slednje so se oblikovale na področjih, kjer sta konkurenčnost in gospodarska rast v večji meri odvisni od kratkoročnih in srednjeročnih izsledkov tehnoloških raziskav. Evropske tehnološke platforme (doslej 28) so dragoceni instrumenti za oblikovanje javno-zasebnih partnerstev in, če je potrebno, se lahko v skladu s členom 171 organizirajo skupna podjetja za opravljanje posebnih nalog na točno določenih področjih. Glede na to, da so evropske tehnološke platforme in skupne tehnološke pobude novost sedmega okvirnega programa, je treba pripraviti posebne ukrepe za podporo in določiti postopke odločanja in spremljanja.

Evropske tehnološke platforme morajo izkoristiti bogate izkušnje, pridobljene s strani skupin EUREKA, ki so uspešno prispevale k rasti strateških raziskovalnih področij v Evropi.

Obrazložitev

Vključevanje takšnih skupin poleg razvoja, razvijanja in izvajanja projektov sedmega okvirnega programa bo verjetno povzročilo pozitivno sinergijo za okvirni program in program EUREKA.

Morebitne skupne tehnološke pobude bodo določene na podlagi vrste meril, ki vključujejo:

Morebitne skupne tehnološke pobude bodo določene na odprt in pregleden način na podlagi ocenjevanja z uporabo vrste meril:

· obstoj resnične družbene potrebe in zaveze industrije,

– dodano vrednost delovanja na evropski ravni,

· dodano vrednost delovanja na evropski ravni, izračunano glede na odličnost in sinergijo, doseženo s čezmejnim sodelovanjem,

· pomen koristi za družbo,

· nezmožnost doseganja cilja z obstoječimi instrumenti,

· obseg vpliva na konkurenčnost in rast industrije,

· zmožnost spodbujanja podjetništva,

· stopnjo in jasnost opredelitve cilja, ki mu je treba slediti,

· stopnjo in jasnost opredelitve cilja in končnih izsledkov, ki jim je treba slediti,

· agendo za usposabljanje vključenih raziskovalcev,

· trdnost zavezanosti industrije glede finančnih sredstev in virov,

· trdnost zavezanosti industrije glede finančnih sredstev in virov,

· obseg vpliva na konkurenčnost in rast industrije,

· pomembnost prispevka k širšim ciljem politike,

· pomembnost prispevka k širšim ciljem politike,

· zmožnost privabljanja dodatne nacionalne podpore in povečanja sedanjega ali prihodnjega financiranja s strani industrije,

· zmožnost privabljanja dodatne nacionalne podpore in povečanja sedanjega in prihodnjega financiranja s strani industrije.

· nezmožnost doseganja cilja z obstoječimi instrumenti,

(Alinee imajo nov vrstni red)

Vrsto skupnih tehnoloških pobud je treba jasno opredeliti, zlasti v zvezi s:

– finančnimi obveznostmi,

– trajanjem obveznosti udeležencev,

– predpisi za sklenitev in prekinitev pogodbe,

– pravicami intelektualne lastnine.

Posebna pozornost bo namenjena splošni medsebojni odvisnosti in uskladitvi med skupnimi tehnološkimi pobudami ter nacionalnimi programi in projekti na istih področjih.

Ob upoštevanju širokega področja uporabe in posebne zapletenosti skupnih tehnoloških pobud si bo treba močno prizadevati za zagotovitev preglednega delovanja, ki bo v skladu z načeli odličnosti. Posebna pozornost bo namenjena splošni medsebojni odvisnosti in uskladitvi med skupnimi tehnološkimi pobudami ter nacionalnimi programi in projekti na istih področjih. Njihovi izvedbeni postopki morajo vključevati posebne načrte za vključevanje MSP in prenos tehnologije ter programe za izobraževanje in usposabljanje sodelujočih raziskovalcev. Države članice in Komisija si morajo skupaj prizadevati za oblikovanje skladnih usklajevalnih dejavnosti in zagotoviti finančna sredstva za njihovo izvajanje.

Obrazložitev

Odličnost mora biti geslo za dejavnosti v okvirnem programu.

Skupne tehnološke pobude so odlično orodje za udeležbo MSP pri raziskavah ter zmanjševanje razlik v tehnološkem razvoju.

Treba je uveljaviti sodelovanje med akademskim svetom in industrijo. Nikoli se ne sme podcenjevati moči usposabljanja in izobraževanja za izboljšanje zmogljivosti raziskovalcev.

Splošna medsebojna odvisnost in uskladitev pomeni organizacijska in finančna prizadevanja, ki morajo dopolnjevati stroške vpletenih podjetij.

– uporabe na omejenem številu področij, uspešnega modela ERA-STAR za sodelovanje med evropskimi regijami in malimi ali srednje velikimi državami članicami pri vodenju dolgoročnih programov, kot je globalno nadzorovanje okolja in varnosti (GMES).

Obrazložitev

ERA-STAR je projekt ERA-NET, v katerem so udeležene srednje velike evropske regije in države članice, ki sodelujejo med seboj v obetavni ureditvi. Ta projekt je zlasti primeren za vodenje programa, kot je GMES, v katerem je treba ustrezno upoštevati potrebe evropskih regij.

Sodelovanje Skupnosti v nacionalnih raziskovalnih programih, ki se izvajajo skupno, na podlagi člena 169 Pogodbe je posebno pomembno za obsežnejše evropsko sodelovanje v "spremenljivi geometriji" med državami članicami, ki delijo skupne potrebe in/ali interese. Take pobude v skladu s členom 169 bodo sprožene na področjih, ki jih je treba določiti v tesni povezavi z državami članicami, vključno z možnim sodelovanjem z medvladnimi programi, na podlagi vrste meril:

Sodelovanje Skupnosti v nacionalnih raziskovalnih programih, ki se izvajajo skupno, na podlagi člena 169 Pogodbe je posebno pomembno za obsežnejše evropsko sodelovanje v "spremenljivi geometriji" med državami članicami, ki delijo skupne potrebe in/ali interese. Take pobude v skladu s členom 169 bodo sprožene na področjih, ki jih je treba določiti v tesni povezavi z državami članicami, vključno z mogočim sodelovanjem z medvladnimi programi, kot je EUREKA, na podlagi vrste meril:

Obrazložitev

EUREKA je medvladna pobuda, ki deluje prek omrežja 35 nacionalnih koordinatorjev projektov in enega pri GD Evropske komisije za raziskave. EUREKA podpira čezmejne projekte z močno evropsko razsežnostjo in osredotočenostjo na evropski strateški raziskovalni prostor ter tako omogoča rast in zaposlovanje za posamezne države, kar pozitivno vpliva tudi na celotno Evropsko skupnost. Priporočljivo je tesno sodelovanje med programom EUREKA in programi Skupnosti, da bi se izognili razdrobljenosti prizadevanj in financiranja ter prekrivanju na ključnih tematskih področjih.

– Družbena in okoljska dodana vrednost.

Ukrepi za mednarodno sodelovanje v okviru tega dela okvirnega programa bodo:

Ukrepi za mednarodno sodelovanje morajo jasno prikazati opredeljeno evropsko dodano vrednost in. Ta del okvirnega programa zajema naslednje dejavnosti:

– Odprtje vseh dejavnosti, ki se izvajajo na tematskih področjih, za raziskovalce in raziskovalne institucije iz vseh tretjih držav, pri čemer si je treba še posebej prizadevati, da se jih spodbudi k temu, da izkoristijo to priložnost.

– Povečana udeležba na tematskih področjih, za raziskovalce in raziskovalne institucije iz tretjih držav, z ustreznimi omejitvami za temo varnosti v povezavi z vprašanji o zaupnosti, pri čemer si je treba posebno prizadevati, da se jih spodbudi k temu, da izkoristijo to priložnost.

Obrazložitev

Za pokrivanje udeležbe organov iz tretjih držav v projektih v okviru teme varnosti morajo obstajati posebne določbe.

Za projekte mednarodnega sodelovanja je treba prikazati tudi jasno opredeljeno evropsko dodano vrednost.

– Posebni ukrepi sodelovanja na vsakem od tematskih področij, namenjeni tretjim državam, v primeru skupnega interesa za sodelovanje pri posebnih temah. Ti ukrepi bodo v tesni povezavi z dvostranskimi sporazumi o sodelovanju ali večstranskimi dialogi med EU in temi državami ali skupinami držav služili kot prednostna orodja za izvajanje sodelovanja med EU in temi državami. Med te ukrepe spadajo zlasti: ukrepi, namenjeni krepitvi raziskovalnih zmogljivosti držav kandidatk ter tudi sosednjih držav; dejavnosti sodelovanja, namenjene državam v razvoju in novim državam, s poudarkom na njihovih posebnih potrebah na področjih kot so zdravje, kmetijstvo, ribištvo in okolje, ter izvedene v finančnih pogojih, prilagojenih njihovim zmogljivostim.

– Posebni ukrepi sodelovanja na vsakem od tematskih področij, namenjeni tretjim državam, v primeru skupnega interesa za sodelovanje pri posebnih temah. Ti ukrepi bodo v tesni povezavi z dvostranskimi sporazumi o sodelovanju ali večstranskimi dialogi med EU in temi državami ali skupinami držav služili kot prednostna orodja za izvajanje sodelovanja med EU in temi državami. Razen tega, da so ti ukrepi ustrezni za področja skupnega interesa, vključujejo tudi: ukrepe, namenjene krepitvi raziskovalnih zmogljivosti držav kandidatk ter tudi sosednjih držav in dejavnosti sodelovanja, namenjene državam v razvoju in novim državam, s poudarkom na njihovih posebnih potrebah na področjih, kot so zdravje, s posebnim poudarkom na redkih boleznih in zapostavljenih boleznih, kmetijstvo, ribištvo in okolje, ter izvedene v finančnih pogojih, prilagojenih njihovim zmogljivostim.

Obrazložitev

Pojasniti je treba, da morajo posebni ukrepi za mednarodno sodelovanje v okviru programa Sodelovanje vključevati zlasti raziskovalna področja skupnega interesa za EU in tretje države.

Več pozornosti je treba posvetiti redkim boleznim in zapostavljenim boleznim.

Pripravila se bo celotna strategija mednarodnega sodelovanja v okvirnem programu, ki bo določala cilje, evropski interes in posebna področja sodelovanja z vsako skupino držav. V strategiji bodo navedena področja, na katerih mora biti udeležba tretjih držav omejena, npr. področje raziskave varnosti.

Obrazložitev

Strategija bo zagotovila usklajen pristop k širokemu področju mednarodnega sodelovanja in bo izboljšala učinkovitost. V primeru varnosti je potreben omejen dostop do vprašanj v zvezi z informacijami.

Izboljšanje zdravja evropskih državljanov in povečanje konkurenčnosti evropskih industrijskih sektorjev in podjetij, povezanih z zdravjem, ob obravnavi svetovnih zdravstvenih problemov, vključno s pojavljajočimi se epidemijami. Poudarek bo na translacijskih raziskavah (prenos temeljnih odkritij v klinično prakso), na razvijanju in potrjevanju novih terapij, metod za spodbujanje zdravja in preventivo, diagnostičnega orodja in tehnologij ter tudi na trajnostnih in učinkovitih sistemih zdravstvenega varstva.

Izboljšanje zdravja evropskih državljanov in povečanje konkurenčnosti ter inovativne zmogljivosti evropskih industrijskih sektorjev in podjetij, povezanih z zdravjem, ob obravnavi svetovnih zdravstvenih problemov, vključno s pojavljajočimi se epidemijami in zapostavljenimi boleznimi. Raziskave bodo usmerjene v optimalizacijo preprečevanja bolezni ter razvoj učinkovitega zdravljenja in učinkovitih zdravil, pri čemer bodo zagotavljale pravičen dostop do rezultatov javno financiranih raziskav. Poudarek bo na translacijskih raziskavah (prenos temeljnih odkritij v klinično prakso), na razvijanju in potrjevanju novih terapij, metod za spodbujanje zdravja in preventivo, diagnostičnega orodja in tehnologij, zdravstvenih ustanov, ki temeljijo na raziskavah in predstavljajo najnovejše vrhunske ter tudi trajnostne in učinkovite sisteme zdravstvenega varstva.

Zaporedje človeškega genoma in nedavni napredek v postgenomiki sta močno spremenila raziskave na področju človekovega zdravja in bolezni. Vključevanje obsežne količine podatkov in razumevanje osnovnih bioloških procesov zahtevata povezovanje kritične mase različnih strokovnih znanj in izkušenj ter virov, ki niso na voljo na nacionalni ravni. Pomemben napredek na področju translacijskih zdravstvenih raziskav, ki so bistvene, ker zagotavljajo, da biomedicinske raziskave prinašajo praktične koristi, prav tako zahteva multidisciplinarne in vseevropske pristope, ki vključujejo različne zainteresirane strani. Taki pristopi omogočajo Evropi, da bolj učinkovito prispeva k mednarodnim prizadevanjem za boj proti boleznim svetovnega pomena.

Zaporedje človeškega genoma in nedavni napredek v postgenomiki sta močno spremenila raziskave na področju človekovega zdravja in bolezni. Vključevanje obsežne količine podatkov, razumevanje osnovnih bioloških procesov in razvoj ključnih tehnologij za bioindustrijske sektorje, povezane z zdravjem, zahtevajo povezovanje kritične mase različnih strokovnih znanj in izkušenj ter virov, ki niso na voljo na nacionalni ravni. Pomemben napredek na področju translacijskih zdravstvenih raziskav, ki so bistvene, ker zagotavljajo, da biomedicinske raziskave prinašajo praktične koristi, prav tako zahteva multidisciplinarne in vseevropske pristope, ki vključujejo različne zainteresirane strani. Taki pristopi omogočajo Evropi, da bolj učinkovito prispeva k mednarodnim prizadevanjem za boj proti boleznim svetovnega pomena.

Obrazložitev

Največji izziv za inovacije v zdravstvu v naslednjih letih predstavlja uspešna vključitev novih tehnologij, vključno z novimi bioprocesi, v industrijske sektorje, povezane z zdravjem.

Klinične raziskave številnih bolezni (npr. rak, bolezni srca in ožilja, duševne in nevrološke bolezni, zlasti tiste, povezane s staranjem, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen) temeljijo na mednarodnih poskusih v več centrih, da bi v kratkem časovnem okviru dobili zahtevano število pacientov. Epidemiološke raziskave zahtevajo veliko raznovrstnost populacij in mednarodnih omrežij, da bi prišli do pomembnih ugotovitev. Razvijanje novih možnosti za diagnosticiranje in zdravljenje redkih zdravstvenih motenj prav tako zahteva večdržavne pristope, da bi povečali število pacientov za vsako študijo. Izvajanje raziskav, ki jih usmerja zdravstvena politika, na evropski ravni omogoča primerjave modelov, sistemov, podatkov in vzorcev pacientov, shranjenih v nacionalnih podatkovnih zbirkah in biobankah.

Klinične raziskave številnih bolezni (npr. rak, bolezni srca in ožilja, avtoimunske in nalezljive bolezni, alergijske bolezni, epilepsija, travma, revmatične bolezni, bolezni dihal, duševne in nevrološke bolezni, zlasti tiste, povezane s staranjem, kot so osteoporoza, Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen) temeljijo na mednarodnih poskusih v več centrih, da bi v kratkem časovnem okviru dobili zahtevano število pacientov. Epidemiološke raziskave zahtevajo veliko raznovrstnost populacij in mednarodnih omrežij, da bi prišli do pomembnih ugotovitev. Razvijanje novih inženirskih pristopov za biološka zdravila in celice ter novih možnosti za diagnosticiranje in zdravljenje redkih zdravstvenih motenj prav tako zahteva večdržavne pristope, da bi povečali število pacientov za vsako študijo. Izvajanje raziskav, ki jih usmerja zdravstvena politika, na evropski ravni omogoča primerjave modelov, sistemov, podatkov in vzorcev pacientov, shranjenih v nacionalnih podatkovnih zbirkah in biobankah.

Obsežne biomedicinske raziskave na ravni EU bodo pomagale okrepiti konkurenčnost evropske biotehnologije na področju zdravstvenega varstva, medicinske tehnologije in farmacevtske industrije. EU mora igrati dejavno vlogo tudi pri ustvarjanju okolja, ki spodbuja inovativnost v farmacevtskem sektorju, zlasti pri doseganju čim večjega uspeha kliničnih raziskav.

Obsežne biomedicinske raziskave na ravni EU bodo pomagale okrepiti konkurenčnost evropske biotehnologije na področju zdravstvenega varstva, medicinske tehnologije in farmacevtske industrije. Sodelovanje EU z državami v razvoju bo tem državam omogočilo razvoj raziskovalnih zmogljivosti. EU mora igrati dejavno vlogo tudi pri ustvarjanju okolja, ki spodbuja inovativnost v javnem in farmacevtskem sektorju, ki obravnavata potrebe javnega zdravja, zlasti pri doseganju čim večjega uspeha kliničnih raziskav. S tem namenom se bo spodbujalo izvajanje programa MICE (Preiskava zdravil za otroke Evrope). Pomembnejše raziskave ionske terapije (protoni in ogljikovi ioni) na ravni EU bodo odprle in nadalje izboljšale že uspešne metode zdravljenja raka ter okrepile konkurenčnost projektiranja in gradnje opreme (tehnologija pospeševanja) ter industrije za zdravstveno tehnologijo. Uspeh kliničnih raziskav na tem področju mora biti prav tako čim boljši. Evropske raziskave in inovacije na področju nadomestnih preskusnih strategij, zlasti metod, ki ne vključujejo živali, bodo zagotovile globalno vodstvo pri obravnavi zaskrbljenosti javnosti in interesnih skupin v zvezi s stalno uporabo živali pri biomedicinskih raziskavah ter lahko razen tega zagotovijo trg za nekatere industrijske sektorje.

Obrazložitev

Napredek na področju ionske terapije za zdravljenje raka (protoni in ogljikovi ioni) je prav tako pomemben kot zdravljenje z boljšimi farmacevtskimi izdelki (kemoterapija). Osnovna odkritja predkliničnih raziskav, opravljenih v ustanovah za obsevanje z ionskimi žarki, je mogoče zlahka prenesti na oddelek za klinične raziskave iste ustanove (zdravljenje raka).

Potrebe javnega zdravja morajo imeti prednost. Spodbujati je treba sodelovanje z državami v razvoju.

Uredba o zdravilih za pediatrično uporabo in spremembah Uredbe (EGS) št. 1768/92, Direktive 2001/83/ES in Uredbe (ES) št. 726/2004.

V nadaljevanju navedene dejavnosti, ki bodo obravnavane in ki vključujejo raziskave, bistvene s političnega vidika. Dve strateški vprašanji, zdravje otrok in zdravje starajočega se prebivalstva, bosta obravnavani v okviru več dejavnosti. Po potrebi se bodo podprle tudi vsebine raziskav, ki so jih določile evropske tehnološke platforme, kot na primer raziskave o inovativnih zdravilih. Kot dopolnitev teh in kot odgovor na nove politične potrebe se bo lahko podprlo dodatne ukrepe, na primer na področju vprašanj zdravstvene politike ter varnosti in zdravja pri delu.

V nadaljevanju navedene dejavnosti, ki bodo obravnavane in ki vključujejo raziskave, bistvene s političnega vidika. Dve strateški vprašanji, zdravje otrok in zdravje starajočega se prebivalstva, bosta obravnavani v okviru več dejavnosti in tem. V drugih pogledih bodo imele zdravstvene raziskave prednost glede a) zdajšnjih in prihodnjih predvidevanj bremena bolezni v evropskem in globalnem smislu ter b) znanstvene kakovosti. Po potrebi se bodo podprle tudi vsebine raziskav, ki so jih določile evropske tehnološke platforme, kot so raziskave o inovativnih zdravilih in nanomedicina. Kot dopolnitev teh in kot odgovor na nove politične potrebe se bo lahko podprlo dodatne ukrepe, na primer na področju vprašanj zdravstvene politike, staranja ter varnosti in zdravja pri delu.

Obrazložitev

Določanje prednosti pri financiranju raziskav mora temeljiti na znanstveni kakovosti ter zdajšnjih in prihodnjih zdravstvenih potrebah. Na podlagi izkušenj iz šestega okvirnega programa so bile ugotovljene težave in nezadovoljstvo znanstvenikov, ki so jih opazili tudi ocenjevalci in ki izhajajo iz cilja doseči pravičnost na študijskih področjih na račun nepravičnosti glede bremena bolezni in znanstvene kakovosti.

Nedavno uvedena evropska tehnološka platforma za nanomedicino obravnava prodor tehnologij za molekularno slikanje in molekularno diagnostiko, ki so lahko zelo koristne za zgodnje odkrivanje in „pametno“ zdravljenje npr. raka, sladkorne bolezni, alzheimerjeve in parkinsonove bolezni ter bolezni srca in ožilja.

Vedno več starejših ljudi v družbi vpliva na mnoge politike, vključno s politiko zdravja, socialne varnosti, zaposlovanja in prometno politiko, in jih je zato treba upoštevati zlasti pri zdravstvenih raziskavah.

– Zahtevne proizvodne raziskave. Pospeševanje eksperimentalnega napredka v biomedicinskih raziskavah s pomočjo izboljšanja postopka priprave, standardizacije, pridobivanja in analiziranja podatkov.

– Zahtevne proizvodne raziskave. Pospeševanje eksperimentalnega napredka v genomskih, postgenomskih in biomedicinskih raziskavah z razvijanjem novih metod razvijanja celičnih modelov, izboljšanjem postopka priprave, standardizacije, pridobivanja in analiziranja podatkov, vključno z raziskavami branja zapisa DNK, bioinformatike in superračunalništvom za strukturno modeliranje.

– Odkrivanje, diagnoza in spremljanje. S poudarkom na neinvazivnih ali minimalno invazivnih pristopih.

– Odkrivanje, diagnoza in spremljanje. S poudarkom na neinvazivnih ali minimalno invazivnih pristopih in tehnologijah, kot so čipi DNK in molekularno slikanje ter molekularna diagnostika. Prednost je treba dati diagnostičnim orodjem, ki so neposredno povezana s terapijo.

Obrazložitev

Zlasti na področju genetskih boleznih in tudi na področju drugih bolezni je diagnostika v zadnjih letih izjemno napredovala, predvsem zaradi določitve zaporedja DNK. Med diagnozo in terapijo je velika vrzel. Za pacienta je nedvomno pomembno, da ne pozna le diagnoze, ampak da zanj obstaja tudi terapija. Zato je treba dati prednost raziskavam, ki obravnavajo to težavo.

– Predvidevanje primernosti, varnosti in učinkovitosti terapij. Razvijanje in potrjevanje bioloških označevalcev, metod in modelov in vivo ter in vitro, vključno s simulacijo, farmakogenomiko, ciljno usmerjenimi pristopi in alternativami za preskuse na živalih.

– Predvidevanje primernosti, varnosti in učinkovitosti terapij. Ugotavljanje in razvijanje bioloških označevalcev, da se izmerijo in potrdijo. Izboljšanje dostopnosti terapevtskih sredstev. Razvijanje in potrjevanje bioloških označevalcev, metod in modelov in vitro, vključno s simulacijo, farmakogenomiko, spremljanjem odpornosti, ciljno usmerjenimi pristopi in drugimi alternativami za preskuse na živalih, zlasti za nadomeščanje uporabe človeku podobnih opic; raziskav na področju neplodnosti.

Obrazložitev

V dobro dostopni biološki tekočini (krvi, urinu) je treba je poiskati (ugotoviti) posebne označevalce patologije, najverjetneje metabolite. Da bi dobili čiste vzorce, jih je treba označiti, potrditi (opredeliti) v biološkem kontekstu in opisati (izdelati) pred analizo. S tem, ko so terapevtska sredstva bolje dostopna, bi se morala izboljšati učinkovitost zdravil in zmanjšati količina uporabljenih zdravil. Spremljanje odpornosti je potrebno, če želimo oceniti posledice zdravljenja na imunski sistem.

Glede na zahteve v Protokolu o zaščiti in dobrem počutju živali ter resno zaskrbljenost javnosti v Evropi zaradi preskusov na živalih je za EU nesprejemljivo, da financira razvoj metod in modelov in vivo. V skladu s členom 23 Direktive Sveta 86/609/EGS ter členom 7.2(a) in (b) šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti mora EU razviti in potrditi nadomestne možnosti za preskuse na živalih. Razen tega sta Evropska komisija in Svet večkrat izjavila zavezanost zmanjševanju in nadomeščanju uporabe človeku podobnih opic v raziskavah, kot na primer v preambuli Sklepa Sveta 1999/575/ES o evropski konvenciji za zaščito živali, ki se uporabljajo v raziskavah. Zato se mora to kazati v financiranju EU na podlagi okvirnega programa.

V skladu s statističnimi podatki, ki jih je objavil Svet Evrope, se je rodnost, ki je leta 1990 znašala 1,8, zmanjšala na 1,5 leta 2005, medtem ko je stopnja menjave generacij 2,1. Evropsko prebivalstvo je s povprečno starostjo 37,7 najstarejše na svetu.

– Inovativni terapevtski pristopi in posegi. Krepitev in zagotavljanje nadaljnjega razvoja naprednih terapij in tehnologij z možnostjo uporabe pri številnih boleznih in zdravstvenih motnjah.

– Inovativni terapevtski pristopi in posegi. Raziskovanje, krepitev in zagotavljanje nadaljnjega razvoja naprednih terapij in tehnologij, vključno z imunoterapijo, novimi cepivi in metodami za njihovo proizvodnjo, inovativnimi zdravili in elektronskimi vsadki, z možnostjo uporabe pri številnih boleznih in zdravstvenih motnjah (vključno s tistimi, ki prizadenejo otroke), kot tudi novih terapevtskih orodij za regenerativno in celično medicino, genske in celične terapije, imunoterapije in biomateriale, ter zaščito in obnavljanjem poškodovanega tkiva s terapijami s somatskimi izvornimi celicami .

..

– Bioproizvodnja, vključno z vektorizacijo: optimizacija novih postopkov molekularne proizvodnje.

Obrazložitev

Dejavnosti za optimizacijo proizvodnih postopkov so pomembne za zagotovitev prehoda z raziskav na industrijsko proizvodnjo, ki bo koristil bolnikom. Proizvodnja je omejena z zelo strogo normativno ureditvijo, ki zagotavlja varnost bolnikov. To vprašanje je povezano s proizvajanjem in spremljanjem ter je bistveno za mala in srednja podjetja, ki so tesno povezana z razvojem proizvodnih postopkov.

– Vključevanje bioloških podatkov in procesov: zbiranje obsežnejših podatkov, sistemska biologija. Ustvarjanje in analiziranje obsežne količine podatkov, potrebnih za boljše razumevanje kompleksnih mrež, ki urejajo tisoče genov in genskih produktov, ki nadzorujejo pomembne biološke procese.

– Vključevanje bioloških podatkov in procesov ter modelizacija zapletenih sistemov: zbiranje obsežnejših podatkov, sistemska biologija in fiziologija, prilagajanje celičnih in bioloških modelov. Ustvarjanje in analiziranje obsežne količine podatkov, potrebnih za boljše razumevanje kompleksnih mrež, ki urejajo tisoče genov, njihovih mutacij in genskih produktov ter celičnih sistemov, ki nadzorujejo pomembne biološke procese (tj. sinaptična in celična reorganizacija). Poudarek bo na genomiki, svetu RNK, proteomiki, populacijski genetiki, primerjalni in funkcionalni genomiki.

– Raziskave možganov in z njimi povezanih bolezni, človekovega razvoja in staranja. Raziskovanje procesa zdravega staranja in načina, kako geni in okolje medsebojno vplivajo na delovanje možganov v normalnih pogojih ter tudi v primeru možganskih bolezni.

– Raziskave možganov in z njimi povezanih bolezni, človekovega razvoja in staranja, pri čemer je poudarek zlasti na progresivnih degenerativnih boleznih in različnih oblikah epilepsije. Raziskovanje procesa zdravega staranja in izboljšanje kakovosti življenja starejših.

– Vedenjske značilnosti človeka. Študija človeka ter mestnega, naravnega in kulturnega okolja.

Obrazložitev

Poznavanje človeka ter njegovih odzivov in prilagajanja na okolje je osnovna zahteva za razumevanje vedenja in možnih vedenjskih motenj človeka.

– Translacijske raziskave pri nalezljivih boleznih. Boj proti odpornosti na protimikrobna zdravila, svetovni grožnji virusa HIV/AIDS-a, malariji in tuberkulozi ter tudi proti pojavljajočim se epidemijam (npr. SARS in visoko patogena influenca).

– Translacijske raziskave pri nalezljivih boleznih in interakciji med patogeni in gostitelji. Boj proti odpornosti na protimikrobna zdravila, svetovni grožnji virusa HIV/AIDS, vključno z raziskavami mikrobiocidov, malariji in tuberkulozi, glivičnim okužbam in hepatitisu ter tudi proti pojavljajočim se epidemijam (npr. SARS in visoko patogena influenca ali arbovirusne bolezni) kot tudi drugim morebitnim hudim nalezljivim boleznim.

– Translacijske raziskave na področju težkih bolezni: rak, bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen/debelost; redkih bolezni in drugih kroničnih bolezni (npr. osteoartritis). Razvijanje strategij, usmerjenih v pacienta, od preprečevanja do postavljanja diagnoze in zdravljenja, vključno s kliničnimi raziskavami.

– Translacijske raziskave na področju težkih bolezni: rak, bolezni srca in ožilja, alergijske bolezni in bolezni dihal; sladkorna bolezen/debelost; revmatičnih bolezni; redkih bolezni in drugih kroničnih bolezni (npr. osteoartritis). Razvijanje strategij, usmerjenih v pacienta, od preprečevanja do postavljanja diagnoze in zdravljenja, vključno s kliničnimi raziskavami in raziskavami učinkovin.

– Translacijske raziskave poklicnih bolezni in bolezni, ki jih povzročajo okoljski in z delom povezani stresni dejavniki, kot so astma in alergije. Predložitev in analiza podatkov v zvezi s temi boleznimi in nesrečami pri delu ter razvoj strategij za preprečevanje, diagnosticiranje in zdravljenje (npr. v zvezi s kostno-mišičnimi boleznimi).

– Translacijske raziskave zdravja uporabnikov sistemov za prevoz potnikov in bližnjih prebivalcev. Študija dolgoročnih in obsežnih vplivov.

– Paliativna medicina: Bolečinska terapija in simptomatska terapija pri boleznih, ki še niso ozdravljive, da se pacientu kar najbolj učinkovito lajšajo simptomi.

– Prenos rezultatov kliničnih raziskav v klinično prakso. Razumevanje kliničnega odločanja in načina, kako prenesti rezultate kliničnih raziskav v klinično prakso, in zlasti obravnavanje specifičnosti otrok, žensk in starejšega prebivalstva.

– Prenos rezultatov kliničnih raziskav v klinično prakso. Preučevanje naprednega računalniškega odkrivanja, podpornih sistemov za klinično odločanje in drugih orodij informacijske tehnologije za izboljšanje pretoka dela, kakovosti diagnosticiranja ter zdravljenja, za zmanjšanje zdravniških napak in stroškov, ter razumevanje kliničnega odločanja in načina, kako prenesti rezultate kliničnih raziskav v klinično prakso, in zlasti obravnavanje specifičnosti otrok, žensk, starejšega prebivalstva in invalidov. Razvoj telemedicinskih aplikacij v korist odmaknjenega prebivalstva EU, zlasti na otokih in v gorskih območjih.

Obrazložitev

Zagotavljanje zdravstvenega varstva pogosto ne omogoča ustreznega dostopa za invalide in etnične manjšine. Raziskave o tem, kako zdravstveno varstvo dosega takšne prikrajšane skupine, so pomanjkljive in to področje je treba raziskati.

Podporni sistemi za klinično odločanje in napredno računalniško odkrivanje lahko pomagajo obravnavati vedno bolj zapleteno medicinsko diagnosticiranje in zdravljenje. S tem in drugim orodjem informacijske tehnologije je mogoče doseči veliko večjo učinkovitost zdravstvenega varstva v bolnišnicah in sekundarne oskrbe z izboljšanjem pretoka dela in kakovosti diagnosticiranja, povezovanjem ljudi s postopki in iztržki ter zmanjšanjem zdravniških napak in stroškov.

Prebivalstvo oddaljenih evropskih regij, zlasti na otokih in v gorskih območjih, se lahko vključi v skupine prebivalstva, katerih posebnosti se za optimalizacijo zdravstvenega varstva obravnavajo posebej. Cilj je podpreti telemedicinske aplikacije za odmaknjeno prebivalstvo Evropske unije.

– Kakovost, učinkovitost in solidarnost zdravstvenih sistemov, vključno z zdravstvenimi sistemi v prehodu. Prenos učinkovitih posegov v odločitve na področju upravljanja, da bi zagotovili ustrezno preskrbo s človeškimi viri, preučili dejavnike, ki vplivajo na pravico dostopa do visokokakovostnega zdravstvenega varstva, vključno s preučitvijo sprememb v populaciji (npr. staranje, mobilnost in migracije ter menjava delovnega mesta).

– Kakovost, učinkovitost in solidarnost zdravstvenih sistemov, vključno z zdravstvenimi sistemi v prehodu. Prenos učinkovitih posegov v odločitve na področju upravljanja, "preoblikovanje" diagnostičnih in terapevtskih postopkov, da bi zagotovili ustrezno preskrbo s človeškimi viri, preučili dejavnike, ki vplivajo na pravico dostopa do visokokakovostnega zdravstvenega varstva (tudi za zapostavljene skupine), vključno s preučitvijo sprememb v populaciji (npr. staranje, mobilnost in migracije ter menjava delovnega mesta) in zapletov med bolnišničnim zdravljenjem.

Boljše preprečevanje bolezni in boljša uporaba zdravil. Razvoj učinkovitega javnozdravstvenega varstva, ki se ukvarja s širšimi determinantami zdravja (kot na primer stres, prehrana ali okoljski dejavniki). Ugotavljanje uspešnih posegov na različnih področjih delovanja zdravstvenega varstva z namenom izboljšanja predpisovanja zdravil in izboljšanja njihove uporabe s strani pacientov (vključno z vidikom farmakovigilance).

Boljše preprečevanje bolezni in boljša uporaba zdravil. Razvoj učinkovitega javnozdravstvenega varstva, ki se ukvarja s širšimi determinantami zdravja. Zdravo okolje: analiza treh dejavnikov: sindromi in kronična izpostavljenost; interakcija strupenih snovi in mešanic takih snovi; analiza genetskih polimorfizmov in imunološki preskusi, vključno s preskusi transformacije in aktivacije limfocitov. Izvedejo se imunološke, toksikološke in epidemiološke študije. Ugotavljanje uspešnih posegov na različnih področjih delovanja zdravstvenega varstva z namenom izboljšanja predpisovanja zdravil in izboljšanja njihove uporabe s strani pacientov (vključno z vidikom farmakovigilance).

– Uporaba znanstveno preskušene komplementarne in alternativne medicine. Prepoznavanje uspešnih posegov komplementarne in alternativne medicine za izboljšanje zdravja evropskih državljanov.

– Ustrezna uporaba novih tehnologij. Zagotavljanje zmogljivosti za hiter razvoj in hitro proizvodnjo zdravstvenih protiukrepov za biološke grožnje in pojavljajoče se bolezni.

Obrazložitev

Razumen prispevek genomskega inženiringa k boju proti pojavljajočim se epidemijam je deloma v hitrosti, ki jo zagotavlja pri razvoju zdravstvenih protiukrepov in biološko proizvedenih sevov.

– Nadnacionalna raziskava poklicnih bolezni in nesreč pri delu. Za ustvarjanje in analizo podatkov o poklicnih bolezni in nesrečah pri delu, razvoj preventivnih, diagnostičnih strategij in strategij za zdravljenje (npr. v zvezi s kostno-mišičnimi boleznimi).

Obrazložitev

Delo, opravljeno v okviru evropske socialne politike in socialnega dialoga, je pokazalo dodano vrednost skupnega pristopa k preprečevanju na področju poklicnih bolezni in nesreč pri delu. Skupno politično usmeritev je treba krepiti tudi s podporo raziskovalnim dejavnostim za diagnozo in zdravljenje teh bolezni in nesreč.

– Trajnostna optimizacija industrijskih procesov in učinkovin.

Obrazložitev

Optimizacija kemičnega (in fermentacijskega) dela proizvodnje učinkovin je potrebna za trajnost zdravstvenih tehnologij v gospodarstvu in okolju.

Izgradnja na znanju temelječega evropskega bio gospodarstva preko povezovanja znanosti, industrije in drugih zainteresiranih strani, da bi izkoristili nove in nastajajoče raziskovalne možnosti, ki odgovarjajo na socialne in gospodarske izzive: naraščajoče povpraševanje po varnejši, bolj zdravi in bolj kakovostni hrani ter po trajnostni rabi in proizvodnji obnovljivih bioloških virov; naraščajoča nevarnost epizootskih in zoonotskih bolezni ter motenj, povezanih s prehrano; grožnje trajnosti in varnosti kmetijske in ribiške proizvodnje, ki so zlasti posledica podnebnih sprememb; ter naraščajoče povpraševanje po visokokakovostni hrani ob upoštevanju dobrega počutja živali in podeželskega okolja.

Izgradnja na znanju temelječega evropskega biogospodarstva prek povezovanja znanosti, industrije in drugih zainteresiranih strani, da bi podprli politike Unije in izkoristili nove in nastajajoče raziskovalne možnosti, ki odgovarjajo na socialne, okoljske in gospodarske izzive: naraščajoče povpraševanje po varnejši, bolj zdravi in bolj kakovostni hrani ter po trajnostni rabi, inženiringu in proizvodnji obnovljivih bioloških virov; naraščajoča nevarnost epizootskih in zoonotskih bolezni ter motenj, povezanih s prehrano; grožnje trajnosti in varnosti ribiške, ribogojske, kmetijske proizvodnje in živinoreje, skupaj s tistimi, ki so posledica zlasti podnebnih sprememb; ter naraščajoče povpraševanje po visokokakovostni hrani ob upoštevanju dobrega počutja živali in podeželskega in obalnega okolja ter načinov zadovoljevanja posebnih potreb potrošnikov. Cilj raziskav bo vključiti različna znanstvena spoznanja za razvoj usklajenih, trajnostnih in družbeno sprejemljivih rešitev in pristopov. Državljane je treba ozavestiti, da bodo imeli večjo možnost izbire na podlagi obveščanja.

Inovacije in razvijanje znanja na področju trajnostnega gospodarjenja, proizvodnje in uporabe bioloških virov (mikroorganizmi, rastline, živali) bodo zagotovili osnovo za nove, trajnostne, ekološko učinkovite in konkurenčne proizvode za kmetijstvo, ribištvo, prehrambno, zdravstveno, gozdarsko in sorodne industrije. To bo v skladu z evropsko strategijo o znanosti o življenju in biotehnologiji pomagalo povečati konkurenčnost evropskih družb na področju biotehnologije in prehrane, zlasti visokotehnoloških MSP, ter ob tem izboljšati socialno varstvo in blaginjo. Raziskovanje varnosti prehranske verige živil in krmil, s prehrano povezanih bolezni, izbire prehrane in vpliva hrane in prehranjevanja na zdravje bodo pomagali pri boju proti motnjam, povezanim s prehrano (npr. debelost, alergije), in nalezljivim boleznim (npr. transmisivna spongiformna encefalopatija, aviarna influenca) in istočasno pomembno prispevali k izvajanju obstoječih in oblikovanju prihodnjih politik in predpisov na področju javnega zdravja, zdravja živali in rastlin ter varstva potrošnikov.

Inovacije in razvijanje znanja na področju trajnostnega gospodarjenja, inženiringa, proizvodnje in uporabe bioloških virov (mikroorganizmi, rastline, živali) bodo zagotovili osnovo za nove, trajnostne, ekološko učinkovite in konkurenčne proizvode za kmetijstvo, ribištvo, prehrambno, zdravstveno, gozdarsko in sorodne industrije. To bo v skladu z evropsko strategijo o znanosti o življenju in biotehnologiji pomagalo razviti nove dejavnosti in povečati konkurenčnost evropskih družb na področju kmetijstva in biotehnologije, semen in prehrane, zlasti visokotehnoloških MSP, ter ob tem izboljšati socialno varstvo in blaginjo. Še zlasti je treba spodbujati visoko raven udeležbe MSP pri raziskavah. Raziskovanje fiziologije prehrane za zdrav način življenja, varnosti prehranske verige ljudi in živali, s prehrano povezanih bolezni, izbire prehrane in vpliva hrane in prehranjevanja na zdravje bodo pomagali pri boju proti motnjam, povezanim s prehrano (npr. debelost, alergije), in nalezljivim boleznim (npr. transmisivna spongiformna encefalopatija, aviarna influenca) in istočasno pomembno prispevali k izvajanju obstoječih in oblikovanju prihodnjih politik in predpisov na področju javnega zdravja, zdravja živali in rastlin ter varstva potrošnikov.

Obrazložitev

Na prehranjevanje se ne sme gledati le kot na potencialni vir bolezni (debelost, alergije, EST), ampak tudi kot na prispevek k zdravju človeka.

Treba je uporabljati raziskovalne zmogljivosti MSP v Evropi in spodbujati izmenjavo informacij med njimi.

Številne evropske tehnološke platforme prispevajo z določitvijo skupnih raziskovalnih prednostnih nalog na področjih, kot so rastlinska genomika in biotehnologija, gozdarstvo in gozdarska industrija, svetovno zdravje živali, reja domačih živali, prehrana in industrijska biotehnologija. Raziskave bodo zagotovile tudi bazo znanja, potrebno za podporo: skupni kmetijski politiki; vprašanjem v zvezi s kmetijstvom in trgovino; predpisom na področju varne hrane; zdravju živali v Skupnosti, nadzoru bolezni in standardom dobrega počutja in reformi skupne ribiške politike, katere namen je zagotoviti trajnostni razvoj ribolova in ribogojstva. Predviden je tudi prožen odziv na nove politične potrebe, zlasti ob upoštevanju novih socialnih ali gospodarskih gibanj.

Številne evropske tehnološke platforme prispevajo z določitvijo skupnih raziskovalnih prednostnih nalog na področjih, kot so rastlinska genomika in biotehnologija, gozdarstvo in gozdarska industrija, svetovno zdravje živali, reja domačih živali, prehrana in industrijska biotehnologija. Raziskave bodo zagotovile tudi bazo znanja, potrebno za podporo: skupni kmetijski politiki; vprašanjem v zvezi s kmetijstvom in trgovino; predpisom na področju varne hrane; zdravju živali v Skupnosti, nadzoru bolezni in standardom dobrega počutja in reformi skupne ribiške politike, katere namen je zagotoviti trajnostni razvoj ribolova in ribogojstva, varne morske proizvode in sanacijo okolja. Predviden je tudi prožen odziv na nove politične potrebe, zlasti ob upoštevanju novih socialnih ali gospodarskih gibanj.

Trajnostna proizvodnja in upravljanje z biološkimi viri iz tal, gozdov in vodnih okolij: Omogočanje raziskav na področjih, vključno s tehnologijami, katerih poimenovanja se končajo na „-omika“, kot so genomika, proteomika, metabolomika, sistemska biologija in konvergenčne tehnologije za mikroorganizme, rastline in živali, vključno z izkoriščanjem njihove biološke raznovrstnosti; izboljšani pridelki in proizvodni sistemi, vključno z ekološkim kmetijstvom, kakovostnimi načrti pridelave in učinki GSO; trajnostno, konkurenčno in večnamensko kmetijstvo in gozdarstvo; razvoj podeželja, dobro počutje živali, reja in proizvodnja; zdravje rastlin; trajnostno in konkurenčno ribištvo in ribogojstvo; nalezljive bolezni pri živalih, vključno z zoonozami; varno odlaganje živalskih odpadkov; ohranjanje, upravljanje in izkoriščanje živih vodnih virov, razvijanje orodij, ki jih potrebujejo načrtovalci politike in drugi akterji na področju kmetijstva in razvoja podeželja (krajina, prakse ravnanja z zemljišči itd.).

Trajnostna proizvodnja in upravljanje z biološkimi viri iz tal, gozdov in vodnih okolij: Omogočanje raziskav na področjih, vključno s tehnologijami, katerih poimenovanja se končajo na "-omika", kot so genomika, proteomika, metabolomika, racionalna obratna genomika, sistemska biologija, bioinformatika in konvergenčne tehnologije za mikroorganizme (zlasti študije metagenomike), rastline in živali, vključno z genomskih inžiniringom, ohranitvijo in trajnostno rabo njihove biološke raznovrstnosti; rodovitnost zemelje; izboljšani pridelki: gojenje rastlin, zdravje rastlin, tehnološka nadomestila za naključno transgenezo pri rastlinah in izboljšani proizvodni sistemi v vsej raznovrstnosti, vključno z ekološkim kmetijstvom, racionalnim kmetijstvom in kmetijstvom, ki omogoča ohranjanje, kakovostnimi načrti pridelave in učinki GSO; ovrednotenje in trženje inovacij v zvezi z rastlinami (sorte, semena); trajnostno, konkurenčno in večnamensko kmetijstvo in gozdarstvo; celosten razvoj podeželja, vključno z vidiki sodelovanja civilne družbe pri načrtovanju in odločanju, racionalnim upravljanjem porabe vode, zdravje in dobro počutje živali, reja in proizvodnja; vključno z raziskavami cepiv in diagnostike; nadomestne preskusne strategije in metode, ki ne vključujejo živali, zdravje rastlin; trajnostno in konkurenčno ribištvo in ribogojstvo; nalezljive bolezni pri živalih, vključno z epidemiološkimi raziskavami, zoonozami in boleznimi, povezanimi z živalsko krmo; varno odlaganje živalskih odpadkov; ohranjanje, upravljanje in izkoriščanje živih vodnih virov, razvijanje orodij, ki jih potrebujejo načrtovalci politike in drugi akterji na področju kmetijstva in razvoja podeželja (krajina, prakse ravnanja z zemljišči itd.).

„Od vil do vilic“: prehrana, zdravje in dobro počutje: Vidiki potrošnikov, družbe, industrije in zdravja glede hrane in krme, vključno z vedenjskimi in kognitivnimi znanostmi; prehranjevanje, s prehrano povezane bolezni in motnje, vključno z debelostjo; inovativne tehnologije za predelavo hrane in krme (vključno s pakiranjem); izboljšana kakovost in varnost, tako kemijska kot mikrobiološka, hrane, pijače in krme; celovitost (in nadzor) prehranske verige; vpliv okolja na prehransko verigo ljudi/živali in vpliv prehranske verige ljudi/živali na okolje; koncept celotne prehranske verige (vključno z morskimi sadeži); sledljivost.

Od vilic do mize, iz morja na krožnik: prehrana, vključno z morskimi proizvodi, zdravje in dobro počutje: Vidiki potrošnikov, družbe, kulture, industrije in zdravja glede hrane in krme, vključno z vedenjskimi in kognitivnimi znanostmi; prehranjevanje, s prehrano povezane bolezni in motnje, vključno z debelostjo in alergijami; koristi nekaterih živil in prehrane za zdravje; inovativne tehnologije za predelavo hrane in krme (vključno s pakiranjem); izboljšana kakovost in varnost, tako kemijska kot biološka, hrane, pijače in krme; celovitost, trajnost, ocena tveganja in nadzor prehranske verige; vpliv okolja na kopensko in vodno prehransko verigo ljudi/živali in vpliv kopenske in vodne prehranske verige ljudi/živali na okolje; vpliv na prehransko verigo in njena odpornost na globalne spremembe; koncept celotne prehranske verige (vključno z morskimi sadeži); razvoj novih metod sledljivosti (za gensko spremenjene in nespremenjene organizme); posledice živalske krme in veterinarskih zdravil na zdravje ljudi.

– Znanosti o življenju in biotehnologija za trajnostne neprehrambne proizvode in postopke: Izboljšani pridelki, surovine, morski proizvodi in biomasa (vključno z morskimi viri), ki se uporabljajo za proizvodnjo energije, varovanje okolja in pridobivanje izdelkov z visoko dodano vrednostjo, kot so surovine in kemikalije, vključno s sodobnimi sistemi kmetovanja, bioprocesi in koncepti biorafinerije; biokataliza; gozdarstvo ter gozdarski proizvodi in postopki; sanacija okolja in čistejša predelava.

Znanosti o življenju, biotehnologija in kemija za trajnostne neprehrambne proizvode in postopke: Izboljšani pridelki, surovine, morski proizvodi in biomasa (vključno z morskimi viri), ki se uporabljajo za proizvodnjo energije, varovanje okolja in pridobivanje izdelkov z visoko dodano vrednostjo, kot so surovine in kemikalije, vključno z novimi metodami inženiringa za bioproizvedene ali biokatalitske seve in organizme, sodobnimi sistemi kmetovanja, bioprocesi in koncepti biorafinerije; biokataliza, biorazgradnja in bioremediacija; gozdarstvo ter gozdarski proizvodi in postopki; sanacija okolja in čistejša predelava. Glede na možno konkurenco med končno uporabo kmetijstva in lesnih izdelkov se bo posebno pozornost posvetilo optimizaciji sistema, da se zagotovi združljivost proizvodnje živil, energije in surovin.

Omogočiti Evropi, da obvladuje in oblikuje prihodnji razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij (ICT) tako, da bodo izpolnjene družbene in gospodarske zahteve. Dejavnosti bodo okrepile znanstveno in tehnološko bazo Evrope na področju ICT, pomagale pospeševati in spodbujati inovativnost s pomočjo uporabe ICT in zagotovile hitro pretvorbo napredka ICT v koristi za državljane, podjetja, industrijo in vlade v Evropi

Omogočiti Evropi, da obvladuje in oblikuje prihodnji razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) tako, da bodo izpolnjene družbene in gospodarske zahteve ter izboljšana konkurenčnost evropske industrije. Dejavnosti bodo okrepile znanstveno in tehnološko bazo Evrope ter ji zagotovile globalno vodilno vlogo na področju ICT, pomagale pospeševati in spodbujati inovativnost proizvodov in postopkov ter ustvarjalnost s pomočjo uporabe ICT in zagotovile hitro pretvorbo napredka ICT v koristi za podjetja, industrijo in pri končni analizi za vse državljane, zlasti tiste, ki jim grozi izključitev iz družbe, npr. invalidi, starejši ljudje ali tisti s posebnimi težavami pri dostopu do ICT. Prednostna naloga bo zmanjšanje digitalne vrzeli. ICT bo jedro družbe znanja.

Informacijske in komunikacijske tehnologije so odločilnega pomena za prihodnost Evrope in na njih temelji uresničevanje programa Lizbonske agende. Polovico povišanj produktivnosti v naših gospodarstvih je mogoče razložiti z vplivom ICT na proizvode, storitve in poslovne postopke. ICT so vodilni dejavnik pri povečanju inovativnosti in ustvarjalnosti ter pri obvladovanju sprememb v vrednostni verigi v vseh industrijskih in storitvenih sektorjih. ICT so bistvene za izpolnjevanje naraščajočih zahtev na področju zdravstva in socialnega varstva ter za posodobitev storitev in področij, ki so v javnem interesu, kot na primer izobraževanje, učenje, varnost, energetika, promet in okolje. Poleg tega imajo ICT spodbujevalen učinek na napredek drugih področij znanosti in tehnologije, saj preoblikujejo način, na katerega raziskovalci izvajajo svoje raziskave, sodelujejo in uvajajo inovacije.

Informacijske in komunikacijske tehnologije so odločilnega pomena za prihodnost Evrope in na njih temelji uresničevanje programa Lizbonske strategije. Polovico povišanj produktivnosti v naših gospodarstvih je mogoče razložiti z vplivom ICT na proizvode, storitve in poslovne postopke. IKT so vodilni dejavnik pri povečanju inovativnosti in ustvarjalnosti ter pri obvladovanju sprememb v vrednostni verigi v vseh industrijskih in storitvenih sektorjih. ICT bodo spodbujale dostopnost in preglednost postopkov vodenja in razvoja politike. ICT so bistvene za izpolnjevanje naraščajočih zahtev največkrat starejših oseb in ljudi s kakršno koli obliko invalidnosti na področju zdravstva in socialnega varstva ter za posodobitev storitev in področij, ki so v javnem interesu, kot na primer izobraževanje, učenje, varnost, energetika, promet in okolje. ICT imajo pomembno vlogo pri upravljanju raziskav in tehnološkega razvoja ter obveščanju o tem in spodbujevalen učinek na napredek drugih področij znanosti in tehnologije, saj preoblikujejo način, na katerega raziskovalci izvajajo svoje raziskave, sodelujejo in uvajajo inovacije.

Naraščajoče gospodarske in družbene zahteve, skupaj s stalno integracijo ICT v vsakdanje življenje in potrebo po nadaljnjem premiku tehnoloških mej, narekujejo naraščajočo vsebino raziskav. Približati tehnologijo ljudem in organizacijskim potrebam pomeni: skriti tehnološko kompleksnost in na zahtevo razkriti funkcionalnost; narediti tehnologijo zelo enostavno za uporabo, razpoložljivo in dostopno; zagotavljanje novih aplikacij, rešitev in storitev, ki temeljijo na ICT in so vredne zaupanja, zanesljive in se prilagajajo kontekstu in izbiri uporabnikov. Zahteva „več za manj denarja“, raziskovalce ICT vodi v svetovno dirko, da bi dosegli nadaljnjo miniaturizacijo, obvladovali zbliževanje računalniških, informacijskih in medijskih tehnologij ter zbliževanje z drugimi ustreznimi znanostmi in disciplinami in da bi zgradili sisteme, ki se lahko učijo in razvijajo. Iz teh različnih prizadevanj nastaja nov val tehnologij. Raziskovalne dejavnosti na področju ICT bodo črpale tudi iz širše palete znanstvenih in tehnoloških disciplin, vključno z bioznanostjo in znanostjo o življenju, psihologijo, pedagogiko ter kognitivnimi in družbenimi znanostmi.

Naraščajoče gospodarske in socialne zahteve, skupaj s stalno integracijo IKT v vsakdanje življenje in potrebo po nadaljnjem premiku tehnoloških mej ter po razvoju inovativnih proizvodov in storitev visoke vrednosti, ki temeljijo na ICT, so določile naraščajočo vsebino raziskav. Približati tehnologijo ljudem in organizacijskim potrebam pomeni: skriti tehnološko kompleksnost in omogočiti, da tehnologija postane uporabna; narediti tehnologijo zelo enostavno za uporabo, razpoložljivo in dostopno; zagotavljanje novih aplikacij, rešitev in storitev, ki temeljijo na IKT in so vredne zaupanja, zanesljive ter se prilagajajo kontekstu in izbiri uporabnikov. Zdajšnje raziskave ICT se ukvarjajo z miniaturizacijo, obvladovanjem zbliževanja računalniških, informacijskih in medijskih tehnologij, vključno s sistemsko interoperabilnostjo, ter zbliževanjem z drugimi ustreznimi znanostmi in disciplinami in da bi zgradili sisteme, ki se lahko učijo in razvijajo. Iz teh različnih prizadevanj nastaja nov val tehnologij. Raziskovalne dejavnosti na področju ICT bodo prispevale tudi k širši paleti znanstvenih in tehnoloških disciplin, vključno z biologijo, kemijo in znanostjo o življenju, psihologijo, pedagogiko ter kognitivnimi in družbenimi znanostmi ter humanističnimi vedami. ICT ne proizvajajo le novih tehnologij. ICT so neposredno povezane z razvojem. Storitveni sektor, ki dosega veliko rast, ima še vedno velik potencial prek dajanja večjega poudarka na medsebojnem povezovanju zagotavljanja storitev in ICT.

Obrazložitev

Sistemska interoperabilnost bo olajšala zbliževanje in združljivost ter tako izboljšala učinkovitost ICT.

Kemija lahko zelo spodbudi ICT in ima lahko od nje posledično velike koristi na področju konkurenčnosti; tako so lahko raziskovalni projekti, ki združujejo kemijo in ICT, zelo uspešni.

Mala in srednje velika podjetja so motor prihodnje blaginje Evrope in so edini ustvarjalci delovnih mest v Evropi. Za uresničitev programa Lizbonske strategije je treba zagotoviti močno sodelovanje malih in srednje velikih podjetij pri sedmem okvirnem programu.

Poudariti je treba odločilen vpliv ICT na rast, razvoj in zaposlovanje v vseh sektorjih, zato se je treba osredotočiti na uporabo tehnologij za družbo in ne le na tehnologijo.

Raziskovalna dejavnost ICT, ki temelji na razvojnem modelu "odprte kode", kaže svojo uporabnost kot vir inovacij in vse večjega sodelovanja. Primerno je raziskati, ali je lahko ta model za sodelovanje in inovacije koristen tudi pri drugih dejavnostih okvirnega programa.

Obrazložitev

Ker se razvojni model odprte kode uporablja za programsko opremo, temelji na sodelovanju skupnosti z obsežnim širjenjem, dostopom in možnostjo ponovne uporabe rezultatov z najmanjšimi omejitvami. Ta razvojni model spodbuja preverjanje, strokovno ocenjevanje, ponovno uporabo, prilagajanje in izboljševanje programske opreme, ki je razvita in izdana v skupnosti odprte kode. Razvoj odprte kode je pomemben vektor inovacij v sektorju ICT, prispeva k tehnološkemu napredku in večji konkurenčnosti. Velika in mala evropska podjetja, univerze in posamezni razvijalci so med osnovnimi svetovnimi vlagatelji v razvoj programske opreme odprte kode.

Raziskave ICT ne smejo spodbujati enega samega poslovnega modela pred ostalimi. Pomembno je, da je na voljo velika izbira modelov za trženje rezultatov raziskav.

Obrazložitev

Ponovno je treba okrepiti načelo tehnološke nevtralnosti.

Raziskovalne dejavnosti na področju ICT bodo tesno prepletene s političnimi ukrepi za razširjanje ICT in z ureditvenimi ukrepi v okviru izčrpne in celovite strategije. Po obsežnih posvetovanjih so bile določene prednostne naloge, k čemer je prispevalo več evropskih tehnoloških platform in pobud industrije na področjih, kot so nanoelektronika, vgrajeni sistemi, mobilne komunikacije, elektronski mediji, robotika in programska oprema, storitve in tehnologije GRID.

Raziskovalne dejavnosti na področju ICT bodo tesno prepletene s političnimi ukrepi za razširjanje ICT in z ureditvenimi ukrepi v okviru izčrpne in celovite strategije. Po obsežnih posvetovanjih so bile določene prednostne naloge, k čemur je prispevalo več evropskih tehnoloških platform in pobud industrije na področjih, kot so nanoelektronika, vgrajeni sistemi, mobilne komunikacije, elektronski mediji, fotonika, robotika in programska oprema, vključno s prosto in odprtokodno programsko opremo, storitve in tehnologije GRID.

Obrazložitev

Evropske tehnološke platforme za fotoniko se ne sme prezreti.

Podjetja EU so vodilna na svetu v razvoju in vzdrževanju odprtokodne programske opreme (pogosto imenovane FLOSS); nadaljevanje podpore okvirnega programa je nujno, da ta sektor ohrani svojo vodilno vlogo.

Nanoelektronika, fotonika in integrirani mikro-/nanosistemi; premikanje meja miniaturizacije, vključevanja, raznolikosti in gostote; povečanje zmogljivosti in zmožnosti izdelave pri nižjih stroških; lajšanje vključevanja ICT v številne uporabe; vmesniki; predhodne raziskave, ki zahtevajo iskanje novih konceptov.

Mikro-, nano- in optoelektronika, fotonika, matematika in integrirani mikro-/nanosistemi; premikanje meja miniaturizacije, vključevanja, raznolikosti in gostote; povečanje zmogljivosti in zmožnosti izdelave pri nižjih stroških; lajšanje vključevanja ICT v številne uporabe; vmesniki; predhodne raziskave, ki zahtevajo iskanje novih konceptov.

Obrazložitev

Mikro- in optoelektronika sta osnovni tehnologiji za nove dele in sisteme ter ključna zahteva za nove rešitve na področju ICT. Matematično oblikovanje in znanstvena računalniška obdelava igrata temeljno, a pogosto nevidno vlogo v zapletenih industrijskih tehnologijah. Matematika je jezik oblikovanja in abstrakcije, ki omogoča, da vodi to kompleksnost v inovacije. Virtualni laboratoriji so matematična orodja, ki omogočajo izboljšanje materialov in proizvodnje ter razvoj okolja in gospodarstev brez dragih praktičnih poskusov. Evropa igra zelo pomembno vlogo na področju uporabne matematike kot ključne tehnologije, kar močno vpliva na različna področja, kot je načrtovanje in proizvodnja sodobnega jekla ali pravilna uporaba mrež za mobilne telefone.

– Vgrajeni sistemi, računalništvo in nadzor: močni, varni in porazdeljeni računalniški in komunikacijski sistemi, ki so vgrajeni v objekte in fizične infrastrukture in ki lahko nadzorujejo svoje okolje in se mu prilagajajo.

– Vgrajeni sistemi, računalništvo, shranjevanje in nadzor: močni, varni in porazdeljeni računalniški sistemi, sistemi za shranjevanje in komunikacijski sistemi, ki so vgrajeni v objekte in fizične infrastrukture in ki lahko nadzorujejo svoje okolje in se mu prilagajajo.

Obrazložitev

Razvoj novih sistemov in tehnik za shranjevanje omogoča izboljšanje vgrajenih sistemov.

Simulacija, vizualizacija, medsebojni vplivi in mešana resničnost: orodja za inovativno oblikovanje in ustvarjalno oblikovanje izdelkov, storitev in digitalnih medijev ter za interakcijo in komunikacijo z bogatim kontekstom in ki vključuje funkcije naravne govorice.

Simulacija, vizualizacija, medsebojni vplivi in mešana resničnost: orodja za inovativno oblikovanje, podporo odločanja in ustvarjalno oblikovanje izdelkov, storitev in digitalnih medijev ter za interakcijo in komunikacijo z bogatim kontekstom in ki vključuje funkcije naravne govorice.

Obrazložitev

Pomembno je spodbujati uporabo ICT za poslovno upravljanje.

– Prehod k četrti generaciji mobilnih sistemov in naprej ter s tem povezan prodor tehnologij digitalnih prenosov in anten.

Obrazložitev

Sistemi četrte generacije so na Japonskem dosegli dobro raven študij in opredelitev. Evropa na poti k četrti generaciji nekoliko zamuja.

– Optično preklapljanje in s tem povezane zmogljivosti nadzora omrežja.

Obrazložitev

Nove optične tehnologije ponujajo evropski industriji velike možnosti. Zmogljivosti nadzora so temeljni interes upravljavcev omrežij, ker jim omogočajo oblikovanje novih konfiguracij storitev.

Nova pričakovanja v ICT, ki se približujejo drugim znanstvenim in tehnološkim disciplinam, vključno s spoznanji iz fizike, biotehnologij, znanosti o materialih in življenju, za miniaturizacijo ICT naprav do velikosti, ki je združljiva z živimi organizmi in lahko deluje vzajemno z njimi, da bi povečali zmogljivost sistemskega inženiringa in obdelave informacij ter da bi oblikovali in simulirali živi svet.

Nova pričakovanja v ICT, ki se približujejo drugim znanstvenim in tehnološkim disciplinam, vključno s spoznanji iz fizike, biotehnologij, znanosti o materialih in življenju, matematike za miniaturizacijo ICT naprav do velikosti, ki je združljiva z živimi organizmi in lahko deluje vzajemno z njimi, da bi povečali zmogljivost sistemskega inženiringa in obdelave informacij ter da bi oblikovali in simulirali živi svet. Na tem področju je treba obravnavati tudi vprašanja o trajnosti, zlasti na področju elektronike (manjša poraba materialov, poraba energije, recikliranje odpadkov, konec življenjske dobe).

Obrazložitev

Vprašanja o trajnosti postajajo čedalje pomembnejša na področju elektronike in s tem povezane evropske zakonodaje. Izvajanje direktiv Komisije zahteva pristop, ki temelji na celotnem življenjskem ciklu izdelkov ter na zanesljivih podatkih in metodah za zasnovo okolja, ki zlasti ustreza posebnostim sektorja elektronike. Matematično oblikovanje in znanstvena računalniška obdelava igrata temeljno, a pogosto nevidno vlogo v zapletenih industrijskih tehnologijah Matematika je jezik oblikovanja in abstrakcije, ki omogoča, da vodi to kompleksnost v inovacije. Virtualni laboratoriji so matematična orodja, ki omogočajo izboljšanje materialov in proizvodnje ter razvoj okolja in gospodarstev brez dragih praktičnih poskusov. Evropa igra zelo pomembno vlogo na področju uporabne matematike kot ključne tehnologije, kar močno vpliva na različna področja, kot je načrtovanje in proizvodnja sodobnega jekla ali pravilna uporaba mrež za mobilne telefone.

–  Robotski sistemi: sodobni avtonomni sistemi; zaznavanje, nadzor, zmožnost ukrepanja, naravna interakcija; miniaturizacija.

–  Robotski sistemi: sodobni avtonomni sistemi; zaznavanje, nadzor, zmožnost ukrepanja, naravna interakcija in sodelovanje, miniaturizacija.

Obrazložitev

Izraz sodelovanje se posebej nanaša na industrijsko uporabo robotskih sistemov v storitvenem in proizvodnem sektorju ter ga je zato treba omeniti.

– ICT za soočanje z družbenimi izzivi: Novi sistemi in storitve na področjih javnega interesa za izboljšanje kakovosti, učinkovitosti, dostopa in vključenosti; uporabnikom prijazna uporaba, vključevanje novih tehnologij in pobud, kot je pomoč iz okolice pri samostojnem življenju:

– ICT za soočanje z družbenimi izzivi: Novi sistemi in storitve na področjih javnega interesa za izboljšanje kakovosti, socialne vključenosti, vključno z dostopnostjo za invalide; uporabnikom prijazna uporaba, vključevanje novih tehnologij in pobud, kot je pomoč iz okolice pri samostojnem življenju:

– Novi poslovni modeli za ICT: oblikovanje in opredelitev novih poslovnih modelov za ICT s skupnim delom na področjih, na katerih bodo ICT temeljne pri spreminjanju pristopa do proizvodnje in storitev (npr. prevoz, zdravje, energija, okolje). [Projekte, ki nastanejo s tem skupnim raziskovanjem, je treba preskusiti v posebnih razmerah. Skupna prizadevanja je treba podpreti z večtematskim pristopom, omenjenim v Prilogi 1.]

Obrazložitev

V zvezi z nastajajočimi družbenimi, gospodarskimi in okoljskimi težavami se za ICT ponujajo nove možnosti. Zlasti prometni, zdravstveni in energetski sektorji lahko imajo koristi od široke uporabe tehnologij IKT. Da bi omogočili nove aplikacije, je treba opredeliti nove poslovne modele in vrednostne verige, da se spodbudijo naložbe v pobude za inovacije, povezane s tem.

– za zdravje: izboljšanje preprečevanja bolezni, zgodnje postavitve diagnoze in personifikacija; samostojnost, varnost in mobilnost pacientov; prostor za informacije o zdravju za odkrivanje znanja.

– za zdravje: izboljšanje preprečevanja bolezni, zgodnje postavitve diagnoze in personifikacija; samostojnost, varnost in mobilnost pacientov; prostor za informacije o zdravju za odkrivanje znanja; upravljanje znanja, vključno z racionalizacijo izdatkov za zdravje.

Obrazložitev

Uspešnost in učinkovitost zdravstvenih sistemov se med drugim meri z upravljanjem znanja in zmogljivostjo različnih ravni vlade za upravljanje plačilne sposobnosti, kakovosti storitev in pretoka podatkov z uporabo modelov za spremljanje, ocenjevanje in nadzor.

– za mobilnost; inteligentni prometni sistemi, ki temeljijo na ICT, in vozila, ki omogočajo, da ljudje in blago potujejo varno, udobno in učinkovito.

– za mobilnost; inteligentni prometni sistemi, ki temeljijo na ICT, in vozila ter plovila, ki omogočajo, da ljudje in blago potujejo varno, udobno in učinkovito ter na okolju prijazen način.

Obrazložitev

Razen tega, da lahko ICT omogočijo varnejšo in udobnejšo mobilnost, ne smemo pozabiti, da imajo tudi ključno ekološko vlogo pri zmanjševanju obsežnega onesnaževanja, ki ga zdaj povzročajo prometni sistemi.

Dodatek izraza „plovila“ omogoča obširnejši opis dejavnosti.

– za vlade: učinkovitost, odprtost in odgovornost za javno upravo svetovnega razreda in povezave z državljani in podjetji v podporo demokraciji.

– za vlade, regionalne in lokalne organe ter mesta; učinkovitost, odprtost in odgovornost za javno upravo svetovnega razreda in povezave z državljani in podjetji v podporo demokraciji.

Obrazložitev

Raziskovalni in predstavitveni projekti so potrebni za določitev, katere politike in strategije so najbolj praktične in učinkovite, da mesta igrajo svojo vlogo pri spodbujanju uporabe ICT in da se omogoči večji lokalni prispevek k modernizaciji storitev za evropske državljane in podjetja ter storitev, ki so v interesu javnosti, kot so izobraževanje, učenje, varnost.

Vlade ter regionalni in lokalni organi morajo državljanom v svoji pristojnosti zagotoviti prvovrstne storitve.

– za varnost; ob upoštevanju smernic iz tem Varnost in vesolje.

Obrazložitev

Seznam ne bi bil popoln brez sklicevanja na varnost, čeprav je ta tema zajeta v drugem delu okvirnega programa.

– izkoriščanje del ali storitev, odprtih za javnost: načrtovanje in razvoj študijskih simulatorjev za krizne razmere naravnega izvora (naravne katastrofe) ali človeškega izvora (napadi, terorizem itd.).

Obrazložitev

ICT lahko precej prispevajo k preprečevanju in učinkovitemu odzivu v kriznih razmerah naravnega ali človeškega izvora, ki vplivajo na dela in storitve, odprte za javnost.

– sistemi na temelju ICT za podporo prenosa in njihove uporabe pri virih kulturne dediščine.

Obrazložitev

Prenos aplikacij ICT v pomemben evropski sektor, kulturni sektor, ki se na nove tehnološke možnosti običajno odzove konvencionalno in manj hitro, je zelo pomemben za evropsko konkurenčnost in pomaga pri podpori malim in srednjim podjetjem ter oblikovanju novih delovnih mest, ki jih ni mogoče opravljati v tujini. Evropski cilj je hiter prodor vseh sektorjev z uporabo IKT.

– nove medijske paradigme in nove oblike vsebine; ustvarjanje interaktivnih digitalnih vsebin; obogatene izkušnje uporabnikov; stroškovno učinkovita dostava vsebine.

– nove medijske paradigme in nove oblike vsebine; ustvarjanje interaktivnih digitalnih vsebin, dostopnih vsem; obogatene izkušnje uporabnikov; stroškovno učinkovita dostava vsebine.

– s tehnologijo okrepljeno učenje; prilagodljivi in kontekstualizirani načini učenja; aktivno učenje.

– s tehnologijo okrepljeno učenje, vključno s prenosom znanja in izkušenj; prilagodljivi in konceptualizirani načini učenja; aktivno učenje.

Obrazložitev

V tistih gospodarskih sektorjih, ki imajo težave pri obnavljanju delovne sile, zlasti v gradbeni industriji, je še pomembneje razviti informacijsko in komunikacijsko podporo za spodbujanje prenosa znanja in izkušenj v smislu osnovnega in nadaljnjega usposabljanja.

– sistemi, ki temeljijo na ICT, za podporo dostopnosti in dolgoročni uporabi digitalnih kulturnih virov in sredstev v večjezičnem okolju.

– sistemi, ki temeljijo na ICT, za podporo dostopnosti in dolgoročni uporabi digitalnih kulturnih (in znanstvenih) virov in sredstev v večjezičnem in večkulturnem okolju.

Obrazložitev

Raznolikost Unije ne more in ne sme izključevati večkulturnosti, ki je ena naših največjih pridobitev.

– Proizvodnja: hitro in prilagodljivo načrtovanje, proizvodnja in dostava blaga, ki je močno prilagojeno strankam; digitalna in virtualna proizvodnja; orodja za oblikovanje, simulacijo in predstavitev; miniaturni in integrirani ICT proizvodi.

– Proizvodnja, vključno s tradicionalnimi industrijami: hitro in prilagodljivo načrtovanje, proizvodnja in dostava blaga, ki je močno prilagojeno strankam; digitalna in virtualna proizvodnja; orodja za oblikovanje, simulacijo in predstavitev; miniaturni in integrirani IKT proizvodi. izboljšave industrijskih postopkov, ki temeljijo na ICT;

Obrazložitev

Matematično oblikovanje in znanstvena računalniška obdelava igrata temeljno, a pogosto nevidno vlogo v zapletenih industrijskih tehnologijah. Matematika je jezik oblikovanja in abstrakcije, ki omogoča, da vodi kompleksnost v innovacije. Virtualni laboratoriji so matematična orodja, ki omogočajo izboljšanje materialov in proizvodnje ter razvoj okolja in gospodarstev brez dragih praktičnih poskusov. Evropa igra zelo pomembno vlogo na področju uporabne matematike kot ključne tehnologije, kar močno vpliva na različna področja, kot je načrtovanje in proizvodnja sodobnega jekla ali pravilna uporaba mrež za mobilne telefone.

Tradicionalne industrije so še vedno ključne v Uniji in zato ne smejo biti izključene iz postopka prilagajanja novim informacijskim in komunikacijskim tehnologijam.

– Spremljanje poslovnega upravljanja in delovanja v realnem času z učinkovito in produktivno podporo vodstvenih odločitev ter sledenja, zbiranja in obdelave podatkov.

Obrazložitev

Pomembno je spodbujati uporabo ICT za poslovno upravljanje.

– ICT za podporo stavbne dediščine.

Obrazložitev

V Franciji je 70 % premoženja posameznikov v obliki stavb. V Evropi je delež verjetno podoben. Nujno je ohraniti vrednost te skupne dediščine, vključno s podporo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (na primer z oblikovanjem osebnih izkaznic za stavbe).

– ICT za zaupanje: upravljanje identitete; avtentifikacija in odobritev; tehnologije za boljše varovanje zasebnosti; upravljanje s pravicami in sredstvi, zaščita pred kibernetskimi grožnjami.

– ICT za zaupanje: upravljanje identitete; avtentifikacija in odobritev; tehnologije za boljše varovanje zasebnosti; upravljanje s pravicami in sredstvi, ki temelji na interoperabilnosti in odprtih standardih; zaščita zasebnosti pred kibernetskimi grožnjami; spremljanje pomembnih vprašanj varnosti/zasebnosti.

Obrazložitev

Nevarnosti za zasebnost so prezrte, razen če se medtem ne oblikuje poseben odbor za varovanje zasebnosti; Skupno raziskovalno središče je organ EU, ki se zdi upravičen, da prevzame funkcijo odbora, ker je v zadnjih letih obsežno obravnaval vprašanje varnosti/zasebnosti.

Evropska podjetja potrebujejo zaščitne ukrepe za interoperabilnost in odprte standarde, če želijo imeti koristi od načinov upravljanja identitete. Ti zaščitni ukrepi preprečujejo neželene omejitve svobodne konkurence za ponudnike programske in strojne opreme. Dejanski objekt, ki mu upravljanje identitete zagotavlja zaščito pred kibernetskimi grožnjami, je zasebnost.

prihodnje in nastajajoče tehnologije: podpora raziskavam na novih področjih znanja v jedru ICT in v njihovi kombinaciji z drugimi ustreznimi področji in disciplinami; spodbujati nove zamisli in na temeljit način nove uporabe in raziskovati nove možnosti v raziskovalnih programih na področju ICT.

prihodnje in nastajajoče tehnologije: podpora raziskavam na novih področjih znanja v jedru ICT in v njihovi kombinaciji z drugimi ustreznimi področji in disciplinami; spodbujati nove zamisli, kot je kvantna informacijska tehnologija, in na temeljit način nove uporabe in raziskovati nove možnosti v raziskovalnih programih na področju ICT.

Obrazložitev

Kvantna informacijska tehnologija je pomemben primer v prihodnost usmerjenih raziskav v sektorju ICT. Svetovno vodilno vlogo Evrope je treba še naprej razširiti.

Posebna pozornost se nameni razširjanju izsledkov raziskav, tako da bodo dostopni podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem in družbi na splošno.

Obrazložitev

Nujno je, da se znanje in napredek na tem področju raziskav primerno oglašujeta, da bodo lahko podjetja, zlasti mala in srednja podjetja izkoristijo prednosti in da se znanost približa družbi.

Evropske tehnološke platforme na področjih kot so naneolektronika, proizvodnja, jeklo, kemija, prometna industrija, gradbeništvo, varstvo pri delu, tekstil, celuloza in papir pomagajo določiti skupne raziskovalne prioritete in cilje. Poleg teh, za industrijo pomembnih prednostnih nalog in njihovega vključevanja v uporabe v posameznih sektorjih, bodo obravnavani ustrezna politika, vprašanja ureditve, standardizacije in vpliva, med drugim s prožnim odzivom na novo nastajajoče politične potrebe.

Evropske tehnološke platforme na področjih, kot so nanoelektronika, nanomedicina, fotonika, proizvodnja, pridobivanje električne energije, jeklo, kemija, energija, rudnine, prometna industrija, gradbeništvo, varstvo pri delu, tekstil, keramika, celuloza in papir, pomagajo določiti skupne raziskovalne prioritete in cilje. Poleg teh, za industrijo pomembnih prednostnih nalog in njihovega vključevanja v uporabe v posameznih sektorjih, bodo obravnavani ustrezna politika, vprašanja ureditve, standardizacije in vpliva, med drugim s prožnim odzivom na novo nastajajoče politične potrebe.

Nanoznanosti, nanotehnologije

– Ustvarjanje novega znanja o vmesnikih in pojavih, odvisnih od velikosti; nadzor nad lastnostmi materialov za nove uporabe v nanometrskem merilu; vključevanje tehnologij v nanometrskem merilu; samosestavljive lastnosti; nanomotorji; nanostroji in nanosistemi; metode in orodja za opredelitev in upravljanje v nanometrskem merilu; nanotehnologije in visoko precizne tehnologije v kemiji; vpliv na človekovo varnost, zdravje in okolje; meroslovje, nomenklatura in standardi; iskanje novih konceptov in pristopov za uporabe znotraj posameznega sektorja, vključno z vključevanjem in zbliževanjem nastajajočih tehnologij.

Nanoznanosti, nanotehnologije

– Ustvarjanje novega znanja o vmesnikih in pojavih, odvisnih od velikosti; nadzor nad lastnostmi materialov za nove uporabe v nanometrskem merilu; vključevanje tehnologij v nanometrskem merilu; samosestavljive lastnosti; nanomotorji; nanooptika, nanobiotehnologija, nanostroji in nanosistemi; nanovektorji; metode in orodja za opredelitev in upravljanje v nanometrskem merilu; nanotehnologije in visoko precizne tehnologije v kemiji za proizvodnjo osnovnih materialov in sestavnih delov; nanomedicina, kot je doziranje zdravil in njihovo dajanje na trg za regenerativno medicino, ter nanodiagnostika, vključno z upodabljanjem; posledice nanoznanosti za znanosti o življenju; nanotrajnost in nanozanesljivost, varnost in zdravje ljudi ter živali, prehranska veriga in okolje, zlasti ob upoštevanju možnosti neposredne povezanosti nanodelcev z genetskim materialom živih celic; meroslovje, spremljanje in zaznavanje, nomenklatura in standardi; iskanje novih konceptov in pristopov za uporabe znotraj posameznega sektorja, vključno z vključevanjem in zbliževanjem nastajajočih tehnologij.

Materiali

– Ustvarjanje novega znanja o visoko zmogljivih materialih za nove izdelke in postopke; na znanju temelječi materiali s po meri narejenimi lastnostmi; zanesljivejša oblika in simulacija; boljša celovitost; skladnost z okoljem; vključevanje vseh stopenj, od nano preko molekularne do makro, v kemijsko tehnologijo in v industrijo za predelavo materialov; novi nanomateriali, biomateriali in hibridni materiali, vključno z obliko in nadzorom nad njihovo predelavo.

Materiali

– Ustvarjanje novega znanja o visoko zmogljivih materialih, zlasti sestavljenih materialih, inteligentnih materialih in materialih z večfunkcionalno površino za različne uporabe ter popravljanje/nadomeščanje obstoječih; na znanju temelječi materiali s po meri narejenimi lastnostmi; zanesljivejša oblika in simulacija; boljša celovitost; skladnost z okoljem; vključevanje vseh stopenj, od nano preko molekularne do makro, v kemijsko tehnologijo in v industrijo za predelavo materialov; novi nanomateriali, biomateriali, metamateriali, materiali, ki temeljijo na biološkem svetu (biomimikrija) in hibridni materiali, vključno z obliko in nadzorom nad njihovo predelavo; načrtovanje ali izboljšanje materialov, ki v svojem življenjskem ciklu prispevajo k zmanjševanju emisij.
Materiali z novimi lastnostmi so ključni za prihodnjo konkurenčnost evropske industrije in osnova za tehnični napredek na mnogih področjih, kot so zdravje, elektronika, energija, prevoz in varnost. To ključno področje z velikim pomenom za več tehnologij v središču evropske industrijske vloge je treba posebej okrepiti.

Nova proizvodnja

– Ustvarjanje pogojev in sredstev za proizvodnjo s poudarkom na znanju, vključno z izgradnjo, razvijanjem in potrjevanjem novih paradigem, kot odgovor na nastajajoče potrebe industrije; razvijanje generičnih proizvodnih sredstev za proizvodnjo, ki je prilagojena, ima mrežasto strukturo in temelji na znanju; razvijanje novih tehnoloških konceptov, ki izkoriščajo zbliževanje tehnologij (npr. nano, bio, informacijskih, kognitivnih in njihovih tehničnih zahtev) za naslednjo generacijo izdelkov in storitev z visoko dodano vrednostjo ter prilagajanje potrebam, ki se spreminjajo.

Nova proizvodnja

– Ustvarjanje pogojev in sredstev za proizvodnjo s poudarkom na znanju, vključno z izgradnjo, razvijanjem in potrjevanjem novih paradigem, kot odgovor na nastajajoče potrebe industrije; razvijanje generičnih proizvodnih sredstev za proizvodnjo, ki je prilagojena, ima mrežasto strukturo in temelji na znanju, (vključno s sestavljenimi materiali in inženiringom bioproizvedenih in biokatalitskih sevov); razvijanje novih tehnoloških konceptov, ki izkoriščajo zbliževanje tehnologij (npr. nano, bio, geo, informacijskih, optičnih, kognitivnih in njihovih tehničnih zahtev) za naslednjo generacijo izdelkov in storitev z visoko dodano vrednostjo ter prilagajanje potrebam, ki se spreminjajo; izvajanje tehnologij zahtevne proizvodnje; spodbujanje proizvodnih tehnologij z manjšim vplivom na emisije CO2.

Vključevanje tehnologij za uporabo v industriji

– Vključevanje novega znanja in tehnologij na nanopodročju ter na področju materialov in proizvodnje v uporabe znotraj posameznega sektorja ter med sektorji, kot so: zdravje, gradbeništvo, promet, energetika, kemija, okolje, tekstilni izdelki in oblačila, celuloza in papir, strojništvo.

Vključevanje tehnologij za uporabo v industriji

– Vključevanje novega znanja in tehnologij (npr. matematični pristopi in orodja, ekološke tehnologije) na nanopodročju ter na področju materialov in proizvodnje v uporabe znotraj posameznega sektorja ter med sektorji, kot so: zdravje, gradbeništvo, keramika, promet, energetika, kemija, rudnine, okolje, obutev, tekstilni izdelki in oblačila, celuloza in papir, strojništvo, jeklo.

Obrazložitev

Pri nanoznanostih, novih materialih in proizvodnih tehnologijah ima Evropa močno znanstveno in industrijsko vlogo. Ta področja so zelo pomembna za vodilno vlogo Evrope na področju tehnologije, ponujajo odlična delovna mesta in imajo izvozni potencial ter izrazito vplivajo na to, da sedmi okvirni program prispeva k rasti in zaposlovanju. Veliko število prijav na razpise tematskih prednostnih nalog na področju nanoznanosti, novih materialov in proizvodnih tehnologij iz šestega okvirnega programa (stopnje zavrnitve do 90 % – odvračanje od udeležbe, zmanjšanje potenciala) je jasen dokaz, da ta področja potrebujejo nesorazmerno višja finančna sredstva.

Preoblikovanje sedanjega, na fosilnih gorivih temelječega energetskega sistema, v bolj trajnosten sistem, ki temelji na raznoliki paleti energetskih virov in nosilcev, v povezavi z boljšo energetsko učinkovitostjo, da bi se soočili s perečimi izzivi varnosti oskrbe in podnebnih sprememb in istočasno povečali konkurenčnost evropske energetske industrije.

Preoblikovanje sedanjega, na fosilnih gorivih temelječega energetskega sistema, v najbolj trajnostno in energetsko učinkovito gospodarstvo na svetu do leta 2020, ki temelji na raznoliki paleti energetskih virov in nosilcev, pri čemer se posebna pozornost nameni virom energije z manj emisijami CO2, v povezavi z boljšo energetsko učinkovitostjo, ohranjanjem energije in zmanjšanjem učinka toplogrednih plinov, da bi se soočili s perečimi izzivi varnosti oskrbe in podnebnih sprememb in istočasno povečali konkurenčnost evropske energetske industrije.

Energetski sistemi se soočajo z velikimi izzivi. Nujnost razvijanja ustreznih in pravočasnih rešitev upravičujejo vznemirljiva gibanja svetovnega povpraševanja po energiji (predvidoma se bo v naslednjih 30 letih povečalo za 60 %), potreba po drastični zajezitvi emisij toplogrednih plinov, da bi ublažili pogubne posledice podnebnih sprememb, škodljiva nestanovitnost cen nafte (zlasti za prometni sektor, ki je močno odvisen od nafte) in geopolitična nestabilnost v regijah dobaviteljicah. Raziskave in predstavitvene dejavnosti so potrebne za zagotavljanje čim bolj okoljsko in stroškovno učinkovitih tehnologij in ukrepov, ki EU omogočajo doseganje ciljev v okviru Kjotskega protokola in tistih, ki ta okvir presegajo, ter izpolnjevanje obveznosti energetske politike, kot je opisano v Zeleni knjigi o varnosti oskrbe z energijo iz leta 2000.

Energetski sistemi se soočajo z velikimi izzivi. Nujnost odkrivanja in razvijanja ustreznih in pravočasnih rešitev upravičujejo vznemirljive predvidene poteke svetovnega povpraševanja po energiji, omejena zaloga navadne nafte in zalog zemeljskega plina ter potreba po drastični zajezitvi emisij toplogrednih plinov, da bi ublažili pogubne posledice podnebnih sprememb, škodljiva nestabilnost cen nafte (zlasti za prometni sektor, ki je močno odvisen od nafte) in geopolitična nestabilnost v regijah dobaviteljicah. Energetske raziskave so pomemben prispevek k zagotavljanju cenovno dostopnih stroškov energije za državljane in industrije. Raziskave in predstavitvene dejavnosti so potrebne za zagotavljanje čim bolj okoljsko in stroškovno učinkovitih tehnologij, vzpostavitev varnejših uporab za jedrsko energijo v Evropi in po svetu ter zagotavljanje ukrepov, ki EU omogočajo doseganje ciljev v okviru Kjotskega protokola in tistih, ki ta okvir presegajo, ter izpolnjevanje obveznosti energetske politike, kot je opisano v Zeleni knjigi o energetski učinkovitosti iz leta 2005 in Zeleni knjigi o varnosti oskrbe z energijo iz leta 2000.

Obrazložitev

Omeniti je treba Zeleno knjigo o energetski učinkovitosti iz leta 2005.

Jedrska energija ostaja bistveni del naše oskrbe z energijo in tako tudi v evropskem energetskem programu. Zato je nujno vzpostaviti varnejše in trajnejše uporabe jedrske energije.

Rast povpraševanja po energiji mora biti vidna v smislu zmanjševanja količine virov in podnebnih sprememb.

Evropa je na področju številnih energetskih tehnologij vodilna na svetu. Je začetnica modernih tehnologij obnovljive energije, kot sta energija biomase in energija vetra. Poleg tega je EU svetovno konkurenčna na področju tehnologij za pridobivanje in distribucijo energije in razpolaga z močnimi raziskovalnimi zmogljivostmi na področju zajetja in izolacije ogljika. Vendar pa ta položaj resno ogrožajo konkurenti (zlasti ZDA in Japonska).

Evropa je na področju številnih tehnologij za pridobivanje energije in energetsko učinkovitih tehnologij vodilna na svetu. Je začetnica modernih tehnologij obnovljive energije, kot so sončna energija, energija biomase in energija vetra. Poleg tega je EU svetovno konkurenčna na področju tehnologij za pridobivanje in distribucijo energije in razpolaga z močnimi raziskovalnimi zmogljivostmi na področju zajetja in izolacije ogljika. Vendar pa ima ta položaj zdaj konkurente (zlasti ZDA in Japonska). Prizadevanja industrijskega sektorja Evrope v razvoju proizvodnih tehnik, ki manj onesnažujejo, je zato treba spodbujati s posebnimi raziskovalnimi projekti.

Temeljito preoblikovanje energetskih sistemov zahteva nove tehnologije, ki za zasebna podjetja predstavljajo preveliko tveganje in preveč negotove koristi, da bi zagotovila vse naložbe, potrebne za raziskave, razvoj, predstavitvene dejavnosti in razširjanje. Javna podpora bi torej morala igrati ključno vlogo pri zbiranju zasebnih naložb, evropska prizadevanja in viri pa bi se morali povezovati na skladen in učinkovitejši način, da bi bili konkurenčni gospodarstvom, ki veliko in dosledno vlagajo v podobne tehnologije. V tem smislu igrajo evropske tehnološke platforme bistveno vlogo, saj na usklajen način zbirajo potrebna raziskovalna prizadevanja. Dejavnosti za dosego cilja so navedene spodaj. Vključena je posebna dejavnost v zvezi z znanjem za oblikovanje energetske politike, ki prav tako lahko zagotovi podporo novim političnim potrebam, ki se pojavljajo, na primer v zvezi z vlogo evropske energetske politike pri oblikovanju mednarodnih ukrepov na področju podnebnih sprememb ter z nestabilnostjo ali motnjami v dobavi in ceni energije.

Temeljito preoblikovanje energetskih sistemov v zanesljive, konkurenčne in trajnostne energetske sisteme z nizko emisijo CO2 ali brez emisije, zahteva nove materiale in tehnologije, ki za zasebna podjetja predstavljajo preveliko tveganje in preveč negotove dobičke, da bi zagotovila vse naložbe, potrebne za raziskave, razvoj, predstavitvene dejavnosti in razširjanje. Javna podpora bi torej morala igrati ključno vlogo pri zbiranju zasebnih naložb, evropska prizadevanja in viri pa bi se morali povezovati na skladen in učinkovitejši način, da bi bili konkurenčni gospodarstvom, ki veliko in dosledno vlagajo v podobne tehnologije. V tem smislu igrajo evropske tehnološke platforme bistveno vlogo, saj na usklajen način zbirajo potrebna raziskovalna prizadevanja. Dejavnosti za dosego cilja so navedene spodaj. Vključena je posebna dejavnost v zvezi z znanjem za oblikovanje energetske politike, ki prav tako lahko zagotovi podporo novim političnim potrebam, ki se pojavljajo, na primer v zvezi z vlogo evropske energetske politike pri oblikovanju mednarodnih ukrepov na področju podnebnih sprememb ter z nestabilnostjo ali motnjami v dobavi in ceni energije.

Celostni ukrep za zagotavljanje močnih tehnoloških temeljev za konkurenčno industrijo na področju gorivnih celic in vodika v EU za stacionarno in prenosno uporabo ter uporabo v prometu. Ta ukrep je podprt s strategijo celostnega raziskovanja in uporabe, ki jo predlaga evropska tehnološka platforma za vodik in gorivne celice.

Celostni ukrep za zagotavljanje močnih tehnoloških temeljev za konkurenčno industrijo na področju gorivnih celic in vodika v EU za stacionarno in prenosno uporabo ter uporabo v prometu. Ta ukrep je podprt s strategijo celostnega raziskovanja in uporabe, ki jo predlaga evropska tehnološka platforma za vodik in gorivne celice, in organiziranjem sistema proizvodnje, zbiranja in obdelave biomase za neposredno proizvodnjo vodika.

Obrazložitev

Ta tehnologija se zdi izredno obetavna glede zagotavljanja vodika na konkurenčni ravni v smislu cene in kakovosti v še krajšem času.

Tehnologije za povečanje skupne učinkovitosti konverzije, znižanje stroškov proizvodnje električne energije iz domačih virov obnovljive energije ter razvoj in predstavitev tehnologij, ki ustrezajo različnim regionalnim razmeram.

Tehnologije za povečanje skupne učinkovitosti konverzije, znižanje stroškov proizvodnje električne energije iz domačih obnovljivih virov energije, vključno z odpadki, ter razvoj in predstavitev tehnologij, ki ustrezajo različnim regionalnim razmeram.

Obrazložitev

Tu je treba določiti in omogočiti možnost pridobivanja energije iz biološko razgradljivih delov odpadkov.

Celostne tehnologije za konverzijo: razvoj in znižanje cene na enoto za trdna, tekoča in plinasta (vključno z vodikom) goriva, ki se proizvajajo iz obnovljivih virov energije, z namenom stroškovno učinkovite proizvodnje in uporabe goriv brez ogljika, zlasti tekočih biogoriv za promet.

Celostne tehnologije za konverzijo: razvoj in znižanje cene na enoto za trdna, tekoča in plinasta (vključno z vodikom) goriva, ki se proizvajajo iz obnovljivih virov energije, vključno z energetskimi poljščinami, biomaso in odpadki, z namenom stroškovno učinkovite proizvodnje, skladiščenja, distribucije in uporabe goriv brez ogljika, zlasti tekočih biogoriv za promet, vključno z energetskimi poljščinami, posebno optimiranimi z gojenjem s klasičnimi in biotehnološkimi metodami, in pridobivanje električne energije.

Obrazložitev

Vključiti je treba celotno vrednost. Poljščine, posebno optimirane za uporabo pri pridobivanju energije, bodo zelo izboljšale učinkovitost in s tem konkurenčnost nadomestne možnosti dobave energije. Pripomogle bodo k odprtju novih trgov in s tem možnosti za naložbe, specializacijo in rast evropskega kmetijstva in podeželskih območij.

Glede na nevarne lastnosti vodika je treba raziskati te dejavnosti. Razen tega smiselno spadajo v cikel proizvodnje.

Tehnologije za povečanje učinkovitosti in znižanje stroškov ogrevanja in hlajenja s pomočjo obnovljivih virov energije, zagotavljanje njihove uporabe v različnih regionalnih razmerah.

Tehnologije in infrastrukture za povečanje učinkovitosti in znižanje stroškov ogrevanja in hlajenja s pomočjo obnovljivih virov energije, zagotavljanje njihove uporabe v različnih regionalnih razmerah.

Obrazložitev

Daljinski in lokalni ogrevalni sistemi za ogrevanje/hlajenje so eden od načinov za znatno povečanje deleža obnovljivih virov energije, s čimer prispevajo k zmanjšanju stroškov.

Tehnologije za zajetje in skladiščenje CO2 za pridobivanje električne energije z ničnimi emisijami.

Tehnologije za zajetje in skladiščenje CO2 ter tehnologije za pretvorbo CO2 v surovino za pridobivanje električne energije z ničnimi emisijami

Drastično zmanjšanje vpliva, ki ga ima na okolje uporaba fosilnih goriv, z namenom visoko učinkovitih elektrarn s skoraj ničnimi emisijami, ki temeljijo na tehnologijah za zajetje in skladiščenje CO2.

Občutno zmanjšanje škodljivega vpliva, ki ga ima na okolje uporaba fosilnih goriv, z namenom visoko učinkovitih elektrarn in/ali obratov za proizvodnjo pare s skoraj ničnimi emisijami, ki temeljijo na tehnologijah za zajetje in skladiščenje CO2, ter tehnologijah za pretvorbo CO2, zlasti podzemno skladiščenje, in s CO2 obogatenim ozračjem za povečanje rasti rastlin.

Tehnologije čistega premoga

Tehnologije čistega premoga in drugih fosilnih goriv

Znatno izboljšanje učinkovitosti, zanesljivosti in stroškov elektrarn s pomočjo razvoja in predstavitve tehnologij za konverzijo čistega premoga.

Znatno izboljšanje učinkovitosti, zanesljivosti in stroškov elektrarn s pomočjo razvoja in predstavitve tehnologij za konverzijo čiste energije, ki temeljijo na premogu in drugih fosilnih gorivih, plinastih in tekočih gorivih in alternativnih gorivih, ki prav tako uvajajo napredne tehnologije za kemično konverzijo za proizvodnjo energije, toplote, kemikalij in goriv.

Povečanje učinkovitosti, varnosti in zanesljivosti evropskih elektroenergetskih in plinskih sistemov in omrežij npr. s preoblikovanjem sedanjih elektroenergetskih omrežij v interaktivno (odjemalci/dobavitelji) storitveno mrežo in z odpravo ovir za obsežno dobavo in učinkovito vključevanje porazdeljenih in obnovljivih virov energije.

Povečanje učinkovitosti, varnosti in zanesljivosti evropskih elektroenergetskih in plinskih sistemov in omrežij npr. s preoblikovanjem sedanjih elektroenergetskih omrežij v interaktivno (odjemalci/dobavitelji) storitveno mrežo, z razvijanjem možnosti za shranjevanje energije, odpravljanjem ovir in razvijanjem inteligentnih merilnih sistemov na daljinsko upravljanje. Odstranjevanje ovir za obsežno dobavo in učinkovito vključevanje porazdeljenih in obnovljivih virov energije. Razvoj možnosti za shranjevanje, ki niso zajete v temi Vodik in gorivne celice. Koncepti in tehnologije za izboljšanje učinkovitosti in razmerja med stroški omrežij ogrevanja in hlajenja. Za razvoj integriranih tehnologij/konceptov za namene oskrbe, ki uporablja omrežja ogrevanja in hlajenja, ter za spodbujanje vključevanja obnovljivih virov energije v omrežja ogrevanja in hlajenja.

Obrazložitev

Razvoj merilnih sistemov na daljinsko upravljanje je bistven za EU, da poveča učinkovitost, varnost in zanesljivost evropskih elektroenergetskih ter plinskih sistemov in omrežij.

Raziskave nadaljnjih možnosti za shranjevanje imajo pomembno vlogo za uresničevanje naraščajočega deleža obnovljive energije.

Inteligentna energetska omrežja morajo vključevati vse vrste dejavnosti, vključno z lokalnim ogrevanjem in hlajenjem, ki ju je treba enakovredno obravnavati z električnimi in plinskimi omrežji. Povečana učinkovitost, varnost in zanesljivost omrežij vključujejo tudi upravljanje omrežja.

Razvoj možnosti za shranjevanje elektrike je pomemben, zlasti za elektriko, ki jo ustvarja moč vetra. Možnosti za shranjevanje so med drugim vodik in gorivne celice.

Novi koncepti in tehnologije za izboljšanje energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo za zgradbe, storitve in industrijo. To zajema vključevanje strategij in tehnologij za energetsko učinkovitost, uporabo tehnologij s področja novih in obnovljivih virov energije in upravljanje povpraševanja po energiji.

Novi koncepti in tehnologije za izboljšanje energetske učinkovitosti, na primer pri razsvetljavi, in nadalje zmanjšanje končne in osnovne porabe energije za zgradbe, ob upoštevanju življenjskega cikla stavb in gradbenih del, prometne sisteme, storitve in industrijo. To zajema vključevanje strategij in tehnologij za energetsko učinkovitost (npr. soproizvodnja), uporabo tehnologij s področja novih virov, povezanih s porabo, in obnovljivih virov energije ter ukrepe za upravljanje povpraševanja po energiji, npr. v obliki prilagodljive porabe električne energije, ter ukrepe za upravljanje porabe energije, kot so posamezni merilni sistemi na daljinsko upravljanje.

Obrazložitev

V evropskem energetskem sistemu so zdaj izgube znotraj dobavne verige od pretvorbe primarne energije do dobave končnemu potrošniku dvakrat večje od količine končne porabe energije. Zato se prizadevanja ne smejo osredotočati na kilovatne ure, temveč na shranjeno primarno energijo. Sistemski pristop mora zajemati celotno dobavno verigo, od pretvorbe energije do končnega potrošnika. Vsak pristop, ki temelji na okolju prijaznem delovanju in energetski učinkovitosti stavb, upošteva življenjski cikel, značilen za grajeno okolje.

Nove zamisli in tehnologije bi se poleg varčevanja z energijo s strani končnih uporabnikov morale osredotočati tudi na učinkovitejšo uporabo primarne energije v gorivih.

Soproizvodnja je edina skupna tehnologija, ki omogoča pretvorbo primarne energije v koristno toploto in električno energijo, pri čemer je učinkovitost pogosto več kot 90 %.

Z izvajanjem Direktive 2004/8/ES o kombinirani proizvodnji toplote in električne energije se bo uporaba tehnologije soproizvodnje v Evropi še povečala.

Prav zaradi tega je treba podpirati iskanje bolj operativnih rešitev, saj se lahko s skupno uporabo te tehnologije varčevanje s primarno energijo v Evropi pokaže za zelo dragoceno.

V Franciji je 70 % premoženja posameznikov v obliki stavb. V Evropi je delež verjetno podoben. Nujno je ohraniti vrednost te skupne dediščine, vključno s podporo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (na primer z oblikovanjem osebnih izkaznic za stavbe).

Polprevodniška sredstva za osvetlitev (svetleče diode in laserji (SSL)) so velika nova možnost za veliko izboljšanje energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo, npr. v stavbah. V skladu s predvidevanjem o nedavno uvedeni fotoniki evropskih tehnoloških platform lahko agresivna uvedba SSL v Evropi prihrani 40 000 megavatov v konici oskrbe z električno energijo ali, kar je enakovredno, 2 milijardi sodov nafte in 50 milijonov ton CO2 na leto do leta 2015.

Razvoj ukrepov upravljanja povpraševanj, kot so posamezni merilni sistemi na daljinsko upravljanje, lahko izboljšajo energetsko učinkovitost in varčevanje z energijo tako, da se kupcem ponudijo različne stopnje, zniža končno povpraševanje in izboljša zanesljivost oskrbe.

Novi sistemi varčevanja z energijo sami ne bodo v celoti spodbujali inteligentnejših in boljših ciljno usmerjenih energetskih virov. Zato je nujno spodbujati ne le upravljanje povpraševanja po energiji, ampak tudi racionalno rabo energije s trajnostnim upravljanjem uporabe energije posameznih organizacij.

Razvoj orodij, metod in modelov za oceno glavnih gospodarskih in družbenih vprašanj, povezanih z energetskimi tehnologijami, in za zagotavljanje merljivih ciljev in scenarijev za srednjeročne in dolgoročne časovne vidike;

Razvoj orodij, metod in modelov za oceno glavnih gospodarskih in družbenih vprašanj, povezanih z energetskimi tehnologijami, in za zagotavljanje merljivih ciljev in scenarijev za srednjeročne in dolgoročne časovne vidike; razvoj političnih orodij za znatno pospešitev izvajanja novih konceptov in tehnologij energetske učinkovitosti, upravljanja s tržnim povpraševanjem in obnovljivih virov energije.

Večgeneracijska proizvodnja

Razvoj integriranih, v končnega uporabnika usmerjenih energetskih sistemov, visoko učinkovitih v vseh obdobjih, ki so namenjeni izkoriščanju najboljših razpoložljivih okolju prijaznejših virov energije. Izboljšanje in razvoj novih oblik shranjevanja energije. Upravljanje omrežnih povezav za navedene sisteme, da se izboljša splošna učinkovitost in kakovost storitve.

Obrazložitev

Glede na večgeneracijsko proizvodnjo je verjetno, da bo učinkovitost postopka pretvorbe energije bistveno narasla, da se bodo obnovljivi in sorazmerno čisti viri energije uporabljali v velikem obsegu, da bodo proizvodi iz navedenih postopkov (okolju prijaznejši kot konvencionalna termoelektrična proizvodnja) vključeni v električno omrežje in da bodo infrastrukturni stroški zmanjšani, končni učinek tega pa bo povečanje konkurenčnosti. Zato menimo, da je bistveno vključiti večgeneracijsko proizvodnjo kot posebno področje za raziskavo, razvoj in predstavitev.

Trajnostno gospodarjenje z okoljem in njegovimi viri s pomočjo pospeševanja našega znanja o medsebojnih vplivih med biosfero, ekosistemi in človekovimi dejavnostmi ter razvijanjem novih tehnologij, orodij in storitev, da bi na celosten način rešili svetovne okoljske probleme. Poudarek bo na napovedovanju sprememb podnebnih, ekoloških, zemeljskih in oceanskih sistemov; orodju in tehnologijah za spremljanje, preprečevanje in zmanjševanje pritiskov na okolje in tveganj, vključno s tveganjem za zdravje, ter tudi za ohranjanje naravne in kulturne krajine.

Trajnostno gospodarjenje z okoljem in njegovimi viri s pomočjo pospeševanja našega znanja o medsebojnih vplivih med podnebjem, biosfero, ekosistemi in človekovimi dejavnostmi, znanja o biološki raznovrstnosti in njeni trajnostni uporabi ter razvijanjem novih tehnologij, orodij in storitev, da bi na celosten način rešili svetovne okoljske probleme. Poudarek bo na napovedovanju sprememb podnebnih, ekoloških, zemeljskih in oceanskih sistemov; orodju in tehnologijah za spremljanje, preprečevanje, zmanjševanje in prilagajanje pritiskov na okolje in tveganj, vključno s tveganjem za zdravje, ter tudi za ohranjanje in obnovitev naravne in kulturne krajine.

Obrazložitev

Pomen (zemeljske in morske) biološke raznovrstnosti in njenega ohranjanja pri spreminjanju okolja (večja rast kulturne krajine, podnebne spremembe, nova uporaba zemlje, razvoj mest itd.) se jasno povečuje. Pospeševanje znanja na tem področju bo omogočilo boljše razumevanje različnih ekosistemov in njihovih medsebojnih vplivov ter tako pojasnilo globalne spremembe, da se doseže trajnostni razvoj, ki bo služil državljanom.

Pri obravnavi medsebojnih vplivov se prizemni sistemi ne smejo obravnavati ločeno, ker med biosfero in atmosfero ter v topografsko različnih regijah nastaja znatna povratna dejavnost na globalni ravni. To stališče ni zajeto v omembi podnebja v zvezi z razvojem naprav za napovedovanje vremena.

Nekatere pritiske na okolje ali okoljska tveganja bo težko ustaviti. Zato je treba preučiti načine za prilagajanje takšnih tveganj, da se zmanjša njihov vpliv na človeštvo in okolje.

Čeprav je preprečevanje tveganj glavni način za varstvo okolja, je pomembno podpirati tudi raziskovalne projekte za obnovitev okolja, kadar je to potrebno, pri čemer je treba upoštevati, da obnovitev zahteva veliko časa, zapleteno tehnologijo in veliko previdnosti pri posredovanju.

Okoljski problemi segajo preko državnih meja in zahtevajo usklajen pristop na vseevropski in pogosto svetovni ravni. Zemeljski naravni viri in kulturna krajina so pod močnimi pritiski, ki so posledica rasti prebivalstva, urbanizacije, stalnega povečevanja sektorjev kmetijstva, prometa in energetike ter tudi spremenljivosti podnebja in ogrevanja na lokalni, regionalni in svetovni ravni. Evropa mora vzpostaviti nov trajnosten odnos do okolja, ob tem pa hkrati izboljšati konkurenčnost in okrepiti evropsko industrijo. Sodelovanje na celotnem območju EU je potrebno za doseganje kritične mase ob upoštevanju obsega, področja delovanja in visoke ravni zahtevnosti okoljskih raziskav. Lajša skupno načrtovanje, uporabo povezanih in interoperabilnih podatkovnih zbirk ter razvoj skladnih in obsežnih sistemov za opazovanje in napovedovanje.

Okoljski problemi segajo preko državnih meja in zahtevajo usklajen pristop na vseevropski in pogosto svetovni ravni. Zemeljski naravni viri in kulturna krajina so pod močnimi pritiski, ki so posledica rasti prebivalstva, urbanizacije, stalnega povečevanja sektorjev kmetijstva, ribištva, prometa, gradbeništva in energetike ter tudi spremenljivosti podnebja in ogrevanja na lokalni, regionalni in svetovni ravni. Evropa mora vzpostaviti nov trajnosten odnos do okolja in ob tem istočasno izboljšati konkurenčnost na podlagi okolju prijazne kakovosti in okrepiti evropsko industrijo. Za doseganje kritične mase ob upoštevanju obsega, področja delovanja in visoke ravni zahtevnosti okoljskih raziskav je potrebno sodelovanje na celotnem območju EU. Omogoča namreč lažje skupno načrtovanje, uporabo povezanih in interoperabilnih podatkovnih zbirk ter razvoj skladnih in obsežnih sistemov za opazovanje in napovedovanje.

Obrazložitev

Okoljske zahteve in tehnologije bodo izboljšale konkurenčnost evropskih industrij in zagotovile bolj trajnostno prihodnost.

Sektor gradbeništva je eden glavnih povzročiteljev emisij in na splošno pritiskov na okolje v Evropi.

Raziskave na ravni EU so potrebne za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, na primer Kjotskega protokola, Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti, ciljev Svetovnega vrha o trajnostnem razvoju iz leta 2002, vključno s pobudo EU v zvezi z vodo in prispevki k Medvladnemu forumu za spremembo podnebja ter pobudi za opazovanje zemlje. Pomembne raziskovalne potrebe izhajajo poleg tega iz obstoječih in nastajajočih politik na ravni EU, iz izvajanja 6. akcijskega načrta za okolje in povezanih tematskih strategij, akcijskih načrtov za okoljske tehnologije, okolje in zdravje ter iz direktiv, kot je okvirna direktiva o vodah.

Raziskave na ravni EU so potrebne za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, na primer Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) in njenega Kjotskega protokola, Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti, Konvencije ZN o boju proti dezertifikaciji, Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih, ciljev Svetovnega vrha o trajnostnem razvoju iz leta 2002, vključno s pobudo EU v zvezi z vodo, prispevki k medvladnemu forumu za spremembo podnebja ter pobudi za opazovanje zemlje in prihodnjim programom za varstvo tal. Pomembne raziskovalne potrebe izhajajo poleg tega iz obstoječih in nastajajočih politik na ravni EU, iz izvajanja 6. akcijskega načrta za okolje in povezanih tematskih strategij, akcijskih načrtov za okoljske tehnologije, okolje in zdravje ter iz direktiv, kot je okvirna direktiva o vodah, in ukrepov za izboljšanje mehanizmov v zvezi z ohranjanjem mreže Natura 2000.

EU mora okrepiti svoj položaj na svetovnih trgih za okoljske tehnologije. Te tehnologije prispevajo k trajnostni rasti, saj zagotavljajo ekološko učinkovite rešitve za okoljske probleme v različnih obsegih in varujejo našo kulturno dediščino. Okoljske zahteve pospešujejo inovacije in lahko zagotovijo poslovne priložnosti. Evropske tehnološke platforme za oskrbo z vodo in sanitarne storitve ter za trajnostno kemijo potrjujejo potrebo po ukrepanju na ravni EU in vsebine njihovih raziskav se upoštevajo pri spodaj navedenih dejavnostih. Druge platforme (npr. za gradbeništvo in za gozdarstvo) delno obravnavajo vprašanja v zvezi z okoljsko tehnologijo in se prav tako upoštevajo.

EU mora okrepiti svoj položaj na svetovnih trgih za okoljske tehnologije. Te tehnologije prispevajo k trajnostni potrošnji in proizvodnji ter trajnostni rasti, saj zagotavljajo ekološko učinkovite rešitve okoljskih problemov v različnih obsegih in varujejo našo kulturno in naravno dediščino. Okoljske zahteve pospešujejo inovativnost in lahko zagotovijo poslovne priložnosti in večjo konkurenčnost, hkrati pa zagotavljajo bolj trajnostno prihodnost za naslednje generacije. Evropske tehnološke platforme za oskrbo z vodo in sanitarne storitve ter za trajnostno kemijo potrjujejo potrebo po ukrepanju na ravni EU, vsebine njihovih raziskav pa se upoštevajo pri spodaj navedenih dejavnostih. Prav tako je treba upoštevati druge platforme (npr. za gradbeništvo in za gozdarstvo), ki vprašanja v zvezi z okoljsko tehnologijo obravnavajo le delno.

– Obremenitve okolja in podnebja: Delovanje podnebnega in zemeljskega sistema; ukrepi za prilagoditev in ublažitev; onesnaževanje zraka, tal in vode; spremembe v sestavi zraka in v vodnem ciklusu; medsebojni vplivi med podnebjem, zemeljskim površjem in oceanom; ter vplivi na biološko raznovrstnost in ekosisteme.

– Obremenitve okolja in podnebja: Delovanje podnebnega in zemeljskega ter morskega sistema, vključno s polarnimi regijami, ukrepi za prilagoditev in ublažitev; onesnaževanje in preprečevanje onesnaževanja zraka, tal in vode; spremembe v sestavi zraka in v vodnem ciklusu; globalni in regionalni medsebojni vplivi med ozračjem, zemeljskim površjem in oceanom; ter vplivi na biološko raznovrstnost in ekosisteme, vključno s posledicami dvigovanja morske gladine za dragocena obalna območja in obalna mesta, in vplivi na posebno občutljiva območja, kot so obalne in gorske regije.

– Okolje in zdravje: Medsebojni vplivi okoljskih stresorjev in človekovega zdravja, vključno s prepoznavanjem virov, povezav z notranjim okoljem, vplivov in na novo nastalih dejavnikov tveganja; integrirane metode ocenjevanja tveganja za strupene snovi, vključno z alternativami za preskuse na živalih; količinska opredelitev ter analiza stroškov in koristi tveganj za zdravje na področju okolja in indikatorjev za preventivne strategije.

– Okolje in zdravje: Medsebojni vplivi okoljskih stresorjev in človekovega zdravja, vključno s prepoznavanjem virov, povezav z notranjim okoljem, vplivov in na novo nastalih dejavnikov tveganja; integrirane metode ocenjevanja tveganja za strupene snovi, vključno s prilagojenimi celicami in drugimi nadomestnimi možnostmi za preskuse na živalih; količinska opredelitev ter analiza stroškov in koristi tveganj za zdravje na področju okolja in indikatorjev za preventivne strategije.

Obrazložitev

Genomsko prilagajanje omogoča popolno učinkovito ponovno prilagajanje celičnih linij. Omogoča izbris ali zamenjavo celotne skupine genov, s posnemanjem človeške presnove zdravil ali vnosa.

Genomsko prilagajanje celičnih linij je tudi ključno za uporabo zahtevnega proizvodnega pregleda v večgenskih kontekstih.

–  Nevarnost naravnih nesreč: Izboljšanje napovedovanja in integrirane presoje nevarnosti, ranljivosti in tveganja pri nesrečah, povezanih z geološkimi tveganji (kot so potresi, izbruhi vulkanov, cunamiji) in podnebjem (kot so nevihte in poplave); razvoj sistemov zgodnjega obveščanja in izboljšanje strategij za preprečevanje in ublažitev.

–  Nevarnost naravnih nesreč: Izboljšanje napovedovanja in integrirane presoje nevarnosti, ranljivosti in tveganja pri nesrečah, povezanih z geološkimi tveganji (kot so potresi, izbruhi vulkanov, cunamiji) in podnebjem (kot so nevihte, pozeba, suša, poplave, požari, snežni plazovi, zemeljski plazovi, gozdni požari in drugi izredni pojavi), ter pojavih, ki jih te nesreče povzročajo; razvoj sistemov zgodnjega obveščanja in izboljšanje strategij za preprečevanje in ublažitev; analiza ravnanja ob naravnih nesrečah in katastrofah; oblikovanje pristopov za obvladovanje različnih tveganj, osredotočenih na združevanje strategij za posebna tveganja, z razumljivimi načrti, postopki in protokoli.

– Ohranjanje in trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri in viri, ki jih je ustvaril človek: ekosistemi; upravljanje vodnih virov; ravnanje z odpadki in preprečevanje njihovega nastajanja; zaščita in upravljanje biološke raznovrstnosti, zaščita tal, morskega dna in obalnih območij, pristopi proti dezertifikaciji in degradaciji tal; upravljanje z gozdovi; trajnostno upravljanje in načrtovanje mestnega okolja, upravljanje s podatki in informacijske storitve; presoja in predvidevanje v zvezi z naravnimi procesi.

– Ohranjanje in trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri in viri, ki jih je ustvaril človek: ekosistemi; upravljanje vodnih virov; ravnanje z odpadki in preprečevanje njihovega nastajanja; zaščita in upravljanje biološke raznovrstnosti, vključno z nadzorom invazivnih tujih vrst, remediacija in zaščita tal, zaščita morskega dna, lagun in obalnih območij, pristopi proti dezertifikaciji in degradaciji tal, ohranjanje pokrajine; upravljanje z gozdovi in rudninami; trajnostno upravljanje in načrtovanje mestnega okolja, zgodovinskih virov, kulturne dediščine in turizma, upravljanje s podatki in informacijske storitve; presoja in predvidevanje v zvezi z naravnimi procesi.

– Okoljske tehnologije za opazovanje, preprečevanje, ublažitev, prilagoditev, sanacijo in obnovo naravne in kulturne krajine: v zvezi z vodo, podnebjem, zrakom, morskim, mestnim in podeželskim okoljem, tlemi, ravnanjem z odpadki, recikliranjem, čistimi proizvodnimi procesi, kemijsko varnostjo, varovanjem kulturne dediščine in grajenega okolja.

– Okoljske tehnologije za opazovanje, preprečevanje, ublažitev, prilagoditev, sanacijo in obnovo naravne in kulturne krajine: v zvezi z vodo, podnebjem, zrakom, morskim, mestnim in podeželskim okoljem, tlemi, energijo, rudninami, ravnanjem z odpadki, recikliranjem, čistimi proizvodnimi procesi in trajnostnimi proizvodi, obdelavo in/ali koristno ponovno uporabo ostankov ali odpadkov, nastalih pri proizvodnji energije, kemijsko varnostjo, varovanjem kulturne dediščine in grajenega okolja.

– Varstvo, ohranjanje in krepitev kulturne dediščine, vključno z življenjskim prostorom človeka: boljše ocenjevanje škode na kulturni dediščini, razvoj inovativnih strategij ohranjanja; spodbujanje vključevanja kulturne dediščine v mestno okolje.

Obrazložitev

Bistveno je vključiti poseben odstavek o kulturni dediščini, če vključuje izkoriščanje mogočih surovin v smislu raziskav z uporabo novih tehnologij.

– Ocena tehnologije, preverjanje in preskušanje: Metode in orodja za oceno tveganja za okolje in življenjski cikel pri postopkih, tehnologijah in proizvodih; podpora platformam za trajnostno kemijo, oskrbo z vodo in sanitarne storitve; znanstveni in tehnološki vidiki prihodnjega Evropskega programa za preverjanje in preskušanje okoljskih tehnologij.

– Ocena tehnologije, preverjanje in preskušanje: Metode in orodja za oceno tveganja za okolje in življenjski cikel pri postopkih, tehnologijah in proizvodih, skupaj z nadomestnimi preskusnimi strategijami in zlasti s preskusnimi metodami, ki ne vključujejo živali; podpora platformam za trajnostno kemijo, oskrbo z vodo in sanitarne storitve; znanstveni in tehnološki vidiki prihodnjega evropskega programa za preverjanje in preskušanje okoljskih tehnologij, oblikovanje in širjenje instrumentov za ocenjevanje s tretje strani.

Obrazložitev

V skladu z zahtevami Protokola o zaščiti in dobrem počutju živali, členom 23 Direktive Sveta 86/609/EGS ter členom 7.2(a) in (b) šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti ter ciljem predlagane uredbe EU o kemikalijah za spodbujanje preskusov, ki ne vključujejo živali, je treba na tem mestu vključiti razvoj nadomestnih preskusnih strategij in zlasti metod, ki ne vključujejo živali.

Izboljšanje okoljskih dejavnosti bo nedvomno odvisno od predlaganih ukrepov, vendar je videti nevarno, da Komisija izrecno ne spodbuja instrumentov za ocenjevanje s tretje strani niti ne omenja že pripravljenih instrumentov (EMAS, ECOLABEL), ki se na evropski ravni ne uporabljajo tako široko, kot se je pričakovalo.

· Opazovanje zemlje: Prispevati k razvoju in vključevanju sistemov za opazovanje za vprašanja v zvezi z okoljem in trajnostjo v okviru GEOSS; interoperabilnost med sistemi in optimalizacijo informacij za razumevanje, oblikovanje in napovedovanje okoljskih pojavov.

.

· Opazovanje zemlje: Prispevati k razvoju in vključevanju sistemov za opazovanje za vprašanja v zvezi z okoljem in trajnostjo v okviru GEOSS; interoperabilnost med sistemi in optimalizacijo informacij za razumevanje, oblikovanje in napovedovanje okoljskih pojavov ter za ocenjevanje in iskanje naravnih virov ter upravljanje z njimi.

Obrazložitev

Tehnologije za opazovanje zemlje so zelo pomembne tudi za ocenjevanje in iskanje naravnih virov ter upravljanje z njimi. Zelo pomembne so na področjih, kot so gozdarstvo, varovanje tal, kmetijstvo, voda, energetski viri in rudna bogastva.

–   Metode napovedovanja in ocenjevalna orodja: oblikovanje povezav med gospodarstvom/okoljem/družbo, vključno s tržno umerjenimi instrumenti, zunanjimi učinki, mejnimi vrednostmi in razvijanjem baze znanja in metodologij za trajnostno presojo vpliva na ključna področja kot so vprašanje rabe zemljišč in pomorstva; družbene in gospodarske napetosti, povezane s klimatskimi spremembami.

– Metode napovedovanja in ocenjevalna orodja, ob upoštevanju različnih stopenj opazovanja: oblikovanje povezav med gospodarstvom/okoljem/družbo, vključno s tržno umerjenimi instrumenti, zunanjimi učinki, mejnimi vrednostmi in razvijanjem baze znanja in metodologij za trajnostno presojo vpliva na ključna področja kot so vprašanje rabe zemljišč in pomorstva; družbene in gospodarske napetosti, povezane s klimatskimi spremembami.

Obrazložitev

Prek povezave med podatki, pridobljenimi z opazovanjem vesolja, in tistimi, pridobljenimi z opazovanjem zemlje, bi lahko z opazovanjem na zemlji potrdili reprezentativnost ali obnovljivost nekaterih prostorskih modelov, ki omogočajo le sinoptični pogled površinskih stanj in procesov. Ponudilo bi tudi veliko raziskovalnih možnosti, zlasti v regionalnem načrtovanju, spremembah v rabi zemljiščenergetskih in vodnih tokovih, okoljskih kazalcih itd.

Ob upoštevanju okoljskih in naravnih virov razviti integrirane, na tehnološkem napredku osnovane, „bolj zelene” in „pametnejše” vseevropske prometne sisteme, ki bodo v korist državljanom in družbi; in zaščititi ter nadalje razvijati vodilni položaj, ki so si ga evropske industrije pridobile na svetovnem trgu.

Ob upoštevanju okoljskih in naravnih virov razviti integrirane, na tehnološkem napredku osnovane, bolj zelene, pametnejše ter invalidnim osebam dostopne vseevropske prometne sisteme, ki bodo v korist vsem državljanom in družbi; in zaščititi ter nadalje razvijati vodilni položaj, ki so si ga evropske industrije pridobile na svetovnem trgu, tudi z omogočanjem zapolnitve tehnoloških vrzeli na čezatlantski ravni.

Obrazložitev

Obstajajo segmenti sistema zračnih prevozov, v katerih je Evropa izgubila svojo vodilno vlogo (npr. v regionalnem zračnem prometu zdaj prevladujejo Kanadčani in Brazilci). Obstajajo tudi segmenti, kjer Evropa brez ustreznih naložb tvega, da bo odrinjena na obroben položaj (npr. tiltrotorji).

Dostop invalidnih oseb do osrednjih prometnih storitev je bistven za prometno politiko večine držav članic. Za evropske raziskovalne in razvojne pobude obstajajo možnosti za podporo razvoja na tem področju in za zagotavljanje primerjalnih podatkov, na primer študij o stroškovnih prednostih dostopnega prometa, vključno s širšimi socialnimi posledicami in izboljšanimi ter inovativnimi rešitvami pri oblikovanju za dostopnost.

Širitev (povečanje ozemlja za 25 % in prebivalstva za 20 %) in gospodarski razvoj EU predstavljata nove izzive za učinkovit, stroškovno ugoden in trajnosten prevoz oseb in tovora. Promet ima prav tako neposreden pomen za druge glavne politike, kot so trgovina, konkurenca, zaposlovanje, kohezija, energetika, varnost in notranji trg. Naložbe v RTR v prometno industrijo EU so predhodno potrebne za zagotavljanje konkurenčne prednosti na tehnološkem področju na globalnih trgih. Dejavnosti na evropski ravni bodo prav tako spodbujale prestrukturiranje industrije, vključno z vključevanjem dobavne verige in zlasti MSP.

Širitev (povečanje ozemlja za 25 % in prebivalstva za 20 %) in gospodarski razvoj EU predstavljata nove izzive za učinkovit, stroškovno ugoden in trajnosten prevoz oseb in tovora ter vključujeta razvoj inovativnih infrastruktur. Promet ima prav tako neposreden pomen za druge glavne politike, kot so trgovina, konkurenca, okolje, zaposlovanje, kohezija, energetika, varnost in notranji trg. Naložbe v raziskave in tehnološki razvoj v prometno industrijo EU so predhodno potrebne za zagotavljanje konkurenčne prednosti na tehnološkem področju na globalnih trgih. Dejavnosti na evropski ravni bodo prav tako spodbujale prestrukturiranje industrije, vključno z vključevanjem dobavne verige in zlasti MSP.

Obrazložitev

Posebej je treba priznati tudi prispevek politike raziskav in razvoja k razvoju površinske infrastrukture, zlasti za ponovno vzpostavitev ravnotežja med načini prevoza in boljšo geografsko pokritostjo novih držav članic.

Nedvomno ima tudi prevoz neposreden vpliv na okolje.

Raziskovalne vsebine, ki so jih razvile evropske tehnološke platforme, podpirajo potrebo po perspektivi o novih „prometnih sistemih“, ki upošteva medsebojno delovanje vozil, prometnih omrežij in uporabo prometnih storitev, ki jih je mogoče razviti samo na evropski ravni. Stroški RTR na vseh omenjenih področjih sunkovito rastejo in sodelovanje na ravni EU je bistveno za zagotavljanje kritične mase raznih ponudnikov RTR, da bi se lahko lotili obsega in multidisciplinarnih izzivov na gospodaren način. Prav tako je bistveno spoprijeti se s političnimi, tehnološkimi in socialno-ekonomskimi izzivi na področju „čistih in varnih vozil prihodnosti“, interoperabilnosti in intermodalnosti, zlasti železniškega prometa, cenovne dostopnosti, varnosti, zmogljivosti, zaščite in okoljskih vplivov v razširjeni Uniji. Razvojne tehnologije bodo tudi v podporo sistemu Galileo in njegove aplikacije bodo bistvene za izvajanje evropskih politik.

Raziskovalne vsebine, ki so jih razvile evropske tehnološke platforme, podpirajo potrebo po perspektivi o novih prometnih sistemih, ki upošteva medsebojno delovanje vozil ali plovil, prometnih omrežij ali infrastruktur in uporabo prometnih storitev, ki jih je mogoče razviti samo na evropski ravni. Stroški za raziskave in tehnološki razvoj na vseh omenjenih področjih sunkovito rastejo in sodelovanje na ravni EU je bistveno za zagotavljanje kritične mase raznih ponudnikov raziskav in tehnološkega razvoja, da bi se lahko lotili obsega in multidisciplinarnih izzivov na gospodaren način. Prav tako je bistveno spoprijeti se s političnimi, tehnološkimi in socialno-ekonomskimi izzivi na področju čistih in varnih vozil prihodnosti, interoperabilnosti in intermodalnosti, zlasti vodnega in železniškega prometa, trajnostne in varne pomorske oskrbe Evrope, cenovne dostopnosti, varnosti, zmogljivosti, zaščite in okoljskih vplivov v razširjeni Uniji. Zlasti je pomemben močan tehnološki temelj za konkurenčno industrijo na področju gorivnih celic in vodika v EU za uporabo v prometu čistih in varnih vozil prihodnosti. Okoljske raziskave morajo vključevati razvoj čistih in varnih vozil prihodnosti ter izogib prometu, njegovo zmanjšanje in optimizacijo. Razvojne tehnologije bodo tudi v podporo sistemu Galileo in njegove aplikacije bodo bistvene za izvajanje evropskih politik.

Obrazložitev

Uporaba gorivnih celic v prometu mora vključevati finančna sredstva tudi iz te prednostne teme. Strokovnjaki predvidevajo 4-odstotno povečanje obsega povpraševanja po pomorskem prevozu v količinah na leto; to pomeni globalno povečanje prevoza blaga za 80%. do leta 2010 Povečanje bo zlasti posledica povečanja prevoza zabojnikov in prevoza tovornjakov (koncept pomorske avtoceste). Zlasti se bo povpraševanje po prevozu utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) povečalo za okoljske namene in raznolikost dobave virov.

– Okolju prijaznejši zračni promet: zmanjšanje emisij in hrupa, vključno z delom na motorjih in alternativnih gorivih, strukture in nove oblike plovil, obratovanje letališča in vodenje prometa.

– Okolju prijaznejši zračni promet: razvoj tehnologij za zmanjšanje emisij in hrupa, vključno z delom na motorjih in alternativnih gorivih, strukture, lažji materiali in nove oblike plovil, vključno z rotoplani (helikopterji in tiltrotorji), obratovanje letališča in vodenje prometa, boljše vzdrževanje, popravilo in obnovo.

Obrazložitev

Medtem ko je koncept plovil dovolj širok za vključitev vseh vrst vozil s stalno pritrjenimi krili (od večjih do regionalnih), je treba dodati tudi rotoplane (helikopterje in tiltrotorje), ker je danes to eno od področij, kjer so bolj potrebne okolju prijazne tehnologije.

Poudarek je na razvoju tehnologij za nove pod(sisteme). Zaradi dolge življenjske dobe plovila bo okolju prijaznejši zračni promet v veliki meri odvisen od obstoječih okolju prijaznejših flot, npr. razvoj okolju prijaznih naknadno vgradljivih sistemov, prenosa najnovejših tehnologij na obstoječo floto in nove tehnologije za popravila itd. Velik poudarek na vzdrževanju, popravilu in obnovi bo bistveno prispeval k okolju prijaznejšemu zračnemu prometu in pospešil vključitev malih in srednjih podjetij v vseh državah članicah.

Poraba energije je pomembno povezana s težo plovila. Potekajo raziskave na obstojnejših in lažjih materialih, ker združujejo manjšo porabo energije z višjimi varnostnimi standardi; To je mogoče uporabiti tudi v pomorskem prometu.

Zagotavljanje zadovoljstva in varnosti potnikov: izboljšanje ugodja potnikov, inovativne storitve med letom in učinkovitejša odprema potnikov; izboljšanje vseh varnostnih vidikov zračnega prometa; večja izbira plovil – od večjih do manjših.

Zagotavljanje zadovoljstva in varnosti potnikov: izboljšanje ugodja potnikov, inovativne storitve med letom in učinkovitejša odprema potnikov; izboljšanje vseh varnostnih vidikov zračnega prometa; večja izbira plovil – od večjih do manjših za povezavo med mestnimi središči in regionalno uporabo (npr. tiltrotorji), pri čemer se zagotovi boljša oblika z upoštevanjem dostopa do plovil za invalide, kar se razvije v posvetovanju s predstavniškimi organizacijami invalidov.

Obrazložitev

Izraz "manjši" bolje pojasnjuje potrebo po uvrščanju celotnega obsega plovil v kategorijo širokotrupnih plovil. Prav tako moramo izboljšati povezave med mestnimi središči in regionalne povezave, kjer ni ustrezne infrastrukture.

Dostop invalidnih oseb do osrednjih prometnih storitev je bistven za prometno politiko večine držav članic. Za evropske raziskovalne in razvojne pobude obstajajo možnosti za podporo razvoja na tem področju in za zagotavljanje primerjalnih podatkov, na primer študij o stroškovnih prednostih dostopnega prometa, vključno s širšimi socialnimi posledicami in izboljšanimi ter inovativnimi rešitvami pri oblikovanju za dostopnost.

Povečanje gospodarnosti: zmanjšanje stroškov, nastalih zaradi razvoja proizvoda, stroškov proizvodnje in obratovalnih stroškov letal z nultim vzdrževanjem, povečana uporaba avtomatizacije in simulacije.

Povečanje gospodarnosti: zmanjšanje stroškov, nastalih zaradi razvoja proizvoda, stroškov proizvodnje in obratovalnih stroškov letal z inovativnim in nultim vzdrževanjem, popravilo in obnova, povečana uporaba avtomatizacije in simulacije.

Obrazložitev

Pri obratovanju so vzdrževalna dela in obnova glavni stroški. Sektor zračnega prometa bi lahko izboljšal konkurenčno prednost z uvedbo novih, integriranih in sodobnih konceptov za vzdrževanje, popravilo in obnovo. Posebna pozornost na tem področju bo pospešila tudi vključevanje malih in srednjih podjetij v vseh državah članicah.

– Pionirstvo zračnega prometa prihodnosti: spoprijemanje z dolgoročnimi izzivi aviacije s pomočjo korenitejših, okoljsko učinkovitejših in inovativnih kombinacij tehnologij, ki bi vodile k večjemu razvoju v zračnem prometu.

– Pionirstvo zračnega prometa prihodnosti: spoprijemanje z dolgoročnimi izzivi aviacije s pomočjo korenitejših, okoljsko učinkovitejših in inovativnih kombinacij tehnologij, dostopnih invalidom, ki bi vodile k večjemu razvoju v zračnem prometu.

Obrazložitev

Dostop invalidnih oseb do osrednjih prometnih storitev je bistven za prometno politiko večine držav članic. Za evropske raziskovalne in razvojne pobude obstajajo možnosti za podporo razvoja na tem področju in za zagotavljanje primerjalnih podatkov, na primer študij o stroškovnih prednostih dostopnega prometa, vključno s širšimi socialnimi posledicami in izboljšanimi ter inovativnimi rešitvami pri oblikovanju za dostopnost.

– Spodbujanje raziskav v splošnem letalstvu kot vir zamisli in človeških virov v celotnem sektorju aeronavtike.

Obrazložitev

Splošno letalstvo ima dolgo evropsko tradicijo. To je naravni vir zamisli in človeških virov za industrijo aeronavtike. Hkrati lahko mala in srednja podjetja ter manjše raziskovalne ustanove včasih lažje prispevajo v manjšem sorodnem sektorju komercialnega letalskega prometa.

Površinski promet (železniški, cestni in vodni)

Trajnostni površinski promet (železniški, cestni in vodni)

Obrazložitev

Naslov mora vsebovati besedo "trajnosten", podobno kot v šestem okvirnem programu za raziskave in razvoj, saj člen 6 Pogodbe zavezuje k vključevanju trajnostnega razvoja v sektor raziskav in prevoza.

– Okolju prijaznejši površinski promet: zmanjšanje onesnaževanja okolja in zmanjšanje hrupa; razvoj čistih in učinkovitih motorjev, vključno s hibridno tehnologijo in uporabo alternativnih goriv za prometne aplikacije; strategija za izrabljena vozila in plovila.

– Okolju prijaznejši površinski promet: zmanjšanje onesnaževanja okolja in zmanjšanje hrupa; razvoj čistih in učinkovitih motorjev, vključno s hibridno tehnologijo in uporabo alternativnih goriv za prometne aplikacije, zlasti vodika in gorivnih celic, ob upoštevanju stroškovne in energetske učinkovitosti; strategija za izrabljena vozila in plovila.

Obrazložitev

Uporaba gorivnih celic v prometu mora vključevati finančna sredstva tudi iz te prednostne teme.

Stroške za prometne dejavnosti je treba preučiti in oceniti glede na energijo.

- Podpora ciljem programov Marco Polo: specifične raziskave o tehničnih možnostih in prednostih za zdravje in okolje, premik proti okolju prijaznejšim načinom prevoza in celostni izogib prometu.

Obrazložitev

V programih Marco Polo I in II se porabi veliko denarja. Vendar očitno primanjkuje ustreznih raziskav za zagotavljanje, da subvencionirani ukrepi dejansko ustrezajo ciljem. V tem okviru so potrebna podrobna pojasnila in študije o shemah za celostni izogib prometu.

Spodbujanje modalnega razporejanja in razbremenitev prometnih koridorjev: razvoj inovativnih, intermodalnih in interoperabilnih regionalnih in nacionalnih prometnih omrežij, infrastruktur in sistemov v Evropi; internalizacija stroškov; izmenjava informacij med vozilom/plovilom in prometno infrastrukturo; optimizacija infrastrukturne zmožnosti.

Spodbujanje modalnega razporejanja in razbremenitev prometnih koridorjev: razvoj inovativnih, intermodalnih in interoperabilnih regionalnih in nacionalnih prometnih ter logističnih omrežij, infrastruktur in sistemov v Evropi ter metod za njihovo učinkovito operativno uporabo, skupaj s strategijami, ki zagotavljajo mestnim in podeželskim regijam zagotavljajo povezave do koridorjev in večjih prometnih omrežij; internalizacija stroškov; izmenjava informacij med vozilom/plovilom in prometno infrastrukturo; razvoj priobalnih infrastruktur; optimizacija infrastrukturne zmožnosti, vključno z dejavnostmi, ki zajemajo interoperabilno in operacijsko optimizacijo lokalnih, regionalnih in nacionalnih in evropskih prometnih omrežij, nadaljnjimi izkušnjami in razvojem v evropskem sistemu za vodenje železniškega prometa.

Obrazložitev

Evropski sistem za vodenje železniškega prometa je pomemben v okviru vseevropskih telekomunikacijskih omrežij. Zagotoviti je treba nadaljnje spremljajoče raziskave na področju standardizacije, stabilizacije in novih izkušenj.

Po mnenju strokovnjakov se mora zmogljivost evropskih pristanišč do leta 2020 podvojiti (vir: UPACCIM Union des Ports Autonomes et des Chambres de Commerce et d’Industrie Maritimes); glede na čedalje večje težave pri razvoju novih pristaniških infrastruktur zaradi varstva okolja obal je obljubljena nadomestna rešitev za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina večji razvoj priobalnih infrastruktur zemeljskega plina za dostavo prek prevoznikov utekočinjenega zemeljskega plina..

Glede na sedanje težave pri napredku v intermodalnosti in povečanje zastojev je treba razviti nove logistične sisteme na evropski, nacionalni in regionalni ravni.

Infrastrukturni ukrepi bodo izboljšali razmere v prometu le, če bo opazna njihova učinkovita uporaba. Intermodalna prometna omrežja zahtevajo veliko usklajevanja (s strani upravljavcev) in načrtovanje pomoči (za uporabnike), da sedanja inercija ne prevlada nad prednostmi.

Predlagane spremembe bodo pomenile trajno izboljšanje možnosti za povečanje deleža železniškega prometa v mestnih regijah (železniške povezave) in vzdrževanje poti do glavnih koridorjev in od njih. Zlasti nov tehnični in organizacijski razvoj na podlagi šestega okvirnega programa zagotavlja zelo obetavne pristope na tem področju.

– Zagotavljanje trajnostne mobilnosti v mestih: inovativne organizacijske sheme, vključno s čistimi in varnimi vozili in ekološkimi načini prevoza, novimi javnimi načini prevoza in racionalizacijo zasebnega prevoza, komunikacijsko infrastrukturo, integriranim načrtovanjem mest in prometa.

– Zagotavljanje trajnostne in dostopne mobilnosti v mestih: inovativne organizacijske sheme, vključno s čistimi in varnimi vozili in načini prevoza z nižjo stopnjo onesnaževanja, tudi na osnovi vodika in gorivnih celic, z izboljšanjem dostopnosti za osebe z omejeno sposobnostjo gibanja, z boljšimi in inovativnimi rešitvami za prevozna sredstva in infrastrukturo, da bi bili dostopnejši invalidom, novimi javnimi in/ali kolektivnimi načini prevoza, usmerjenimi v učinkovitost celotne mobilnostne verige (javni oziroma kolektivni prevoz, skupno lastništvo in skupna raba avtomobilov, hoja in kolesarjenje, in racionalizacijo zasebnega prevoza, komunikacijsko infrastrukturo, integriranim načrtovanjem mest, cestnih del in prometa z vključevanjem modalnega razporejanja tovornega prometa v skladu z okoljskimi vidiki; razpoložljive sheme, uravnoteženje strojne opreme in infrastrukturnih ukrepov z ukrepi obvladovanja mobilnosti; orodja za upravljanje: pametna programska oprema za integrirano oblikovanje kakovosti zraka, hrupa in prometa; večja mobilnost med mesti in njihovimi oddaljenimi regijami; ukrepi za upravljanje mobilnosti in spremembe vedenja.

Obrazložitev

Dostop invalidnih oseb do osrednjih prometnih storitev je bistven za prometno politiko večine držav članic. Za evropske raziskovalne in razvojne pobude obstajajo možnosti za podporo razvoja na tem področju in za zagotavljanje primerjalnih podatkov, na primer študij o stroškovnih prednostih dostopnega prometa, vključno s širšimi socialnimi posledicami in izboljšanimi ter inovativnimi rešitvami pri oblikovanju za dostopnost.

Uporaba gorivnih celic v prometu mora vključevati finančna sredstva tudi iz te prednostne teme.

– Izboljšanje varnosti in zaščite: kot velja za prometni sistem, izboljšanje varnosti v prometu za voznike, potnike, osebje, kolesarje in pešce, pri načrtovanju vozil, plovil in v celotnem prometnem sistemu.

– Izboljšanje varnosti in zaščite: kot velja za prometni sistem, izboljšanje varnosti v prometu za voznike, potnike, osebje, kolesarje in pešce ter blago (vključno z utekočinjenim zemeljskim plinom), pri načrtovanju vozil, plovil, infrastruktur in v celotnem prometnem sistemu.

Obrazložitev

Raziskave in razvoj morajo s trajnostnim upravljanjem podpreti razvoj pri utekočinjenem zemeljskem plinu, kar pomeni, da je treba učinkovito in varno infrastrukturo in tehnologije za utekočinjen zemeljski plin obravnavati skupaj s poglobljenim razumevanjem vedenja utekočinjenega zemeljskega plina: energetsko razmerje prevoznikov LNG, termodinamični cikli, novi materiali, nova oprema… Ker je vedno težje zgraditi terminale LNG v Evropi, zlasti zaradi sprejetja tretje stranke, se zdi razvoj priobalnih infrastruktur LNG kot obljubljena rešitev za združevanje industrijskih omejitev in zahteve tretje strani ter tudi varnostnih vidikov.

– Krepitev konkurenčnosti: izboljšanje načrtovalnih procesov; razvoj naprednih tehnologij za goriva in vozila; inovativni in gospodarni proizvodni sistemi in infrastrukturna konstrukcija; dopolnilne arhitekture.

– Krepitev konkurenčnosti: izboljšanje načrtovalnih procesov; razvoj naprednih tehnologij za goriva in vozila; inovativni in gospodarni proizvodni sistemi in infrastrukturna konstrukcija ter vzdrževanje; dopolnilne arhitekture.

Obrazložitev

Vzdrževanje infrastrukture površinskega prometa morajo prav tako podpirati dejavnosti raziskav in tehnološkega razvoja, ker je zelo pogosto zelo stroškovno učinkovita, če ni celo učinkovitejša kot infrastrukturna konstrukcija.

Podpora evropskemu sistemu za globalno satelitsko navigacijo (Galileo): natančna navigacija in natančno določanje časa za uporabo v več sektorjih; učinkovita uporaba satelitske navigacije in podpore drugi generaciji tehnologij.

Podpora evropskemu sistemu za globalno satelitsko navigacijo (Galileo) in EGNOS: natančna navigacija in natančno določanje časa za uporabo v več sektorjih; učinkovita uporaba satelitske navigacije in podpore drugi generaciji tehnologije, ki se lahko uporablja za racionalizacijo kopenskih in pomorskih prometnih sistemov za povečanje učinkovitosti ter izboljšanje varnosti in zaščite. Krepitev zbliževanja med Galileom in drugimi obstoječimi prometnimi sistemi.

Obrazložitev

Tudi programu EGNOS (Skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev), s katerim je Evropa prispevala k prvi generaciji GNSS (sistem za globalno satelitsko navigacijo), je treba zagotoviti posebno podporo za odpravo omejitev današnjega sistema zračne plovbe in velikega povečanja potovanja z letalom v zadnjih letih.

Treba je poudariti potrebo, da se Galileo pridruži obstoječim trendom "štirikratnega" koncepta, ki vključuje govorno, podatkovno, video- in mobilno komunikacijo, s čimer se spodbuja splošno načelo razširjenosti, ki vključuje prometne in komunikacijske sisteme.

Da bi poudarili vlogo Galilea pri realizaciji bolj integriranega, varnejšega in učinkovitejšega prometnega sistema.

Globlje, splošno razumevanje zahtevnih in medsebojno povezanih socialno-ekonomskih izzivov, s katerimi se sooča Evropa, na primer rastjo, zaposlovanjem in konkurenco, družbeno kohezijo in trajnostjo, kakovostjo življenja in globalno soodvisnostjo, zlasti z namenom zagotavljanja boljše baze znanja politikam na zadevnih področjih.

Globlje, splošno razumevanje zahtevnih in medsebojno povezanih socialno-ekonomskih izzivov, s katerimi se sooča Evropa, na primer demografskimi spremembami in okoljskimi izzivi ter vsemi posledicami in možnostmi, ki jih imajo za rast, zaposlovanje in konkurenco, družbeno kohezijo, medkulturno razumevanje ter povezovanje in trajnost, kakovost življenja in globalno soodvisnost, zlasti z namenom zagotavljanja boljše baze znanja politikam na teh področjih, s posebnim ciljem razviti glavne pogoje za sodobno trajnostno družbo s temeljem na polni zaposlenosti.

Obrazložitev

Izzivi rasti, zaposlovanja in konkurence itd. so točke programa Lizbonske strategije in ne vprašljivi izzivi. Bistveno vprašanje je, da druge pomembne spremembe vplivajo na zdajšnjo zasnovo temeljev naše družbe, katerih rezultat je program Lizbonske strategije. Raziskave je treba usmeriti k razumevanju posledic in nenazadnje novih možnosti nastalih sprememb in razvoja političnih načrtov za evropske načrtovalce politike.

Cilj je vzpostaviti delujoč evropski družbeni model s približevanjem polni zaposlenosti.

Medsebojni vpliv različnih kultur v evropskih družbah je eden od največjih izzivov Evrope ter je ključen za celotno povezanost družb in konkurenčnost Evrope.

Evropa ima močno in visoko kakovostno raziskovalno bazo na področju socialno-ekonomskih znanosti in humanističnih ved. Raznolikost pristopov v EU na področju gospodarstva, sociale, politike in kulture zagotavlja zelo plodna tla za raziskave na teh področjih na ravni EU. V skupnih raziskavah glede evropskih socialno-ekonomskih vprašanj je na navedenih področjih prisotna visoka stopnja evropske dodane vrednosti. Kot prvo imajo zadevna vprašanja in izzivi veliko prednost na ravni EU in jih obravnavajo politike EU. Kot drugo primerjalne raziskave v večini držav EU ali v vseh državah EU ponujajo zlasti učinkovito orodje in pomembne učne priložnosti po državah in regijah.

Evropa ima močno in visoko kakovostno raziskovalno bazo na področju socialno-ekonomskih ter socialno-kulturnih znanosti in humanističnih ved. Raznolikost pristopov v EU na področju gospodarstva, sociale, politike in kulture zagotavlja zelo plodna tla za raziskave na teh področjih na ravni EU. V skupnih raziskavah glede evropskih socialno-ekonomskih vprašanj je na navedenih področjih prisotna visoka stopnja evropske dodane vrednosti. Prvič, imajo zadevna vprašanja in izzivi veliko prednost na ravni EU in jih obravnavajo politike EU. Drugič, primerjalne raziskave v večini držav EU ali v vseh državah EU ponujajo zlasti učinkovito orodje in pomembne učne priložnosti po državah in regijah.

Obrazložitev

Evropa ima tudi močno in visokokakovostno raziskovalno bazo na področju socialno-kulturnih znanosti, ki jih je treba omeniti v tem odstavku.

Dejavnosti, ki jih je treba podpreti, so naštete spodaj, in pričakuje se, da bodo bistveno prispevale k izboljšanju oblikovanja, izvajanja, vplivov in vrednotenj politike na več področjih, kot so gospodarstvo, sociala, izobraževanje in usposabljanje, podjetništvo, mednarodna trgovina, potrošništvo, zunanji odnosi, pravosodje in notranje zadeve ter politika uradne statistike. Poleg tega bodo zagotovljene možnosti za obravnavanje nastalih družbeno-ekonomskih izzivov, kakor tudi za začetek raziskav glede novih ali nepredvidenih potreb politike.

Dejavnosti, ki jih je treba podpreti, so naštete spodaj, in pričakuje se, da bodo bistveno prispevale k izboljšanju oblikovanja, izvajanja, vplivov in vrednotenj politike na več področjih, kot so gospodarstvo, znanost in tehnologija, sociala, izobraževanje in usposabljanje, kultura, enakost spolov, podjetništvo, mednarodna trgovina, potrošništvo, zunanji odnosi, pravosodje in notranje zadeve ter politika uradne statistike. Poleg tega bodo zagotovljene možnosti za obravnavanje nastalih demografskih in socialno-ekonomskih izzivov ter tudi za začetek raziskav glede novih in nepredvidenih političnih potreb.

Obrazložitev

Primerjalna ocena in študija politike znanosti in tehnologije različnih držav Unije sta lahko koristni za izboljšanje nacionalnih prizadevanj za izpolnitev ciljev lizbonskega sporazuma.

Kulturne raziskave so pomembne in dovolj obsežne, da se omenijo na ravni okvirnega programa, ter obsegajo vse vidike kulture.

Demografske spremembe in spremenjena starostna struktura prebivalstva v EU bodo v prihodnosti povzročile nove politične izzive, ki jih je treba skrbno preučiti kot del okvirnega programa.

• Rast, zaposlovanje in konkurenčnost v družbi znanja: razvijanje in povezovanje raziskav v nacionalni institucionalni kontekst v zvezi z vprašanji, ki zadevajo rast, zaposlovanje in konkurenčnost in obsegajo inovacije, izobraževanje, vključno z vseživljenjskim učenjem in vlogo znanstvenega in drugega znanja.

• Rast, zaposlovanje in konkurenčnost v družbi znanja: razvijanje in povezovanje raziskav v nacionalni institucionalni kontekst v zvezi z vprašanji, ki zadevajo rast, zaposlovanje in konkurenčnost in obsegajo inovacije, izobraževanje, vključno z vseživljenjskim učenjem in vlogo znanstvenega in drugega znanja; osrednja vloga znanja in nematerialnih dobrin pri ustvarjanju ekonomskega, socialnega in kulturnega bogastva ter za socialno in okoljsko blaginjo na svetovni ravni; starost in politika o staranju, povezana s potrebnimi spremembami socialnih sistemov in sistemov socialnega skrbstva.

Obrazložitev

Osrednja vloga mora biti namenjena znanju za izpolnjevanje lizbonskih ciljev pri ustvarjanju na znanju temelječega gospodarstva in s tem zagotavljanju konkurenčnosti in rasti v Evropi. To bo spodbujalo tudi okoljsko, socialno in kulturno blaginjo.

V zvezi z raziskavami in razvojem ter socialno-ekonomskimi in humanističnimi vedami lahko znanje in nematerialne dobrine spodbujajo raziskovalne dejavnosti in razvoj, zlasti v zvezi z zagotavljanjem, da postane znanost bolj privlačna za mlade raziskovalce, in povečanjem ozaveščenosti o glavnih raziskovalnih izzivih v Evropi.

Eden od največjih izzivov za Evropo bo starajoče prebivalstvo in prihodnost socialne države, kar je treba rešiti, zato bo potrebno znanje za prilagajanje.

Združevanje ekonomskih, socialnih in okoljskih ciljev v evropsko perspektivo: z obravnavo dveh ključnih in tesno povezanih vprašanj neprestanega razvoja evropskih socialno-ekonomskih modelov in ekonomske ter družbene kohezije v razširjeni EU z upoštevanjem varstva okolja.

Združevanje ekonomskih, socialnih in okoljskih ciljev v evropsko perspektivo: z obravnavo dveh ključnih in tesno povezanih vprašanj neprestanega razvoja evropskih socialno-ekonomskih modelov in ekonomske, družbene in regionalne kohezije v razširjeni EU z interdisciplinarnim pristopom, ob upoštevanju socialnoekonomskega učinka evropske zakonodaje, varstva okolja, trajnostnega razvoja, vključno s trajnostnim urbanističnim načrtovanjem, energetskimi vprašanji ter vlogo mest in regij velemest.

Obrazložitev

Trajnostni razvoj kot temelj pomeni meddisciplinarni pristop in analizo tega vpliva.

Glavni trendi v družbi in njihove posledice: demografska sprememba, vključno s staranjem prebivalstva in migracijami; način življenja, delo, družina, vprašanja spolov, zdravje in kakovost življenja; kriminaliteta; vloga podjetništva v družbi in raznovrstnost prebivalstva, kulturne interakcije in vprašanja v zvezi z varovanjem temeljnih pravic in bojem proti rasizmu in nestrpnosti.

Glavni trendi v družbi in njihove posledice: demografska sprememba, vključno s staranjem prebivalstva in migracijami; način življenja, delo, družine, uskladitev poklicnega in družinskega življenja, vprašanja enakosti spolov, zdravje in kakovost življenja, vse večja neenakost; mestna območja kot zapleteni ekosistemi; konkurenčnost mest; javni in zasebni akterji pri razvoju načrtovanja mest in mestnih območij; kriminaliteta; položaj in kakovost življenja invalidov, zlasti položaj invalidov s kompleksnimi potrebami po odvisnosti in invalidov, ki živijo v ustanovah v Evropi, ter status shem za samostojno življenje po vsej Evropi; vloga podjetništva v družbi in raznovrstnost prebivalstva, etnična pripadnost, verski pluralizem, kulturne interakcije, vključno s prevajanjem za lažjo kulturno komunikacijo in vprašanja v zvezi z varovanjem temeljnih pravic, boj proti rasizmu in nestrpnosti ter boj proti vsem oblikam diskriminacije; pozitivni vpliv kulturne dediščine na kakovost življenja v mestih in velemestih; urbanistično upravljanje; razvoj inovativnih instrumentov, pristopov in usposabljanja za učinkovitejše sodelovanje med različnimi področji upravljanja ter med javnimi in zasebnimi udeleženci pri razvoju postopkov načrtovanja za mesta in urbana območja; neenakosti kljub gospodarskemu razvoju.

Obrazložitev

V zvezi s pobudami za kakovost življenja je pomembna potreba po financiranju, da se omogoči celovita in temeljita preiskava položaja invalidnih oseb, ki živijo v ustanovah v Evropi. Nedavna predhodna preiskava pobude, ki jo je financirala Komisija, kaže, da je zdaj malo informacij o stanovanjskih ustanovah in storitvah v Evropi. Končno poročilo projekta navaja, da je potrebna nadaljnja preiskava na tem področju in da je treba ta vprašanja reševati v prihodnjem okviru za raziskave Evropske unije.

Razen tega je potrebnih še veliko več raziskav, da se zagotovijo primerljivi podatki o stanju v različnih državah članicah EU in državah pristopnicah v zvezi s podporo za osebno pomoč invalidnim osebam, shemami neposrednih plačil in središči za samostojno življenje invalidnih oseb. Raziskave so potrebne tudi za oceno, kako lahko invalidne osebe in njihove družine uveljavljajo svobodno izbiro v zvezi s samostojnim življenjem.

Globalno okolje, kjer delujejo javni organi, se hitro spreminja. Treba je razviti in preskusiti inovativne mehanizme za odnose med občinami, regijami in drugimi področji upravljanja, pa tudi med javnimi organi in drugimi zaintersiranimi stranmi. Za evropsko mesto so značilne specifične sposobnosti za vključevanje v družbo, zgoščeni vzorci prostorskega razvoja, koncentracija gospodarskih dejavnosti in kolektivnih infrastruktur ter načini upravljanja s sodelovanjem. Zato je mesto temeljnega pomena za uresničevanje evropskih socialnoekonomskih in okoljskih ciljev, npr. iz lizbonske in göteborške strategije.

V zvezi s pobudami za kakovost življenja je pomembna potreba po financiranju, da se omogoči celovita in temeljita preiskava položaja invalidnih oseb, ki živijo v ustanovah v Evropi. Nedavna predhodna preiskava, ki jo je izvedla pobuda, financirana s strani Komisije, kaže, da je zdaj malo podatkov o stanovanjskih ustanovah in storitvah v Evropi. Končno poročilo projekta navaja, da je potrebna nadaljnja preiskava na tem področju in da je treba to vprašanje reševati v prihodnjem okviru za raziskave Evropske unije.

Mestno okolje oblikuje življenja državljanov in lahko izboljša njihovo dobro počutje. Nasilje in druge težave so pogosto povezane s slabo kakovostjo mestne arhitekture.

Kot raziskovalno področje, je v sedmi okvirni program Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007 do 2013) nujno vključiti prevajanje, ki je bistvenega pomena za zagotavljanje medsebojnega razumevanja med evropskimi državami in državljani. Če želi Evropska unija izboljšati prevajalski proces, kot navaja Komisija v novi okvirni strategiji za večjezičnost z 22. novembra 2005, potem so nujne obsežne raziskave o prevajanju med številnimi jeziki ter da lahko raziskovalci zaprosijo za financiranje takih projektov.

Tema o verskem pluralizmu je za Evropo pomembna in tudi aktualna in jo je treba posebej omeniti. Sedanje in še vedno vplivne verske tradicije v Evropi veliko prispevajo k oblikovanju pluralističnih razmer v Evropi, ker so verski akterji vplivni del civilne družbe, medtem ko verske zamisli in etični sistemi hkrati povzročajo spore, vendar tudi spodbujajo rešitve sporov, dialog in povezovanje.

Na ravni okvirnega programa je treba omeniti vedno večjo neenakost. Reševanje težav in skrbi, povezanih z narodnostjo, je glavna naloga v Evropi; upoštevati jo je treba na ravni okvirnega programa.

Ena največjih težav, s katerimi se sooča evropska družba, je uskladitev poklicnega in družinskega življenja. Poleg tega pa enakost spolov in boj proti vsem oblikam diskriminacije prav tako sodi med vprašanja, s katerimi se sooča EU.

Evropa v svetu: razumevanje spreminjanja interakcij in soodvisnosti med regijami v svetu in njihove posledice za zadevne regije, zlasti Evropo; in obravnavanje nastajajočih groženj in tveganj brez spodkopavanja človekovih pravic, svobode in dobrobiti ljudi.

Evropa v svetu: razumevanje spreminjanja interakcij, medkulturnih odnosov in soodvisnosti med regijami v svetu, skupaj z medkulturnimi odnosi in soodvisnostjo regij v razvoju, in njihove posledice za zadevne regije, zlasti Evropo, posebej prek zgodovinskih in jezikoslovnih raziskav; obravnavanje nastajajočih groženj in tveganj brez spodkopavanja človekovih pravic, svobode in dobrobiti ljudi.

Obrazložitev

Ne smemo prezreti študije o odnosih in medsebojnem vplivu regij v razvoj, kot načina za boljše razumevanje razvoja teh regij in njihovega vpliva v globaliziranem svetu, s posebno omembo Evrope.

Študij kulturnih interakcij skozi zgodovino in jezike lahko prispeva k izboljšani sinergiji med Evropo in ostalim svetom.

Državljan v Evropski uniji: obravnava vprašanj v sklopu prihodnjega razvoja EU glede doseganja občutka za demokratično „lastnino“ in aktivna udeležba narodov Evrope; učinkovito in demokratično vladanje, vključno z gospodarskim vodenjem; in gradnja skupnega razumevanja in spoštovanja evropskih raznolikosti in značilnosti v smislu kulture, institucij, zgodovine, jezikov in vrednot.

Državljanstvo v Evropski uniji: obravnava vprašanj v sklopu prihodnjega razvoja EU glede doseganja občutka za demokratično lastnino in aktivna ter enaka udeležba narodov Evrope; stalna gradnja civilne družbe v razširjeni Evropi; učinkovito in demokratično vladanje, vključno z gospodarskim vodenjem.

Obrazložitev

Preučevanje različnih kultur, ki so ustvarile današnjo Evropo, v njihovem zgodovinskem razvoju in pluralizmu je tako pomembno, da mora postati posebna dejavnost v okviru te teme. Evropa je splošno priznana kot najizraziteje večkulturna geopolitična skupnost na svetu. Ta večkulturna identiteta ni le dejavnik, ki ga je treba ohraniti kot takšnega, ampak nam lahko omogoči bogat vpogled v prihodnost gospodarskega, socialnega in okoljskega programa Lizbonske strategije ter napredek evropskega političnega povezovanja.

Raziskave o gradnji civilne družbe se morajo nadaljevati v sedmem okvirnem programu.

Pomen evropske kulturne dediščine in zgodovinskega pojava evropske identitete sta del našega bogastva, kot Evropejcev. Udeležba mora biti med moškimi in ženskami uravnotežena, vsako napredno razmišljanje pa mora vključevati vidik enakosti spolov.

Evropska večkulturna dediščina in identiteta: gradnja skupnega razumevanja evropskih kultur v smislu institucij, zgodovine, jezikov, vrednot in praks; preučevanje njihovega zbliževanja in razhajanja ter zato tudi zgodovinskih dejavnikov; raziskovanje, kako lahko evropska kulturna raznolikost in pluralizem podpirata prihodnji razvoj ter nadaljnje povezovanje EU.

Obrazložitev

Preučevanje različnih kultur, ki so ustvarile današnjo Evropo, v njihovem zgodovinskem razvoju in pluralizmu je tako pomembno, da mora postati posebna dejavnost v okviru te teme. Evropa je splošno priznana kot najizraziteje večkulturna geopolitična skupnost na svetu. Ta večkulturna identiteta ni le dejavnik, ki ga je treba ohraniti kot takšnega, ampak nam lahko omogoči bogat vpogled v prihodnost gospodarskega, socialnega in okoljskega programa Lizbonske strategije ter napredek evropskega političnega povezovanja.

Predvidene dejavnosti glede vprašanj znanosti, tehnologije in z njima povezanimi socialno-ekonomskimi vprašanji, kot so prihodnji demografski trendi, globalizacija znanja in razvoja raziskovalnih sistemov, kot tudi prihodnjega razvoja glavnih raziskovalnih področij in znanstvenih disciplin.

Predvidene dejavnosti glede vprašanj znanosti, tehnologije in z njima povezanimi socialno-ekonomskimi vprašanji, kot so prihodnji demografski trendi, globalizacija znanja, razširjanje znanja in razvoja raziskovalnih sistemov, kot tudi prihodnjega razvoja glavnih raziskovalnih področij in znanstvenih disciplin.

Obrazložitev

Globalizacija znanja je ključna za razumevanje mehanizmov razširjanja znanja.

Širitev Evropske unije: raziskave, ki obravnavajo težave širitve EU, vključno z gospodarskim preoblikovanjem, selitvijo industrije, demografskimi spremembami, migracijami, (ponovnim) pojavom bolezni in njihovim širjenjem, spodbujanjem demokracije, razvojem samouprave, ohranjanjem kulturne dediščine.

Obrazložitev

Veliko obsežnih sprememb, ki še niso dokončane in še vedno niso dovolj znane.

Raziskave o širitvi Evropske unije se morajo nadaljevati v sedmem okvirnem programu.

Mir v Evropski uniji in svetu: mir kot temeljna vrednota, njegove pozitivne posledice v Evropski uniji in drugih regijah sveta, težave zaradi odsotnosti miru (vojna, negotovost) ter odnosi med regijami kot posledica zagotavljanja miru.

Obrazložitev

Mir je in mora ostati temeljna vrednota v Evropski uniji in ostalem svetu. Več različnih oblik odnosov in (negativnih ali pozitivnih) posledic je rezultat miru ali pomanjkanja miru ter bi jih bilo treba preučiti in raziskati.

Raziskave v humanističnih vedah: jeziki – jezikovna struktura in učenje jezika – književnost, zgodovina, umetnostna zgodovina, geografija in geologija, zgodovina področja, filozofija, kulturna dediščina v zvezi z vizualno umetnostjo in obrtjo, arhitektura in mesta.

Obrazložitev

Če želimo spoznati, kako se bo razvila Evropska unija, moramo najprej poznati njene kulturne korenine.

9. Varnost in vesolje

9. Varnost

Cilj

Cilj

Razvijati tehnologije in znanje za gradnjo možnosti, ki so potrebne za zagotavljanje varnosti državljanov pred grožnjami terorizma in kriminala, ob upoštevanju temeljnih človekovih pravic; zagotoviti optimalno in sporazumno uporabo razpoložljivih tehnologij v korist evropski varnosti in spodbujati sodelovanje ponudnikov in uporabnikov varnostnih rešitev.

Razvijati tehnologije in znanje za gradnjo možnosti, ki so potrebne za zagotavljanje varnosti državljanov pred grožnjami terorizma, naravnih nesreč in kriminala, ob upoštevanju temeljnih človekovih pravic in zasebnosti; spodbujati preprečevanje in mirno reševanje sporov; zagotoviti optimalno in sporazumno uporabo razpoložljivih tehnologij v korist evropski varnosti in spodbujati sodelovanje ponudnikov in uporabnikov varnostnih rešitev, ob tem pa zagotoviti preglednost in odgovornost, med drugim s posvetovanjem z Evropskim parlamentom.

V korist državljanov in konkurence evropske vesoljske industrije podpirati Evropski vesoljski program, z osredotočenjem na aplikacije, kot je GMES. To bo prispevalo k razvoju evropske vesoljske politike in dopolnjevalo prizadevanja držav članic in drugih ključnih akterjev, vključno z Evropsko vesoljsko agencijo.

(Črtano besedilo bo navedeno pod naslovom 9 a (novo) Vesolje.

Obrazložitev

Črtano besedilo bo postalo besedilo novega naslova 10. Vesolje.

Človeške potrebe po varnosti niso omejene na grožnje, ki jih povzroča človek, ampak vključujejo tudi naravne nesreče.

9.1 Varnost

črtano

Raziskave, povezane z varnostjo, so pomemben steber pri podpori skupne zunanje in varnostne politike in so prav tako pomembne za zagotavljanje visoke ravni varnosti na področju pravosodja, svobode in varnosti po celotnem prostoru EU, kot to podpira haški program. Raziskave bodo prav tako prispevale k razvoju tehnologij in možnosti v podporo drugim politikam EU na področjih, kot so promet, civilna zaščita, energetika in okolje.

Raziskave, povezane z varnostjo, so pomemben steber pri podpori skupne zunanje in varnostne politike in so prav tako pomembne za zagotavljanje visoke ravni varnosti na področju pravosodja, svobode in varnosti po celotnem prostoru EU, kot to podpira haaški program. Raziskave bodo prav tako prispevale k razvoju tehnologij in možnosti v podporo drugim politikam EU na področjih, kot so promet, civilna zaščita, energetika, okolje in zdravje.

Obstoječe raziskovalne dejavnosti glede varnosti v Evropi trpijo zaradi drobljenih prizadevanj, pomanjkanja kritične mase, obsega in dosega, ter pomanjkanja stikov in interoperabilnosti. Evropa mora izboljšati skladnost svojih prizadevanj z razvojem učinkovitih institucionalnih sporazumov in s spodbujanjem raznih nacionalnih in mednarodnih akterjev, da bodo sodelovali in se usklajevali, tako da ne bo prišlo do podvajanj, posvetili pa se bodo tudi iskanju sinergij, kjer koli bo mogoče. Raziskave varnosti na ravni Skupnosti se bodo osredotočile na dejavnosti, ki bodo zagotovile jasno dodano vrednost na nacionalni ravni. Zaradi tega bodo raziskave s področja varnosti na ravni Skupnosti okrepile konkurenco evropske industrije na področju varnosti.

Obstoječe raziskovalne dejavnosti v zvezi z varnostjo v Evropi so ogrožene zaradi razdrobljenih prizadevanj, pomanjkanja kritične mase, kar zadeva obseg in področje delovanja, ter pomanjkanja stikov in interoperabilnosti. Evropa mora izboljšati skladnost svojih prizadevanj z razvojem učinkovitih institucionalnih sporazumov in s spodbujanjem raznih nacionalnih in mednarodnih akterjev, da bodo sodelovali in se usklajevali, tako da ne bo prihajalo do podvajanj, posvetili pa se bodo tudi iskanju sinergij, kjer koli bo mogoče. Raziskave varnosti na ravni Skupnosti se bodo osredotočile na dejavnosti, ki bodo zagotovile jasno dodano vrednost na nacionalni ravni. Zaradi tega bodo raziskave s področja varnosti na ravni Skupnosti okrepile konkurenco evropske industrije na področju varnosti. Raziskave na področju varnosti morajo poudariti zmogljivosti Unije v zvezi z nadzorovanjem, širjenjem informacij in znanja o grožnjah in dogodkih ter sisteme za boljše ocene in nadzor razmer prek boljše uporabe skupnih sistemov informacijske in komunikacijske tehnologije v različnih dejavnostih. Raziskave morajo biti organizirane tako, da prispevajo k skupnemu obrambnemu trgu v Evropi.

Pri oblikovanju pravil za sodelovanje je treba upoštevati priporočila visoke skupine na področju raziskav varnosti iz marca 2004 in ugotovitve Evropskega svetovalnega sveta za raziskave varnosti. Treba je uveljaviti posebne zahteve v zvezi s tajnostjo, vendar dostopa do izsledkov raziskav po nepotrebnem ni treba omejiti. Poleg tega je treba določiti področja, ki dopuščajo zdajšnjo preglednost ugotovitev raziskav.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe si prizadeva pojasniti nesporazum v zvezi z globalnim nadzorovanjem okolja in varnosti, ki izhaja iz dejstva, da je razvrščen kot operativni program, ki lahko prejema finančna sredstva EU le iz okvirnega programa za raziskave.

Zaradi strukturirane narave trga je treba določiti posebne zahteve na področju raziskav varnosti za finančno sodelovanje iz sedmega okvirnega programa za raziskave. Pripravljalni ukrep mora zagotoviti navodila v zvezi s tem.

Opredelitev malih in srednjih podjetij za sektor raziskovanja varnosti ne obravnava enakovredno cilja za spodbujanje malih podjetij. Pri oblikovanju pravil sodelovanja je treba upoštevati različno strukturo podjetij v tem sektorju v primerjavi z drugimi področji raziskav, s prilagoditvijo postavk za zaposlovanje in prihodke.

Zaščita pred terorizmom in kriminalom: podajanje tehnoloških rešitev v primeru groženj (npr. CBRN); razumevanje grožnje, odkrivanje, preprečevanje, prepoznavanje, zaščita, nevtralizacija in obvladovanje učinkov terorističnih napadov in kriminala.

Zaščita pred terorizmom in kriminalom: podajanje tehnoloških rešitev v primeru groženj (npr. CBRN); razumevanje grožnje, odkrivanje, preprečevanje, prepoznavanje, zaščita, nevtralizacija in obvladovanje učinkov terorističnih napadov in kriminala, vključno z razvojem strateških rezerv in strateške zmogljivosti za hitro pripravo zdravstvenih protiukrepov.

Obrazložitev

Strateška odzivna zmogljivost je zdaj tehnično izvedljiva.

Genomski inženiring proizvedenih sevov za zdravstvene protiukrepe proti biološkim, toksikološkim ali kemičnim snovem dopušča, da se strateška zmogljivost hitro odzove na možne grožnje in zagotovi razpoložljivost profilaktičnih ali terapevtskih ukrepov za veliko število prebivalstva.

Varnost meja: osredotočanje na tehnologije in možnosti, ki bi povečale učinkovitost vseh sistemov, opreme, orodij in postopkov, ki so potrebni za izboljšanje varnosti evropskih kopenskih in obalnih meja, vključno glede vprašanj mejne kontrole in nadzorovanja.

Varnost meja: osredotočanje na tehnologije in možnosti, ki bi povečale učinkovitost vseh sistemov, opreme, orodij, postopkov ter metod za hitro prepoznavanje, ki so potrebni za izboljšanje varnosti evropskih kopenskih in obalnih meja, vključno glede vprašanj mejne kontrole in nadzorovanja.

Obrazložitev

Zmožnost hitrega prepoznavanja kemikalij in/ali ročno izdelanih predmetov je temeljna za učinkovit in hiter nadzor.

– Vzpostavitev varnosti v primeru krize: osredotočanje na tehnologije, ki podpirajo razne operacije v primeru izrednih dogodkov (civilna zaščita, humanitarne in reševalne operacije, podpora CFSP), in na vprašanja, kot so medorganizacijsko sodelovanje in komunikacija, razdeljene arhitekture in človeški faktorji.

– Vzpostavitev varnosti in zaščite v primeru krize: osredotočanje na tehnologije, ki zagotavljajo pregled in podporo raznim operacijam v primeru izrednih dogodkov (kot so civilna zaščita, humanitarna pomoč, naravne nesreče in reševalne operacije, podpora CFSP), in na vprašanja, kot so medorganizacijsko sodelovanje in komunikacija, razdeljene arhitekture in človeški faktorji.

Obrazložitev

Predlog spremembe je zelo jasen: v tem smislu ni mogoče ločiti varnosti in zaščite.

Skupna evropska enota, ki je pripravljena za posredovanje v nesrečah, je pomemben del globalnega prizadevanja za zagotovitev hitrega odziva. Za učinkovito obvladovanje nesreč je treba imeti čim boljši pregled nad razmerami. Zlasti za naravne nesreče je bistveno, da je omogočeno natančno opazovanje širokega območja, kar je mogoče le iz vesolja.

Integracija varnostnih sistemov in interoperabilnost: osredotočanje na tehnologije za krepitev interoperabilnosti sistemov, opreme, storitev in postopkov, vključno z informacijskimi strukturami za odkrivanje in pregon, na zanesljivost, organizacijske vidike, varovanje zaupnosti in integriteto informacij ter sledljivost vseh transakcij in obdelavo informacij.

Integracija varnostnih sistemov, medsebojno povezovanje in interoperabilnost: obveščevalna dejavnost, zbiranje podatkov in notranja varnost, osredotočanje na tehnologije za krepitev interoperabilnosti sistemov, opreme, storitev in postopkov, vključno z informacijskimi strukturami za odkrivanje in pregon, na zanesljivost, organizacijske vidike, varovanje zaupnosti in integriteto informacij ter sledljivost vseh transakcij in obdelavo informacij. Večja integracija in interoperabilnost sta prednostni nalogi Unije, če želi v celoti izkoristiti dosežke na vseh omenjenih področjih.

Obrazložitev

Eden od največjih izzivov za Evropo bo starajoče prebivalstvo in prihodnost socialne države, kar je treba rešiti, zato bo potrebno znanje za prilagajanje.

Za pridobitev interoperabilnosti, ki je zaželena v varnostnih sistemih, je treba zagotoviti njihovo medsebojno povezanost..

Varnost in družba: raziskave, ki se bodo osredotočile na socialno-ekonomske analize, oblikovanje scenarijev in dejavnosti, povezanih s kriminalom, z dojemanjem varnosti s strani državljanov, etiko, varovanjem zasebnosti in družbenimi predvidevanji. Raziskave se bodo prav tako ukvarjale s tehnologijami, ki bolje ščitijo zasebnost in svoboščine, obravnavale bodo nevarnosti in nove grožnje ter upravljanje in presojo vplivov možnih posledic.

Varnost in družba: raziskave, ki se bodo osredotočile na analize kulturnih, družbenih, političnih in gospodarskih razsežnosti ter posledic terorizma in kriminala, vlogo človeških vrednot, oblikovanje politike, vpliv in vlogo medijev, reševanje sporov, oblikovanje scenarijev in dejavnosti, povezanih s kriminalom, psihologijo terorizma in njegovim družbenim okoljem, dojemanjem varnosti s strani državljanov, etiko, varovanjem zasebnosti in družbenimi predvidevanji. Raziskave se bodo ukvarjale tudi s tehnologijami, ki bolje ščitijo zasebnost in svoboščine, obravnavale bodo nevarnosti in nove grožnje ter upravljanje in presojo vplivov možnih posledic.

Obrazložitev

Vprašanj globalne in osebne varnosti ni mogoče rešiti, če se obravnavajo izključno v smislu tehničnih rešitev. Za rešitev težav je treba obravnavati človeške, kulturne in družbene razsežnosti. To lahko vključuje družbene determinante spora, kriminala in terorizma; vlogo človeških vrednot; oblikovanje politike; vpliv in vlogo medijev; in reševanje sporov; ranljivost in družbeno-psihološke posledice negotovosti in terorizma na skupine in posameznike. Razsežnost družbene vede je prešibka – npr. razmere v Franciji konec oktobra in v začetku novembra 2005 (nasilje na ulicah in slepo uničevanje zasebne lastnine) je bilo zelo težko napovedati. Sedanje besedilo ne omogoča zadostnega raziskovanja družbenih ali etničnih korenin „nepravične države“.

9.2 Vesolje

9a. Vesolje

Cilj

V korist državljanov in konkurence evropske vesoljske industrije podpirati evropski vesoljski program, z osredotočenjem na aplikacije, kot je GMES. To bo prispevalo k razvoju evropske vesoljske politike in dopolnjevalo prizadevanja držav članic in drugih ključnih akterjev, vključno z Evropsko vesoljsko agencijo.

(Zgornje besedilo se ujema z besedilom, črtanim na začetku teme 9.)

Obrazložitev

Besedilo novega naslova 9a. Vesolje ustreza črtanemu besedilu pod naslovom 9.

EU lahko na tem področju prispeva k boljši opredelitvi skupnih ciljev, ki temeljijo na potrebah uporabnikov in političnih ciljih; h koordinaciji dejavnosti, tako da se izogne podvajanju in čim bolj poveča interoperabilnost; in k opredelitvi standardov. Javni organi in načrtovalci politike predstavljajo pomembne potencialne uporabnike, evropska industrija bo prav tako imela koristi, če bo evropska vesoljska politika dobro opredeljena in se bo izvajala v okviru Evropskega vesoljskega programa, delno pa jo bodo podpirale predlagane raziskave in ukrepi za tehnološki razvoj. Ukrepi na evropski ravni so prav tako potrebni za podporo političnih ciljev EU na primer na področju kmetijstva, ribištva, okolja, telekomunikacij, varnosti, prometa ter za zagotovitev, da se Evropo spoštuje kot partnerja v regionalnem in mednarodnem sodelovanju.

EU lahko na tem področju prispeva k boljši opredelitvi skupnih ciljev, ki temeljijo na potrebah uporabnikov in političnih ciljih; h koordinaciji dejavnosti, tako da se izogne podvajanju in čim bolj poveča interoperabilnost; in k opredelitvi standardov. Javni organi in načrtovalci politike predstavljajo pomembne potencialne uporabnike, evropska industrija bo prav tako imela koristi, če bo evropska vesoljska politika dobro opredeljena in se bo izvajala v okviru evropskega vesoljskega programa, delno pa jo bodo podpirale predlagane raziskave in ukrepi za tehnološki razvoj. Ukrepi na evropski ravni so prav tako potrebni za podporo političnih ciljev EU na primer na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, okolja, zdravja, telekomunikacij, varnosti, prometa ter za zagotovitev, da se Evropo spoštuje kot partnerja v regionalnem in mednarodnem sodelovanju.

V zadnjih 40 letih si je Evropa pridobila odlično usposobljenost na področju tehnologije. Ohranjanje konkurenčne industrije (vključno s proizvajalci, ponudniki storitev in izvajalci) zahteva nove raziskave in tehnologije. Vesoljske aplikacije prinašajo pomembne koristi za državljane.

V zadnjih 40 letih si je Evropa pridobila odlično usposobljenost na področju tehnologije. Ohranjanje konkurenčne industrije (vključno s proizvajalci, ponudniki storitev in izvajalci) zahteva nove raziskave in tehnologije. Vesoljske aplikacije prinašajo pomembne koristi za državljane zaradi tehnoloških oddeljenih podjetij in so nenadomestljive za visokotehnološko družbo.

Obrazložitev

Tehnološke aplikacije, ki temeljijo na vesoljskih satelitih, imajo vedno večji delež pri razvoju družbe. Raziskovanje vesolje je področje, ki daje pomembne tehnološke stranske proizvode. Velik del vsakdanje tehnologije je bil razvit kot rezultat vesoljskih raziskav. Razen tega so vesoljske raziskave med področji z največjim donosom glede na vložen euro.

Spodaj navedene dejavnosti so usmerjene na: izkoriščanje lastnosti vesolja s pomočjo izvajanja aplikacij, zlasti z GMES (Globalno nadzorovanje okolja in varnosti), in njihovimi prispevki za odkrivanje in pregon v politikah EU; na raziskovanje vesolja, kar omogoča možnosti za mednarodno sodelovanje in dramatične tehnološke prodore; na izkoriščanje in raziskovanje vesolja s pomočjo ustreznih dejavnosti, ki jamčijo strateško vlogo Evropske unije. Te dejavnosti bodo dopolnjevali drugi ukrepi, ki so vključeni v okvirni program za konkurenčnost in inovacije in program izobraževanja in usposabljanja. Koristi, ki jih bo imela javna politika od spodaj navedenih dejavnosti, bodo prav tako večje, vključno z dodatno podporo novim potrebam politike, ki se lahko pojavijo, npr. rešitve, ki jih ponujajo vesoljske tehnologije, se lahko uporabijo v pomoč državam v razvoju; orodja in metode za opazovanje vesolja pa lahko podprejo razvoj politik Skupnosti.

Spodaj navedene dejavnosti so usmerjene na: izkoriščanje vesoljske tehnologije (v povezavi s tehnologijo, ki se uporablja na mestu samem, vključno z letalsko tehnologijo) s pomočjo izvajanja aplikacij, zlasti z GMES (globalno nadzorovanje okolja in varnosti), in njihovimi prispevki za odkrivanje in pregon v politikah EU; tudi na raziskovanje vesolja in infrastrukturo servisiranja v orbiti, kar omogoča možnosti za mednarodno sodelovanje in dramatične tehnološke prodore kot tudi stroškovno učinkovite misije; na izkoriščanje in raziskovanje vesolja s pomočjo ustreznih dejavnosti, ki jamčijo strateško vlogo Evropske unije. Te dejavnosti bodo dopolnjevali drugi ukrepi, ki so vključeni v okvirni program za konkurenčnost in inovacije ter program izobraževanja in usposabljanja. Koristi, ki jih bo imela javna politika od spodaj navedenih dejavnosti, bodo prav tako večje, vključno z dodatno podporo novim potrebam politike, ki se lahko pojavijo, npr. rešitve, ki jih ponujajo vesoljske tehnologije, se lahko uporabijo v pomoč državam v razvoju; orodja in metode za opazovanje vesolja pa lahko podprejo razvoj politik Skupnosti.

Obrazložitev

Pomemben vidik v celoti razvitih prihodnjih programov Galileo in GMES je uspešno nalaganje in uporaba infrastrukture spremljanja iz orbite.

Evropski vesoljski program, pripravljen in izveden v tesnem sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo, je bil zelo uspešen. Ta uspeh je prinesel izziv določanja prednostnih nalog vesoljske politike in razvijanja stroškovno učinkovitih vesoljskih odprav, ne da bi bila pri tem ogrožena evropska zmožnost zagotoviti vesoljske operacije.

Ravno tako pomemben je nadzor na mestu samem za okoljsko upravljanje in varnost ter njegova nujnost za izvajanje različnih storitev, za katere je potrebna zelo velika ločljivost (na primer kartiranje mest), ki jih ne morejo zajeti satelitski posnetki.

Spodaj navedene dejavnosti Skupnosti je treba izvajati z uporabo obstoječih zmogljivosti v Evropi, po možnosti z zunanjim izvajanjem. Treba je preprečiti razpršitev sredstev zaradi oblikovanja novih enot in upravljalnih struktur.

Obrazložitev

V Evropi je že nekaj pristojnih javnih udeležencev na področju vesoljskih dejavnosti, ki predstavljajo tehnološko, znanstveno in upravljavsko odličnost. Nezadostna finančna sredstva v okvirnem programu za vesolje se morajo osredotočiti na dejavnosti ter ne na vzporedno ustanavljanje institucij in upravne stroške.

– GMES: razvoj satelitskih nadzornih sistemov in tehnik, ki so povezane z upravljanjem okolja in varnosti, ter njihova integracija v elemente na zemlji, na krovu plovil ali letal; podpora uporabi in dostavi GMES podatkov in storitev.

– GMES: razvoj satelitskih nadzornih sistemov in tehnik ter nadzornih sistemov in tehnik na mestu samem, ki so povezane z upravljanjem okolja in varnosti, ter njihova integracija elemente na zemlji, na krovu plovil ali letal; podpora integraciji, usklajevanju, uporabi in dostavi podatkov (satelitskih in na mestu samem, skupaj s tistimi z zemlje, s plovil in letal) in storitev GMES.

Obrazložitev

Predlog spremembe ponovno poudarja pomen nadzora na mestu samem za okoljsko upravljanje in varnost: GMES združuje vesoljko komponento in komponento na mestu samem, njuno vključevanje pa je bistvenega pomena. Poleg tega vesoljski sistemi v tej fazi ne morejo uresničiti vseh nalog GMES, zato jih je najbolje dopolniti z orodji na mestu samem. Ločevanje vesoljskih sistemov in drugih tehnik ima okviru GMES nasprotni učinek. Integracijska orodja so potrebna, saj integracija ne poteka samodejno in zahteva veliko usklajevanja, izenačevanja itd. Vendar pa se lahko z integracijo prepreči podvojevanje dela, če pri tem upoštevamo obstoječe sisteme in razvoj novih sistemov le, kjer so potrebni.

– Razvoj vesoljskih sistemov za preprečevanje in obvladovanje tveganja ter vse vrste izrednih dogodkov, spodbujanje zbliževanja z nevesoljskimi sistemi.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe poudarja zgornji predlog spremembe o zbliževanju Galilea in poudarja potrebo po osredotočenju na tveganje in civilno zaščito pri obravnavi vesoljskih storitev.

– Prispevek k mednarodnim pobudam za raziskovanje vesolja.

– Čim večje povečevanje znanstvene dodane vrednosti s sinergijo med pobudami Evropske vesoljske agencije in vesoljskih agencij držav članic na področju raziskovanja vesolja; olajšanje dostopa do znanstvenih podatkov.

Obrazložitev

Veliko število pobud za raziskovanje vesolja so razvile Evropska vesoljska agencija in tudi države članice na nacionalni ravni. Skupnost si mora prizadevati za povečanje sinergije med različnimi udeleženci na tem področju in prinesti dodano vrednost, vključno z boljšo širitvijo znanstvenih rezultatov v evropski vesoljski znanstveni skupnosti.

– Usklajevanje prizadevanj za razvoj vesoljskih teleskopov in detektorjev ter za analizo podatkov v vesoljskih znanostih.

Obrazložitev

Razvoj orodij za opazovanje vesolja, kot so teleskopi in detektorji, mora biti eden od glavnih ciljev evropske politike za raziskovanje vesolja, ob upoštevanju količine in kakovosti podatkov, ki jih bodo ta orodja zagotovila vesoljskim znanstvenikom.

Vesoljske znanosti, vključno z življenjem v vesolju.

Vesoljske znanosti, vključno z biomedicino in znanostjo o življenju v vesolju.

Ta program bo okrepil dinamizem, ustvarjalnost in odličnost evropskih raziskav na novih področjih znanja. Program se bo izvajal s podporo raziskavam na vseh področjih, ki jih sprožijo raziskovalci in izvajajo posamezne skupine, ki si konkurirajo na evropski ravni. Projekti se bodo financirali na podlagi predloženih predlogov raziskovalcev, glede na izbrano témo, in bodo ocenjeni zgolj na podlagi merila odličnosti, ki ga bo prisodila druga skupina strokovnjakov.

Ta program bo okrepil dinamičnost, ustvarjalnost in odličnost evropskih raziskav na novih področjih znanja. Program se bo izvajal s podporo raziskavam na vseh področjih, ki jih sprožijo raziskovalci in izvajajo posamezne skupine, ki si konkurirajo na evropski ravni. Projekti se bodo financirali na podlagi predloženih predlogov raziskovalcev iz zasebnega in javnega sektorja glede tem po njihovi izbiri in bodo ocenjeni na podlagi merila odličnosti, ki ga bo prisodila skupina strokovnjakov. V vseh primerih se rezultati raziskav sporočijo in razširijo.

Obrazložitev

Evropa trpi zaradi nezadostnega sodelovanja med javnimi in zasebnimi sektorji pri dejavnostih raziskav in razvoja. Zato je pomembno poudariti pomembno vlogo, ki jo morajo imeti zasebni in javni sektorji pri izboljševanju evropske zmogljivosti za izvajanje raziskovalnih dejavnosti. Obširno in močno sodelovanje med tema sistemoma je vsekakor ena od prednostnih nalog programa.

Kljub mnogim dosežkom in visoki stopnji storilnosti na več področjih pa Evropa ne izkorišča vsega potenciala raziskav in virov in nujno potrebuje večje zmogljivosti za pridobivanje znanja.

Kljub mnogim dosežkom in visoki stopnji zmogljivosti na več področjih pa Evropa ne izkorišča vsega potenciala raziskav in virov in nujno potrebuje večje zmogljivosti za pridobivanje znanja in njegov prenos v ekonomsko vrednost in rast.

Obrazložitev

Da lahko Evropa izvaja lizbonsko strategijo Unije in postane najbolj dinamično in konkurenčno gospodarstvo na svetu, ki temelji na znanju, njen ključni izziv ni le večje pridobivanje znanja, ampak tudi spreminjanje znanja v večjo gospodarsko vrednost in rast.

Konkurenčni evropski finančni mehanizmi za pionirske raziskave, ki jih izvajajo posamezne skupine, so ključna sestavina Evropskega raziskovalnega prostora, ki dopolnjuje druge dejavnosti EU in posameznih držav. Pomagali bodo okrepiti dinamizem in narediti Evropo zanimivo za najboljše raziskovalce iz evropskih in tretjih držav ter za industrijske naložbe.

Konkurenčna evropska finančna struktura za pionirske raziskave, ki jih izvajajo posamezne skupine, je ključna sestavina Evropskega raziskovalnega prostora, ki dopolnjuje druge dejavnosti EU in posameznih držav. Pomagala bo okrepiti dinamičnost in narediti Evropo zanimivo za najboljše raziskovalce, tako iz evropskih kot tretjih držav, ter za industrijske naložbe.

Obrazložitev

Da se izognemo nesporazumom o dejstvu, da mora ERC delovati kot neodvisen organ, ga je bolje poimenovati struktura, ki mora biti pravno neodvisna in ustanovljena v skladu s členom 171 Pogodbe ES.

Ta ukrep bo ustrezal najbolj obetavnim in produktivnim področjem raziskav in najboljšim priložnostim za znanstveni in tehnološki napredek v okviru disciplin, vključno z inženiringom in družbenimi znanostmi ter humanističnimi vedami. Izvajal se bo neodvisno od tematskih usmeritev drugih delov okvirnega programa, posebna pozornost se bo posvečala mladim raziskovalcem in novim ter že ustaljenim skupinam.

Ta ukrep bo ustrezal najbolj obetavnim in produktivnim področjem raziskav in najboljšim priložnostim za znanstveni in tehnološki napredek v okviru posameznih disciplin in interdisciplinarno, vključno z inženirskimi in družbenimi ter humanističnimi vedami. Izvajal se bo neodvisno od tematskih usmeritev drugih delov okvirnega programa, posebna pozornost se bo posvečala raziskovalcem na začetku poklicne poti in novim ter že ustaljenim skupinam.

(Ta predlog spremembe velja za celotno besedilo. V primeru sprejetja, bo treba ustrezno spremeniti celotno besedilo.)

Dejavnosti EU v pionirskih raziskavah bo izvajal Evropski svet za raziskave (ERC), ki bo sestavljen iz znanstvenega sveta in izvršilne strukture.

Dejavnosti EU v pionirskih raziskavah bo izvajal Evropski raziskovalni svet (ERC), prvotno ustanovljen kot izvajalska agencija, ki bo postal neodvisna struktura, ustanovljena v postopku soodločanja iz člena 251 Pogodbe. Sestavljen bo iz znanstvenega sveta in upravnega odbora. V podporo znanstvenem svetu bo začasno znanstveno osebje, ki ga bodo izbrali člani znanstvenega sveta.

Evropski raziskovalni svet bo upravljalo v ta namen zaposleno osebje ali osebje, napoteno iz institucij EU, vključevalo pa bo samo resnične upravne potrebe za zagotavljanje stabilnosti in stalnosti, potrebnih za učinkovito upravo.

Znanstveni svet bodo sestavljali predstavniki evropskih znanstvenih ustanov na najvišji ravni, ki bodo delovali v svojem imenu, neodvisno od političnih ali drugih interesov. Člane bo imenovala Komisija v skladu s postopkom neodvisnega imenovanja. Znanstveni svet bo med drugim nadzoroval odločitve o vrstah raziskav, ki se bodo financirale, in z znanstvenega vidika deloval kot porok za kakovost dejavnosti. Naloge bodo zlasti razvoj letnega delovnega programa, uvedba postopka strokovnega ocenjevanja, spremljanje in obvladovanje kakovosti izvajanja programov z znanstvenega vidika.

Znanstveni svet bodo sestavljali predstavniki evropske znanstvene skupnosti na najvišji ravni, ki bodo delovali v svojem imenu, neodvisno od političnih ali drugih interesov. Člane bo iz znanstvene skupnosti izbral znanstveni svet, ki bo zagotovil raznolikost področij znanstvenih raziskav ter pri tem upošteval splošna merila, ki jih je določil evropski zakonodajalec po postopku soodločanja iz člena 251 Pogodbe. Člani znanstvenega sveta so izbrani za obdobje štirih let, ki se lahko enkrat podaljša za največ dodatna tri leta po sistemu kroženja, ki bo zagotovil neprekinjenost dela znanstvenega sveta. Znanstveni svet bo med drugim v celoti odgovoren za odločitve o vrstah raziskav, ki se bodo financirale, in z znanstvenega vidika deloval kot porok za kakovost dejavnosti ter sprejetje kodeksa ravnanja o preprečevanju navzkrižja interesov. Naloge bodo zlasti razvoj letnega delovnega programa, uvedba postopka strokovnega ocenjevanja, spremljanje in obvladovanje kakovosti izvajanja programov z znanstvenega vidika.

Izvršilna struktura bo odgovorna za vse vidike izvajanja in izvrševanja programa, kot je določeno v letnem delovnem programu. Zlasti bo v skladu z načeli, ki jih bo sprejel znanstveni svet, izvajala postopek strokovnega ocenjevanja in izbire ter zagotavljala finančno in znanstveno upravljanje donacij.

Izvršilna struktura bo odgovorna za vse vidike izvajanja in izvrševanja programa, kot je določeno v letnem delovnem programu. Zlasti bo v skladu z načeli, ki jih bo sprejel znanstveni svet, izvajala postopek strokovnega ocenjevanja in izbire ter zagotavljala finančno in znanstveno upravljanje donacij. Administrativni stroški in stroški za osebje Evropskega raziskovalnega sveta (znanstveni svet in izvršilna struktura) lahko znašajo največ 3 % letnega proračuna za Evropski raziskovalni svet.

Obrazložitev

Uspeh Evropskega raziskovalnega sveta je odvisen od največje mogoče količine denarja, ki je namenjena projektom. Izogniti se je treba nastanku čezmerne administracije.

Izvajanje in vodenje dejavnosti se bosta pregledovala in ovrednotila v ustreznih časovnih razmikih, na podlagi izkušenj se bodo ocenili dosežki in prilagodili ter izboljšali postopki.

Znanstveni svet in upravni odbor bosta letno poročala Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju in vodenju dejavnosti, na podlagi izkušenj se bodo ocenili dosežki in prilagodili ter izboljšali postopki.

Evropska komisija bo delovala kot porok za polno samostojnost in celovitost ERC.

V prvem prehodnem obdobju Evropska Komisija zagotovi, da je izvajanje Evropskega raziskovalnega sveta v skladu z načeli znanstvene odličnosti, samostojnosti, učinkovitosti in preglednosti ter da natančno upošteva strategijo in metodologijo izvajanja, ki jo je določil znanstveni svet. Hkrati Komisija po postopku soodločanja iz člena 251 Pogodbe sprejme vse potrebne pobude za uveljavljanje Evropskega raziskovalnega sveta kot pravno neodvisne strukture. Izvajanje in vodenje ERC se redno pregleduje in ocenjuje, da bi na podlagi izkušenj ocenili dosežke ter prilagodili in izboljšali postopke. Do leta 2008 se izvede neodvisna revizija struktur in mehanizmov ERC po merilih znanstvene odličnosti, samostojnosti, učinkovitosti in preglednosti ter s polnim sodelovanjem znanstvenega sveta. Po ocenjevanju se strukture in mehanizmi ERC lahko spremenijo. Komisija zagotovi, da se opravi potrebno pripravljalno delo za prehod na vsako zahtevano spremenjeno strukturo.

Evropski raziskovalni svet lahko izvaja lastne strateške študije za pripravo in podporo operativnih dejavnosti. Zlasti bo pooblaščen za posvetovanje z evropskimi, medvladnimi in nacionalnimi pobudami, da bi se izognili vsakemu dvojnemu financiranju raziskav na evropski in nacionalni ravni.

Obrazložitev

ERC mora razviti svoje strategije za pionirske raziskave, vključno s podpogodbeno oddajo posebnih študij pristojnim organom. Prav tako mora razviti svoje dejavnosti ob upoštevanju cilja evropske dodane vrednosti in dopolnilnih dejavnosti z drugimi podobnimi dejavnostmi za izogibanje nepotrebnega podvojevanja in drobljenja prizadevanja EU na osnovne raziskave.

Količinska in kakovostna krepitev človeškega potenciala v raziskavah in tehnologiji v Evropi s spodbujanjem ljudi, da se lotijo poklica raziskovalca, spodbujanjem evropskih raziskovalcev, da ostanejo v Evropi, in privabljanjem raziskovalcev s celega sveta v Evropo ter z ustvarjanjem Evrope, ki bo privlačnejša za najboljše raziskovalce. To bo mogoče doseči s postavitvijo skladnega niza aktivnosti „Marie Curie“ na pravo mesto, z obračanjem na raziskovalce na vseh stopnjah njihove poklicne poti, od začetnih usposabljanj do vseživljenjskega učenja in poklicnega razvoja.

Količinska in kakovostna krepitev človeškega potenciala v raziskavah in tehnologiji v Evropi s spodbujanjem ljudi, da se lotijo poklica raziskovalca, spodbujanjem evropskih raziskovalcev, da ostanejo v Evropi, in privabljanjem raziskovalcev s celega sveta v Evropo ter z ustvarjanjem Evrope, ki bo privlačnejša za najboljše raziskovalce. To bo mogoče doseči z uporabo istega niza instrumentov kot v šestem okvirnem programu, po potrebi z manjšimi prilagoditvami, s postavitvijo skladnega niza aktivnosti Marie Curie na pravo mesto in s posebnim poudarkom na evropski dodani vrednosti, ki jo ustvarjajo s strukturiranim učinkom na evropski raziskovalni prostor. Te aktivnosti bodo namenjene raziskovalcem na vseh stopnjah njihove poklicne poti, od začetnih usposabljanj, posebej namenjenih mladim, do vseživljenjskega učenja in poklicnega razvoja v javnem in zasebnem sektorju. Prizadeva naj si tudi, da se znaten del sredstev nameni ukrepom za povečanje udeležbe raziskovalk, saj je njihovo število na teh področjih še vedno manjše od moških.

Obrazložitev

Program Človeški viri in mobilnost je zelo uspešen program in izkušnje kažejo, da bi se moral uporabiti zdajšnji niz instrumentov tako kot v šestem okvirnem programu. Udeleženci programa bodo odobravali to stalnost. Evropski parlament je v svojih smernicah za prihodnjo politiko Evropske unije za podporo raziskovanju (2004/2150(INI)) z dne 10. marca 2005 odločil, da se morajo predvideni ukrepi nadaljevati kot v šestem okvirnem programu.

Pozornost je treba nameniti dejstvu, da imajo ukrepi za spodbujanje mobilnosti in pospeševanje razvoja poklicne poti raziskovalcev tudi oblikovalen vpliv na strukture z omogočanjem pristnega evropskega sodelovanja v Evropskem raziskovalnem prostoru. Poudariti je tudi treba, da je treba razvoj poklicne poti raziskovalcev spodbujati v zasebnem in tudi javnem sektorju.

Čeprav so oblikovani za raziskovalce na vseh stopnjah njihove poklicne poti, je treba posebej omeniti mlade raziskovalce, da se izpolnijo cilji, prek katerih poskuša program Ljudje spodbuditi strokovnjake, ki se ukvarjajo z raziskavami, da razvijajo svoje znanstvene dejavnosti in svoj poklic opravljajo v Skupnosti. Upravičena se tudi posebna prizadevanja za sprejetje ukrepov, da se v svet znanosti vključijo ženske.

Z znanjem bogati in visoko usposobljeni raziskovalci so potreben pogoj za napredek v znanosti in podporo inovacijam, prav tako pa so pomemben dejavnik za privabljanje in ohranjanje naložb na področju raziskav s strani javnih in zasebnih subjektov. Ob upoštevanju rastoče konkurence na svetovni ravni sta razvoj odprtega evropskega trga dela za raziskovalce in raznolikost znanj in spretnosti ter poklicnih poti raziskovalcev bistvenega pomena, saj podpirata koristen pretok raziskovalcev in njihovega znanja tako v Evropi kot tudi v svetu.

Z znanjem bogati in visoko usposobljeni raziskovalci so potreben pogoj za napredek v znanosti in podporo inovacijam, prav tako pa so pomemben dejavnik za privabljanje in ohranjanje naložb na področju raziskav s strani javnih in zasebnih subjektov. Ob upoštevanju rastoče konkurence na svetovni ravni sta razvoj odprtega evropskega trga dela za raziskovalce brez kakršnekoli diskriminacije in raznolikost znanj in spretnosti ter poklicnih poti raziskovalcev bistvena za podporo koristnemu kroženju raziskovalcev in njihovega znanja v Evropi in tudi v svetu.

Obrazložitev

Na evropskem raziskovalnem trgu ne bi smelo biti diskriminacije, s čimer bi se pritegnilo kar največje število ljudi, vključno z ženskami, in EU omogoči, da postane bolj konkurenčna v skladu z lizbonskimi cilji.

Uvedejo se posebni ukrepi za spodbujanje mladih raziskovalcev in podporo na začetku znanstvene kariere, pa tudi ukrepi za zmanjšanje "bega možganov", kot so štipendije za ponovno vključitev.

Obrazložitev

Posebna pozornost in jasni ukrepi so potrebni ne le zaradi pričakovanega demografskega zmanjšanja števila evropskih raziskovalcev, ampak tudi za ustvarjanje privlačnih in konkurenčnih pogojev za mlade znanstvenike po svetu.

Ukrepi, predvideni v okvirnem programu, namenjajo posebno pozornost raziskovalcem na začetku kariere; hkrati je treba zagotoviti ukrepe za preprečevanje "bega možganov", kot so, na primer, štipendije za pomoč pri vračanju in ponovnem vključevanju raziskovalcev.

Obrazložitev

Za doseganje cilja 700 000 raziskovalcev do leta 2010 je treba izboljšati zaposlovanje raziskovalcev in hkrati uvesti posebne ukrepe za zmanjšanje stopnje bega možganov, spodbujanje evropskih raziskovalcev v tujini, da se vrnejo v Evropo, in omogočanje ponovnega vključevanja raziskovalcev, ki so zaključili začetno obdobje usposabljanja. Posebni ukrepi za ponovno vključevanje raziskovalcev bi jim omogočili, da najdejo delo na svojem področju.

Nadnacionalna in medsektorska mobilnost, vključno s spodbudno industrijsko udeležbo in odprtjem raziskovalnih poklicnih poti ter akademskih položajev v evropskem merilu, je ključna sestavina Evropskega raziskovalnega prostora in nepogrešljiva za povečanje evropske zmogljivosti in uspešnosti pri raziskavah.

Nadnacionalna in medsektorska mobilnost, vključno s spodbujanjem industrijske udeležbe in odpiranjem raziskovalnih poklicnih poti ter akademskih položajev v evropskem merilu, je ključna sestavina Evropskega raziskovalnega prostora in nepogrešljiva za povečanje evropske zmogljivosti in uspešnosti v raziskavah. Program Človeški viri bo natančno usklajen s programi usposabljanja in izobraževanja, pa tudi z drugimi deli okvirnega programa. Druga ključna sestavina je zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev, in sicer z omogočanjem neodvisnega raziskovanja, usklajevanjem plač z najboljšimi mednarodnimi standardi ali s prizadevanjem, da so raziskovalci vključeni v sistem socialnega in zdravstvenega zavarovanja. Povečanje mobilnosti raziskovalcev in povečanje sredstev institucij, ki privabljajo raziskovalce iz drugih držav članic, bo spodbudila centre odličnosti in to odličnost razširila po Evropski uniji.

Obrazložitev

Raziskovalno usposabljanje je element mrež odličnosti, programa Človeški viri in nekaterih izobraževalnih programov. Usklajevalni in skupni ukrepi bodo koristili učinkoviti uporabi mobilnosti raziskovalcev. Uvesti je treba vidno povezavo s programom izobraževanja in usposabljanja za zagotovitev stalnega razvoja znanstvene kariere mladih.

Za spodbujanje Evropskega raziskovalnega prostora, katerega cilj je tudi, da poklic raziskovalca postane bolj priljubljen, je pomembno zagotoviti, da se izboljšajo delovni pogoji in hkrati zagotovi neodvisnost raziskovanja.

Mobilnost raziskovalcev velja za vse sektorje znanstvenega in tehnološkega razvoja iz sedmega okvirnega programa, ki upoštevajo tudi prihodnji znanstveni razvoj.

Glede na to, da je v znanstvenih poklicih v mnogih evropskih državah majhen delež žensk, mora program Človeški viri zagotoviti ukrepe za odpravljanje anahronističnega neravnovesja med spoloma.

Evropska unija in države članice morajo na evropski, nacionalni in regionalni ravni sprejeti ukrepe za uvedbo storitev, ki bodo omogočile usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Ta socialna politika bo imela tudi znaten učinek na znanstveno in tehnološko politiko.

Za doseganje cilja 8 raziskovalcev na vsakih 1 000 delojemalcev morajo ukrepi obravnavati študijske strukture in izobraževalne metode za večanje zanimanja mladih za znanstveno kariero.

Obrazložitev

Mobilnost raziskovalcev je ključno sredstvo za oblikovanje evropskega raziskovalnega prostora. Pomembno je določiti instrumente, ki olajšajo mobilnost za ženske in moške. Treba je zagotoviti ukrepe, ki omogočajo usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, ki naj, čeprav na začetku zadevajo predvsem ženske, veljajo tudi za moške.

Poglavitni pogoj za oblikovanje evropskega raziskovalnega prostora je doseganje kritične mase raziskovalcev, zato je treba uresničitev tega cila sprejeti ukrepe, ki vključujejo preoblikovanje programov in izobraževalnih metod, da bi mlade pritegnili k znanstveni karieri.

Aktivnosti Marie Curie so splošno obravnavane kot najboljši del okvirnega programa in so zelo uspešne. Vendar je imel prevelik vpis nasprotni učinek za udeležbo pri programu Marie Curie, kar vpliva na raziskovalno in zlasti na poslovno skupnost. Bistveno povečanje proračuna za ta program je popolnoma upravičeno.

Obrazložitev

Parlament mora poudariti, kako uspešne so aktivnosti Marie Curie iz okvirnega programa, ki se kažejo prevelikem vpisu, zato se proračun ne sme zmanjšati.

Začetno usposabljanje raziskovalcev za jasnejše poklicne perspektive tako v javnem kot zasebnem sektorju, vključno s širjenjem njihovih znanstvenih in splošnih znanj in spretnosti ter privabljanjem mlajših raziskovalcev v raziskovalne poklice.

Začetno usposabljanje raziskovalcev za jasnejše poklicne perspektive tako v javnem kot zasebnem sektorju, vključno s širjenjem njihovih znanstvenih in splošnih znanj in spretnosti, vključno s tistimi, povezanimi s prenosom tehnologije in podjetništva, in spretnosti ter privabljanjem mlajših raziskovalcev v raziskovalne poklice.

Obrazložitev

Raziskovalcem je treba dati znanje in spretnosti za prepoznavanje in nadaljevanje poslovnih priložnosti, kjer je mogoče. To mora biti bistvo znanja in spretnosti vseh udeležencev programa Marie Curie.

To se bo izvajalo v okviru raziskovalno-izobraževalnih mrež Marie Curie z glavnim ciljem premagati razdrobljenost in okrepiti evropsko raven začetnega usposabljanja in razvoja poklicne poti raziskovalcev. Člani mednarodnih mrež bodo izkoristili svoje zmožnosti dopolnjevanja v okviru integriranih programov usposabljanja. Podpora bo zajemala zaposlovanje raziskovalcev na začetku poklicne poti, organizacijo usposabljanj z namenom prenosa in spremljanja znanja, usposabljanja bodo dostopna tudi raziskovalcem zunaj mrež, izkušenim raziskovalcem in/ali strokovnjakom iz industrije.

To se bo izvajalo v okviru raziskovalno-izobraževalnih mrež Marie Curie z glavnim ciljem premagati razdrobljenost in okrepiti evropsko raven začetnega usposabljanja in razvoja poklicne poti raziskovalcev. Mreže tesnega medinstitucionalnega sodelovanja (twinning) bodo ob predvidenem vključevanju nekaj partnerjev uvedene na podlagi programa Erasmus. Večja komunikacija in povezave med programom Človeški viri in programom Zmogljivosti bodo spodbudile mobilnost raziskovalcev. Člani mednarodnih mrež bodo izkoristili svoje zmožnosti dopolnjevanja v okviru integriranih programov usposabljanja. Podpora bo zajemala zaposlovanje raziskovalcev na začetku poklicne poti, organizacijo usposabljanj, ki bodo dostopna tudi raziskovalcem zunaj mrež, ter ustanavljanje visokih položajev na univerzah in/ali v industriji z namenom prenosa in spremljanja znanja, hkrati pa bo prevzela ključne značilnosti gostiteljskih štipendij Marie Curie za industrijo iz petega okvirnega programa. Zagotovljene bodo donacije za ponovno vključitev mladih raziskovalcev po začetnem obdobju usposabljanja. Poleg tega se bo uvedel stalen mehanizem za horizontalno usklajevanje med programom Človeški viri in programom visokošolskega izobraževanja Erasmus.

Obrazložitev

Mreže tesnega medinstitucionalnega sodelovanja bodo povečale mobilnost mladih raziskovalcev med nekaj centri, specializiranimi za isto področje ter okrepile povezave med osebjem. Mladim raziskovalcem bodo omogočile, da ostanejo v matični ustanovi in se usposabljajo v tujini.

Mreže tesnega medinstitucionalnega sodelovanja (twinning) bodo okrepile mobilnost raziskovalcev na začetku poklicne poti in mladih raziskovalcev med nekaj centri, specializiranimi na istem področju, in jim omogočile, da ostanejo v matični instituciji in se usposabljajo v tujini. Da bi bil sedmi okvirni program prijaznejši za raziskovalce na začetku poklicne poti in mlade raziskovalce, mora biti shema ponovne vključitve enaka za vse raziskovalce. Ukrepe je treba tesno usklajevati s programom za izobraževanje in usposabljanje, da bi v celoti uresničili vključevanje izobraževanja in raziskovanja kot dela trikotnika znanja.

Da bi bil sedmi okvirni program mladim raziskovalcem prijaznejši, je potrebna enotna shema ponovne vključitve za vse raziskovalce.

Vključevanje izobraževanja in raziskovanja je treba v celoti uresničiti kot del trikotnika znanja. Na primer, glede na dejstvo, da se visokošolsko izobraževanje in raziskovalna področja lahko prekrivajo (doktorske študije so del enega ali drugega), bo treba ukrepe tesno uskladiti s programi izobraževanja in usposabljanja.

Selitve raziskovalcev med javnim in zasebnim sektorjem so ključni instrumenti odprte inovativnosti. Zato je treba povečati podporo za mobilnost raziskovalcev med univerzami in podjetji. Razen tega je treba, ob upoštevanju pozitivnih izkušenj s štipendijami Marie Curie za industrijo iz petega okvirnega programa, njihove ključne značilnosti prevzeti v raziskovalno-izobraževalne mreže Marie Curie ter povezave in partnerstva med podjetji in univerzami, ki jih predlaga sedmi okvirni program. Bistveni so kratki časovni roki, ker sicer dobri kandidati medtem sprejmejo druge ponudbe.

Izboljšana komunikacija z raziskovalno skupnostjo za obveščanje raziskovalcev o razpoložljivih možnostih v Uniji lahko spodbudi mobilnost, hkrati pa upočasni beg možganov.

Vseživljenjsko učenje in razvoj poklicne poti za podporo razvoju poklicne poti izkušenih raziskovalcev. Z namenom dopolnjevanja ali pridobivanja novih znanj in spretnosti ter sposobnosti ali z namenom povečanja med/večdisciplinarne in/ali medsektorske mobilnosti je predvidena podpora raziskovalcem s posebnimi potrebami za dodatne/dopolnilne sposobnosti ter znanja in spretnosti, raziskovalcem, ki začenjajo poklicno pot po premoru in (ponovni) vključitvi raziskovalcev v trajnejše oblike zaposlitev na področju raziskav v Evropi, vključno v njihovi matični državi, po obdobju izkušenj na mednarodni ravni. Ta ukrep se bo izvajal s pomočjo individualnih štipendij, ki se bodo dodeljevale neposredno na ravni Skupnosti, in s sofinanciranjem regionalnih, nacionalnih ali mednarodnih programov.

Vseživljenjsko učenje in razvoj poklicne poti za podporo razvoju poklicne poti raziskovalcev. Z namenom dopolnjevanja ali pridobivanja novih znanj in spretnosti ter sposobnosti ali z namenom povečanja med/večdisciplinarne in/ali medsektorske mobilnosti je predvidena podpora najboljšim študentom doktorskega študija, ki bi se lahko pridružili uveljavljenim raziskovalnim skupinam za doktorsko delo, za kar bo potrebno vzajemno priznavanje kakovosti takšnega usposabljanja in vzajemno priznavanje diplom ter drugih spričeval, izdanih za zadevne programe. Predvidena je tudi podpora raziskovalcem s posebnimi potrebami za dodatne/dopolnilne sposobnosti ter znanja in spretnosti, raziskovalcem, ki začenjajo poklicno pot po premoru, denimo porodniškem ali starševskem dopustu, in (ponovni) vključitvi raziskovalcev v trajnejše oblike zaposlitev na področju raziskav v Evropi, vključno v njihovi matični državi, po obdobju izkušenj na mednarodni ravni. Ta ukrep se bo izvajal s pomočjo individualnih štipendij, ki se bodo dodeljevale neposredno na ravni Skupnosti. Komisija bo prek pilotskega programa preučila možnost sofinanciranja regionalnih, nacionalnih in mednarodnih programov, ki morajo biti v skladu z merili evropske dodane vrednosti, preglednosti in odprtosti.

– Vzpostavitev neodvisne in samostojne evropske mreže univerz pod okriljem Evropskega raziskovalnega sveta.

Obrazložitev

Evropa nujno potrebuje samostojen, neodvisen in večdisciplinaren sistem univerz, ki delujejo v partnerstvu, kot način zaustavitve bega možganov in privabljanja raziskovalcev. Takšna organizacija mora biti skupen vir, ki je odprt vsem mrežam in omogoča ERC, da deluje učinkovito, kot je zahtevano.

Povezave in partnerstva med podjetji in univerzami: podpora programom, ki zahtevajo dolgoročno sodelovanje med univerzami in podjetji, zlasti MSP, katere cilj je večje širjenje znanja v okviru skupnih raziskovalnih partnerstev, in sicer z zaposlovanjem izkušenih raziskovalcev v okviru partnerstva, začasna izmenjava osebja med obema sektorjema in organizacija strokovnih dogodkov.

Povezave in partnerstva med podjetji in univerzami: podpora programom, ki zahtevajo dolgoročno sodelovanje med podjetji in univerzami, zlasti z MSP in tradicionalnimi predelovalnimi industrijami, cilj je večje širjenje znanja v okviru skupnih raziskovalnih partnerstev, z zaposlovanjem izkušenih raziskovalcev, ki imajo izkušnje v partnerstvu med podjetji in univerzami, in mladih raziskovalcev v okviru partnerstva, začasna izmenjava osebja med obema sektorjema in organizacija strokovnih dogodkov, hkrati pa prevzemanje ključnih značilnosti gostiteljskih štipendij Marie Curie za industrijo iz petega okvirnega programa za takšno zaposlovanje in začasne izmenjave. Poleg tega je treba raziskovalcem olajšati prehajanje iz javnih v zasebne raziskovalne ustanove in obratno.

Obrazložitev

Možnosti dela v industrijskem okolju morajo biti dostopne tudi mladim raziskovalcem. Propadanje tradicionalnih predelovalnih in težkih industrij so evropske institucije priznale v več sporočilih, vključno s predlogom sedmega okvirnega programa. Zato je podpora ljudem, ki so zaposleni v teh industrijah, pri njihovih raziskovalnih prizadevanjih logična. Za nalogo olajšanja sodelovanja med univerzami in podjetji so potrebni ljudje, ki so sposobni izpolniti to vlogo. Pomembno je zaposliti raziskovalce, ki že imajo izkušnje na tem področju.

Ključna instrumenta odprte inovativnosti sta izmenjava in selitev raziskovalcev – poglavitnih nosilcev tacitnega znanja – med javnim in zasebnim sektorjem. Zato je treba povečati podporo za mobilnost raziskovalcev med univerzami in podjetji. Poleg tega je treba glede na pozitivne izkušnje z gostiteljskimi štipendijami Marie Curie za industrijo iz petega okvirnega programa njihove ključne značilnosti prenesti v raziskovalno-izobraževalne mreže Marie Curie ter povezave in partnerstva med podjetji in univerzami, predlagane v sedmem okvirnem programu. Posebej učinkovita značilnost je bila možnost najprej pridobitve gostiteljskega statusa in nato začasna zaposlitev raziskovalcev, pri čemer so bila upoštevana merila ustreznosti in izbora. Vsekakor so bistveni kratki časovni roki, ker sicer dobri kandidati medtem sprejmejo druge ponudbe.

Z geslom „dvojne poklicne poti“ je treba spodbujati mobilnost raziskovalcev z vidika, da je mogoče večje medsebojno sodelovanje zasebnih in javnih raziskovalnih ustanov. Hkrati je treba to izmenjavo univerzitetnega in zasebnega raziskovanja olajšati z večjim sodelovanjem malih ins rednjih podjetij in družb v programu Marie Curie. Uveljavljene raziskovalce je treba tudi spodbuditi k soočanju z novimi znanstvenimi izzivi na drugih področjih dejavnosti.

Posebni ukrepi za podporo oblikovanju resničnega evropskega trga dela za raziskovalce z odstranjevanjem ovir, ki preprečujejo mobilnost, in z izboljšanjem možnosti glede poklicne poti, ki jo imajo evropski raziskovalci. Poleg tega pa bodo zagotovljena sredstva za boljše osveščanje javnosti glede aktivnosti Marie Curie in njihovih ciljev.

Posebni ukrepi za podporo oblikovanju resničnega evropskega trga dela za raziskovalce z odstranjevanjem ovir, ki preprečujejo mobilnost, in z izboljšanjem možnosti glede poklicne poti, ki jo imajo evropski raziskovalci. Spodbujevalni ukrepi za javne ustanove, ki spodbujajo mobilnost, kakovost in profil svojih raziskovalcev. Poleg tega pa bodo zagotovljena sredstva za boljše osveščanje javnosti glede aktivnosti Marie Curie in njihovih ciljev.

Obrazložitev

Javne ustanove, ki spodbujajo mobilnost svojih raziskovalcev, si zaslužijo nekaj pobud, vključno s finančno, za nadaljnji razvoj takih ukrepov.

Da se dodatno olajša mobilnost raziskovalcev in njihova medregionalna mobilnost (tudi v isti državi), je treba aktivnosti, ki se financirajo iz strukturnih skladov in drugih instrumentov, uskladiti z aktivnostmi, ki se izvajajo na podlagi sedmega okvirnega programa.

Obrazložitev

Mobilnost raziskovalcev je mogoče dodatno spodbujati z večjo usklajenostjo med sedmimi okvirnim programom, strukturnimi skladi in drugimi programi. Medregionalna mobilnost je pomemben element mobilnosti v državi in čezmejne mobilnosti, vendar jo omogoča le malo shem financiranja.

– s podporo razvoja regionalnih, raziskovalno usmerjenih skupin;

– s podporo razvoja regionalnih, raziskovalno usmerjenih skupin in raziskovalno usmerjenih tehnoloških centrov, tudi v okviru evropske tehnološke platforme.

Obrazložitev

Ustrezno je, da so celo regionalne skupine vključene v širšo evropsko razsežnost, da se v celoti izkoristijo prednosti raziskav in inovacij.

Manj razvite regije in regije s strukturnimi težavami morajo ustanoviti raziskovalno usmerjene tehnološke centre, preden začnejo oblikovati raziskovalno usmerjene skupine. Tehnološki center je lokalno združevanje raziskovalnih ustanov, univerze, inkubatorja, industrijskega parka, agencije za vhodne naložbe, bank, vlagateljev s tveganim kapitalom in storitev za delujoča podjetja. Takšni tehnološki centri se izkažejo za gonilno silo regionalnih inovacij v manj razvitih regijah.

– z zbliževanjem družbe in znanosti za harmonično integracijo znanosti in tehnologije v evropski družbi;

– z zbliževanjem družbe in znanosti za harmonično integracijo znanosti in tehnologije v evropski družbi; z omogočanjem nacionalnih ali regionalnih informacijskih služb, da bi malim in srednjim podjetjem, industrijskim in znanstvenim ustanovam zagotovili vse ustrezne informacije o okvirnem programu, programu za konkurenčnost in inovativnost ter strukturnih skladih.

– s horizontalnimi dejavnostmi in ukrepi, ki bi podpirali mednarodno sodelovanje.

– s horizontalnimi dejavnostmi in ukrepi, ki bi podpirali mednarodno, čezmejno in medregionalno sodelovanje.

Obrazložitev

Enako načelo kot pri mednarodnem sodelovanju je treba uporabiti pri čezmejnem in medregijskem sodelovanju.

– s povezovanjem raziskav in inovacij ter med industrijo ter malimi in srednjimi podjetji;

– z boljšo preglednostjo raziskave evropske visoke odličnosti;

– Spremljanje in analizo javnih politik in strategij zasebnega sektorja, ki so povezane z raziskavami.

– Spremljanje in analizo politike ocenjevanja javnih politik in strategij zasebnega sektorja, ki so povezane z raziskavami.

Obrazložitev

Ključni kazalci uspešnosti morajo biti določeni v skladu s političnimi, tehnološkimi in socialnimi cilji. Treba je razlikovati med različnimi vrstami in stopnjami raziskav, sistemi za ocenjevanje pa morajo biti prilagodljivi ter morajo razlikovati med različnimi stopnjami in vrstami raziskav ter razvoja. Povezovanje raziskav s cilji politike je pomembno, ker se zelo povečuje financiranje raziskav in razvoja s strani držav članic EU.

– Usklajevanje raziskovalnih politik o vprašanjih skupnega interesa, vključno s pobudami nadnacionalnega sodelovanja, sprejetimi na nacionalni ali regionalni ravni.

– Usklajevanje raziskovalnih politik o vprašanjih skupnega interesa, vključno s pobudami nadnacionalnega sodelovanja, sprejetimi na nacionalni ali regionalni ravni. Posebna pozornost bo namenjena (a) sinergijskemu pristopu k razvoju, raziskovalnega potenciala v povezavi s strukturnimi skladi in programi, usmerjenimi v inovacije, ter (b) zmanjšanju upravnih in fizičnih ovir za učinkovito čezmejno sodelovanje med regijami iz različnih držav članic ter razvojem kombiniranih raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti.

Obrazložitev

Znotraj regionalne politike ima čezmejna regionalna politika posebne lastnosti in poseben pomen za povezovanje EU, ker poskuša preseči meje držav članic. Inovativno sodelovanje prek mej držav članic je prepogosto neuspešno. To je zaradi upravnih in prostorskih ovir. Vsaka pomoč pri usklajevanju politik znotraj regij in držav članic za reševanje teh držav mora biti dobrodošla. Inovativnost se ne ustavi na meji držav članic.

Razvoj evropskega pristopa lahko ob upoštevanju raziskovalnih infrastruktur, vključno z računalniškimi in komunikacijskimi e-infrastrukturami, ter izvajanjem dejavnosti na tem področju na ravni Unije, bistveno prispeva k razcvetu potenciala evropskih raziskav in njihovega izkoriščanja.

Razvoj evropskega pristopa lahko ob upoštevanju raziskovalnih infrastruktur, vključno z računalniškimi in komunikacijskimi e-infrastrukturami, ter izvajanjem dejavnosti na tem področju na ravni Unije, bistveno prispeva k razcvetu potenciala evropskih raziskav in njihovega izkoriščanja ter prispeva k razvoju evropskega raziskovalnega prostora.

Obrazložitev

Raziskovalne infrastrukture imajo pomembno vlogo ne le za raziskovanje, ampak tudi za visokotehnološke inovacije.

Uporaba sistema potrdil o znanju za mala in srednja podjetja, financiranega na ravni držav članic, se lahko izkaže za uporabno orodje širjenja znanja. Znanje ter strokovno znanje in izkušnje, ki se lahko neposredno preoblikujejo v inovativne tržne proizvode, se lahko brezplačno ponudijo malim in srednjim podjetjem prek nacionalnega ali regionalnega sistema potrdil o znanju za mala in srednja podjetja, s čimer se izboljša njihova inovacijska zmogljivost. Uporaba sistema potrdil o znanju za mala in srednja podjetja, financiranega na ravni držav članic, se lahko izkaže za uporabno orodje širjenja znanja. Potrdila o znanju lahko izkoristijo financiranje EU v okviru tega okvirnega programa in strukturnih skladov (regionalna konkurenčnost in zaposlovanje).

Obrazložitev

Sistem potrdil o znanju za mala in srednja podjetja uvaja nov mehanizem podpore za mala in srednja podjetja z uporabo obstoječega znanja in njegovim prenosom na inovativne aplikacije, s čimer se zmanjša vrzel v znanju v industrijah in podjetjih EU. Lahko se izkaže za zelo uporaben mehanizem, ki se financira s finančnimi sredstvi, kot so 7. okvirni program ali strukturni skladi, in ki tako dopolnjuje cilje okvirnega programa.

– nadnacionalni dostop zagotavlja, da imajo evropski raziskovalci pri izvedbi raziskave lahko dostop do najboljših raziskovalnih infrastruktur, ne glede na lokacijo infrastrukture;

– nadnacionalni dostop zagotavlja, da imajo evropski raziskovalci, skupaj z raziskovalci iz industrijskih panog ter malih in srednjih podjetij pri izvedbi raziskave lahko dostop do najboljših raziskovalnih infrastruktur, ne glede na lokacijo infrastrukture;

Obrazložitev

Da bi se izognili dvomu in zagotovili enako obravnavanje vseh raziskovalcev ne glede na kraj dela.

– povezovalne dejavnosti omogočajo v evropskem merilu boljšo strukturo načina delovanja raziskovalnih infrastruktur na določenem področju in spodbujajo njihovo skladno uporabo in razvoj;

– povezovalne dejavnosti omogočajo v evropskem merilu boljšo strukturo načina delovanja raziskovalnih infrastruktur na določenem področju, kot so klinične raziskovalne infrastrukture/omrežja za pediatrične bolezni, in spodbujajo njihovo skladno uporabo in razvoj;

Obrazložitev

Več akademskih skupin poskuša razviti uspešna omrežja za klinične preskuse za pediatrične bolezni (npr. pediatrična onkologija, pri kateri število raka pri otrocih zahteva sodelovanje med različnimi centri na mednarodni ravni) in nujno potrebuje pomoč pri svojih nalogah.

– raziskovalna e-infrastruktura želi spodbujati nadaljnji razvoj in usmeritve komunikacijskih infrastruktur visokih zmogljivosti in mrežnih infrastruktur ter krepitev zmogljivih evropskih računalniških možnosti kot tudi obenem spodbujati uporabniške skupnosti, njihov večji pomen v svetu ter večjo stopnjo zaupanja, pri čemer je treba graditi na dosežkih infrastruktur GEANT in GRID.

– raziskovalna e-infrastruktura želi spodbujati nadaljnji razvoj, usmeritve in globalno povezljivost komunikacijskih infrastruktur visokih zmogljivosti in mrežnih infrastruktur ter krepitev zmogljivih evropskih računalniških možnosti kot tudi obenem spodbujati uporabniške skupnosti, njihov večji pomen v svetu ter večjo stopnjo zaupanja, pri čemer je treba graditi na dosežkih infrastruktur GEANT in GRID in na podlagi odprtih standardov za interoperabilnost.

Obrazložitev

Pomembno je, da ima EU možnost sodelovati tudi s tretjimi državami prek razvoja raziskovalnih projektov e-infrastruktur z mednarodno razsežnostjo. Odprti standardi so najboljši način za zagotovitev interoperabilnosti in tehnološke nevtralnosti; interoperabilnost je odločilna za uspeh informacijske in komunikacijske tehnologije.

- izgradnja novih infrastruktur in poglavitnih posodobitev že obstoječih želi spodbujati oblikovanje novih raziskovalnih infrastruktur, ki temeljijo na delu, ki ga je opravila predvsem ESFRI, in o katerih se bo odločalo na podlagi člena 171 Pogodbe ali na podlagi odločitev o posebnih programih v skladu s členom 166 Pogodbe;

- izgradnja novih infrastruktur in poglavitnih posodobitev že obstoječih želi spodbujati oblikovanje novih raziskovalnih infrastruktur, na primer spodbujanja znanosti, tehnologije in kulturne dediščine, ki temeljijo na delu, ki ga je med drugimi opravila ESFRI, ne da bi to kakorkoli veljalo kot pogoj za plačilo subvencij, in o katerih se bo odločalo na podlagi člena 171 Pogodbe ali na podlagi odločitev o posebnih programih v skladu s členom 166 Pogodbe;

Obrazložitev

Sedmi okvirni program je poskušal oblikovati „Omrežje evropske kulturne dediščine“, ki vključuje raziskovalne infrastrukture, ki združujejo raziskave evropske dejanske in abstraktne kulturne dediščine.

Vključitev na seznam ESFRI kot edino merilo za uvedbo novih infrastrukturnih projektov bi bilo nezadovoljivo. Nujno je zagotoviti, da projekti, ki niso vključeni v seznam in ki so lahko strateško pomembni, v prihodnosti niso izključeni.

– razvoj strežnika znanstvenih metod, ki bo bistveno pripomogel k povečanju raziskovalne učinkovitosti, z omogočanjem dostopa do nekaterih izsledkov raziskav pod primerljivimi pogoji.

Obrazložitev

Raziskava STOA, ki jo je naročil Evropski parlament, z naslovom Kako optimizirati učinkovitost znanosti in razvoja, najpomembnejše kritične dejavnike za uspešnost visokotehnološkega gospodarstva – Strežnik znanstvenih metod (Projekt EP/IV/A/2003/07/01) med svojimi sklepi navaja, da takšen strežnik metod znatno poveča raziskovalno učinkovitost. Da bi čim bolj zmanjšali stroške, lahko raziskovalci za svoje namene iz strežnika zahtevajo nekatere (začasne) ugotovitve, na primer laboratorijske preskusne ugotovitve.

– Centri za odprto inovativnost, ki omogočajo izvajanje večjih industrijskih projektov raziskav in razvoja na enem mestu, s konzorcijskimi partnerji, ki svoje osebje začasno premeščajo in/ali zagotavljajo odprti dostop do raziskovalnih infrastruktur in storitev na podlagi souporabe naprav.

Obrazložitev

Pomembna nova paradigma za zagotavljanje rasti iz znanja je odprta inovativnost. Zajema težnjo podjetij, da vedno bolj temeljijo na notranjih in zunanjih virih zamisli za ustvarjanje vrednosti z inovacijami in delitev tveganj. Podjetja, ki lahko izkoriščajo zunanje zamisli za pospeševanje svojih poslov, medtem ko vplivajo na notranje zamisli zunaj svojih sedanjih operacij, bodo verjetno uspešna. Zato bodo morala velika podjetja, mala in srednja podjetja, univerze in raziskovalni instituti tesno sodelovati v ekosistemih za odprto inovativnost.

Infrastrukturni projekti, ki so iz tega naslova predlagani za financiranje, se izberejo na podlagi več meril, med katerimi so:

Infrastrukturni projekti, ki so iz tega naslova predlagani za financiranje, se izberejo na podlagi izključno naslednjih meril:

– predvsem znanstvena odličnost

– dodana vrednost finančne podpore EU

– dodana vrednost finančne podpore EU

– sposobnost ponuditi storitev uporabnikom iz znanstvene (univerzitetne in industrijske) skupnosti na evropski ravni

– sposobnost ponuditi storitev uporabnikom iz znanstvene (univerzitetne in industrijske) skupnosti na evropski ravni

– tehtnost projekta na mednarodni ravni

– tehtnost projekta na mednarodni ravni

– tehnološka izvedljivost

– tehnološka in organizacijska izvedljivost ter sposobnost tehnološkega razvoja

– možnosti za evropsko partnerstvo in vključitev glavnih interesnih skupin

– možnosti za evropsko partnerstvo in vključitev glavnih interesnih skupin, Evropske investicijske banke in strukturnih skladov

– ocena stroškov za izgradnjo in delovanje.

– ocena stroškov za izgradnjo in delovanje

– prispevek k evropskemu raziskovalnemu prostoru

– prispevek k cilju razvoja v raziskave usmerjenih skupin odličnosti.

Kar zadeva izgradnjo novih infrastruktur, bo zagotovljena učinkovita koordinacija finančnih instrumentov Skupnosti in zlasti okvirnega programa ter strukturnih skladov.

Kar zadeva izgradnjo novih infrastruktur, je treba upoštevati možnosti za znanstveno odličnost v konvergenčnih in najbolj oddaljenih regijah. Zagotovljeno bo učinkovito usklajevanje finančnih instrumentov Skupnosti in zlasti okvirnega programa ter strukturnih skladov. V razpravah o izbiri ustanavljanja in financiranja teh infrastruktur morajo tesno sodelovati lokalne in regionalne oblasti.

Krepitev inovacijskih zmogljivosti evropskih MSP in njihovega prispevka k razvoju novih proizvodov in trgov, ki temeljijo na novih tehnologijah, s pomočjo zunanjega izvajanja raziskav, s povečanjem raziskovalnih prizadevanj, širjenjem njihovih omrežij, boljšim izkoriščanjem rezultatov raziskav in pridobivanjem tehnološkega znanja in izkušenj.

Krepitev inovacijskih zmogljivosti evropskih MSP in njihovega prispevka k razvoju novih proizvodov in trgov, ki temeljijo na novih tehnologijah, s pomočjo zunanjega izvajanja raziskav, s povečanjem raziskovalnih prizadevanj, pridobivanjem boljšega dostopa do predfinanciranja, širjenjem njihovih omrežij, boljšim izkoriščanjem rezultatov raziskav in pridobivanjem tehnološkega znanja in izkušenj, s čimer se zapolnijo vrzeli med raziskavami in inovacijami.

MSP so jedro evropske industrije. Morala bi biti ključna sestavina inovacijskega sistema in imeti mesto v verigi prenosa znanja v nove proizvode, postopke in storitve. Medtem ko se evropska MSP soočajo z vse večjo konkurenco na notranjem trgu in tudi v svetu, zato morajo izboljšati znanje in intenzivnost raziskav, razširiti poslovne dejavnosti na večje trge in internacionalizirati svoje mreže znanja. Mnogi ukrepi držav članic, ki zadevajo MSP, ne spodbujajo in podpirajo nadnacionalega sodelovanja v raziskavah in prenosa tehnologije. Ukrepi na ravni EU so potrebni za dopolnitev in pospešitev vpliva ukrepov, ki so bili sprejeti na nacionalni ali regionalni ravni. Poleg spodaj navedenih ukrepov se bo spodbujala in olajšala udeležba MSP, potrebe MSP se bodo upoštevale v celotnem okvirnem programu.

MSP so jedro evropske industrije. Morala bi biti ključna sestavina inovacijskega sistema in imeti mesto v verigi prenosa znanja v nove proizvode, postopke in storitve. Evropska MSP se soočajo z vse večjo konkurenco na notranjem trgu in tudi v svetu, zato morajo izboljšati znanje in intenzivnost raziskav, razviti projekte, ki raziskavam olajšajo dostop do trga, razširiti poslovne dejavnosti na večje trge in internacionalizirati svoje mreže znanja. Mnogi ukrepi držav članic, ki se nanašajo na MSP, ne spodbujajo in podpirajo nadnacionalega sodelovanja v raziskavah in prenosa tehnologije. Ukrepi na ravni EU so potrebni za dopolnitev in pospešitev vpliva ukrepov, ki so bili sprejeti na nacionalni ali regionalni ravni. Poleg spodaj navedenih ukrepov se bo spodbujala in olajšala udeležba MSP, potrebe MSP se bodo upoštevale v celotnem okvirnem programu. Če bo vpisanih preveč posebnih instrumentov MSP, se ponovno pregleda financiranje različnih instrumentov okvirnega programa, da se sredstva dodelijo instrumentom, ki jih potrebujejo. Sinergije med okvirnim programom in programom EUREKA je mogoče izkoristiti za podporo partnerstvu med velikimi podjetji ter MSP.

Posebni ukrepi za podporo MSP so namenjeni podpori MSP ali njihovim združenjem pri oddajanju raziskav univerzam in raziskovalnim centrom. Večinoma gre za MSP, ki imajo nizko ali srednjo tehnologijo z malo ali brez raziskovalnih zmogljivosti. MSP z večjo tehnološko zmogljivostjo, ki morajo oddati raziskave zunanjim sodelavcem, da ti dopolnijo njihove temeljne raziskovalne zmogljivosti, lahko prav tako sodelujejo. Dejavnosti se bodo izvedle za celotno področje znanosti in tehnologije. Finančna sredstva bodo dodeljena na podlagi dveh programov:

Posebni ukrepi za podporo MSP so namenjeni podpori MSP ali njihovim združenjem pri oddajanju raziskav univerzam in raziskovalnim centrom. Večinoma gre za MSP, ki imajo nizko ali srednjo tehnologijo z malo ali brez raziskovalnih zmogljivosti. MSP z večjo tehnološko zmogljivostjo, ki morajo oddati raziskave zunanjim sodelavcem, da ti dopolnijo njihove temeljne raziskovalne zmogljivosti, lahko prav tako sodelujejo. Lahko so tudi ponudniki raziskav za druge projektne partnerje. Podpora bo namenjena tudi ustvarjanju izločitev z ustanovitvijo neodvisnega podjetja kot sredstva za trženje rezultatov raziskav. Dejavnosti se bodo izvedle za celotno področje znanosti in tehnologije v skladu s pristopom od spodaj navzgor. Dejavnosti bodo zajemale raziskave in predstavitvene dejavnosti, kar bo rezultate približalo trgu in povezalo ta ukrep z instrumenti, ki jih ponuja program za konkurenčnost in inovacije. Finančna sredstva bodo dodeljena:

Obrazložitev

Za izboljšanje konkurenčnosti MSP je treba uvesti vključevanje raziskav s predstavitvenimi in drugimi dejavnostmi, kot je prevzem. V naslednjem koraku jih je treba povezati z instrumenti, ki jih ponuja program za konkurenčnost in inovacije (CIP), kar bi spodbujalo trženje izdelkov. Ukrepe je treba izvajati tako, da se omogoči temeljni element, torej MSP kot taka, izpolnijo njihove posebne potrebe na področju raziskav ter razvoja in omogočijo inovacije.

– Raziskave v korist MSP: zagotavljajo podporo malim skupinam inovativnih MSP za reševanje splošnih ali dodatnih tehnoloških problemov.

– Raziskave v korist MSP: zagotavljajo podporo malim skupinam inovativnih MSP in evropski obrtni industriji za reševanje splošnih ali dodatnih tehnoloških problemov prek okvirnega programa in/ali medvladnih shem financiranja, kot sta pobudi JEREMIE in JASPER s strani Komisije, Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj.

Obrazložitev

JEREMIE in JASPER sta pobudi Komisije, Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj, posebej namenjeni podpori malim in srednjim podjetjem v vseh državah članicah. Država članica se lahko odloči vključiti se v program. Namen financiranja je dostop do sredstev, potrebnih za razvoj raziskav za mala in srednja podjetja. Glede na strateške smernice Komisije za regionalno inovacijsko politiko je pomembno dopolnjevanje med pobudama JEREMIE in JASPER.

Kar se tiče EUREKE, je to mednarodno sodelovanje med državami članicami in Komisijo ter zagotavlja podporo visokotehnološkim malim in srednjim podjetjem.

Evropska obrtna industrija je ključna za ustvarjanje novih delovnih mest, svojo konkurenčnost pa mora povečati z raziskavami. Ohranjanje in modernizacija številnih obrtnih industrij bosta edinstvena razlikovalna prednost Evrope na svetovnem trgu in ključna naloga za lizbonski proces. Programi, kot je CRAFT, lahko v zvezi s tem veliko prispevajo.

Raziskave za organizacije civilne družbe: zagotavljajo podporo organizacijam civilne družbe ali omrežjem organizacij civilne družbe za naročanje raziskav pri izvajalcih.

Ti trije programi bodo nadomestili kooperativne raziskovalne dejavnosti in kolektivne raziskovalne dejavnosti, ki jih za MSP uvaja šesti okvirni program. Pri tem se upravni in upravljavski predpisi ne bodo spreminjali, razen če bo to potrebno zaradi poenostavitve.

Obrazložitev

Da se zagotovita neprekinjenost in poenostavitev ter pripravi uporabnikom prijaznejši program.