POROČILO o predlogu Uredbe Sveta o sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za jedrske raziskave in usposabljanje (2007 do 2011)

Evropski parlament

Choisissez la langue de votre document :

Postopek : 2005/0044(CNS)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument : A6-0203/2006
Predložena besedila : A6-0203/2006		Razprave : PV 13/06/2006 - 6 CRE 13/06/2006 - 6		Glasovanja : PV 15/06/2006 - 9.3 CRE 15/06/2006 - 9.3 Obrazložitev glasovanja		Sprejeta besedila : P6_TA(2006)0266

POROČILO *

394k

423k

1. junij 2006

PE 360.034v03-00

A6-0203/2006

o predlogu Uredbe Sveta o sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za jedrske raziskave in usposabljanje (2007 do 2011)

(KOM(2005)0119 – C6-0112/2005 – 2005/0044(CNS))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Poročevalec: Jerzy Buzek

		OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
		OBRAZLOŽITEV
		MNENJE Odbora za proračun
		MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
		POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Uredbe Sveta o sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za jedrske raziskave in usposabljanje (2007 do 2011)

(KOM(2005)0119 – C6-0112/2005 – 2005/0044(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0119)(1),

– ob upoštevanju člena 7 Pogodbe Euratom, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0112/2005),

– ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0203/2006),

1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2. posebej navaja, da so odobrena proračunska sredstva, navedena v predlogu sklepa, izključno smernice, dokler ne bo dosežen sporazum o finančni perspektivi za obdobje od leta 2007 in naslednja leta;

3. poziva Komisijo, naj svoj predlog ustrezno spremeni v skladu s členom 119(2) Pogodbe Euratom;

4. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

5. poziva k sprožitvi usklajevalnega postopka na podlagi skupne izjave z dne 4. marca 1975, če Svet namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

6. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

7. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 13
(13) Skupno raziskovalno središče mora prispevati k doseganju zgoraj določenih ciljev s pomočjo izvajanja neposrednih ukrepov in zagotavljanja podpore s strani uporabnikov za izvajanje politik EU.		(13) Skupno raziskovalno središče ima odločilno nalogo zagotavljati k uporabnikom usmerjeno znanstveno in tehnološko podporo za zasnovo, razvoj, izvajanje in spremljanje politik EU. Skupnemu raziskovalnemu središču se nudi stalna podpora, da lahko deluje kot referenčno središče znanosti in tehnologije za EU, neodvisno od zasebnih in nacionalnih interesov.
Obrazložitev
Besedilo je popolnoma enako opisu vloge Skupnega raziskovalnega središča, kot jo je opredelil Svet v petem okvirnem programu, ter potrjuje, da se bo ta nadaljevala v sedmem okvirnem programu, tako kot se je v šestem.
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 16
(16) Sprejeti je treba tudi ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij in storiti je treba vse potrebno za povračilo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi, in Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).		(16) Sprejeti je treba tudi ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij in storiti je treba vse potrebno za povračilo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi, in Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). V vsakem primeru je treba sprejeti ukrepe za zagotovitev, da se vsa sredstva, povrnjena zaradi goljufij in nepravilnosti, storjenih s kršitvijo zgoraj omenjenih uredb, vrnejo v okvirni program in namenijo zlasti za usposabljanje raziskovalnega osebja in znanstvene svetovalne dejavnosti.
Obrazložitev
To je treba pojasniti glede na proračunske omejitve, ki vplivajo na sedmi okvirni program.
Predlog spremembe 3 Člen 3, odstavek 1, uvodni del
Skupni znesek za izvajanje sedmega okvirnega programa za obdobje 2007 do 2011 znaša 3 092 milijonov EUR. Ta znesek se razdeli na naslednji način (v milijonih EUR):		Okvirni skupni znesek za izvajanje sedmega okvirnega programa znaša 2751 milijonov EUR za obdobje petih let od 1. januarja 2007 dalje. Ta znesek se razdeli na naslednji način (v milijonih EUR):
Obrazložitev
Standarden predlog spremembe, ki poudarja, da je treba predlagane zneske potrditi z morebitnim večletnim finančnim okvirom.
Predlog spremembe 4 Člen 3, odstavek 1, razpredelnica
a) Raziskave fuzijske energije 2159		a) Raziskave fuzijske energije 1947
b) Jedrska fisija in zaščita pred sevanjem 394		b) Jedrska fisija in zaščita pred sevanjem 287
c) Jedrske dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča 539		c) Jedrske dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča 517
Predlog spremembe 5 Člen 3, odstavek 1 a (novo)
		1a. V okviru zneska, predvidenega za raziskave fuzijske energije, se najmanj 900 milijonov EUR nameni za dejavnosti, navedene v Prilogi I, ki niso del izgradnje raziskovalne infrastrukture ITER.
Obrazložitev
Po tem, ko bo naprava ITER zgrajena, bo za njeno polno in učinkovito delovanje potrebna močna zaveza ustreznega števila usposobljenih evropskih znanstvenikov in inženirjev ter zelo dobro znanje fizike, na kateri temelji naprava; zato je treba spremljevalnemu programu nameniti ustrezen znesek v okviru skupnih proračunskih sredstev za fuzijsko energijo; zaradi kontinuitete z raziskovalnimi dejavnostmi šestega okvirnega programa mora financiranje spremljevalnega programa, ki ga izvajajo združenja, znašati najmanj 900 milijonov EUR.
Predlog spremembe 6 Člen 3, odstavek 2 a (novo)
		2a. Komisija predhodno obvesti proračunski organ, kadar namerava odstopati od razčlenitve odhodkov, določene v opombah in prilogi k letnemu splošnemu poračunu Evropske unije.
Obrazložitev
Poročevalka meni, da mora Komisija za boljši finančni nadzor raziskovalnih dejavnosti, ki jih financira Skupnost, redno obveščati proračunski organ o izvajanju posebnih programov in mu zagotoviti predhodne informacije, kadar namerava odstopati od razčlenitve odhodkov, navedene v splošnem proračunu.
Predlog spremembe 7 Člen 5
Vse raziskovalne dejavnosti iz sedmega okvirnega programa se izvajajo v skladu s temeljnimi etičnimi načeli.		Vse raziskovalne dejavnosti iz sedmega okvirnega programa se izvajajo v skladu s temeljnimi etičnimi načeli, pri čemer se prednostno upoštevajo varnostni vidiki.
Obrazložitev
Etična načela in varnostni vidiki se v tem kontekstu bistveno dopolnjujejo.
Predlog spremembe 8 Člen 6, odstavek 2, pododstavek 2
Komisija to oceno skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.		Komisija to oceno skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropskemu varuhu človekovih pravic.
Obrazložitev
Kot porok ustreznega delovanja institucij Skupnosti in uporabe njene politike se zdi varuh človekovih pravic ustrezen za zagotavljanje pravilne uporabe člena 5 okvirnega programa o usklajenosti vseh raziskovalnih dejavnost v okviru tega programa s temeljnimi etičnimi načeli.
Predlog spremembe 9 Priloga 1, podnaslov Raziskave fuzijske energije, podnaslov Cilj
Razvijanje baze znanja za izgradnjo prototipskih reaktorjev za elektrarne, ki so varne, trajnostne, okoljsko odgovorne in gospodarno izvedljive, ter izgradnja mednarodnega termonuklearnega poskusnega reaktorja (ITER) kot pomemben korak na poti k temu cilju.		Razvijanje baze znanja za izgradnjo prototipskih reaktorjev za elektrarne, ki so varne, trajnostne, okoljsko odgovorne in gospodarno izvedljive, ter izgradnja mednarodnega termonuklearnega poskusnega reaktorja (ITER) kot eden od pomembnih korakov na poti k temu cilju.
Obrazložitev
Izvirno besedilo je dvoumno, saj bi ga lahko razumeli tako, da bo kmalu po izgradnji poskusnega reaktorja (ITER) po električnem omrežju tekla fuzijska energija. Odločilni in dokončni korak pred tržno uporabo fuzijske elektrarne je izgradnja "vzorčne" fuzijske elektrarne po gradnji poskusnega reaktorja.
Predlog spremembe 10 Priloga I, podnaslov Raziskave fuzijske energije, podnaslov Utemeljitev, odstavek 2
Fuzija lahko v naslednjih nekaj desetletjih pomembno prispeva k uresničitvi trajnostne in varne oskrbe za EU. Njen uspešen razvoj bi zagotovil energijo, ki je varna, trajnostna in okolju prijazna. Dolgoročni cilj evropskih raziskav na področju fuzije, ki zajemajo vse dejavnosti na področju fuzije v državah članicah in pridruženih tretjih državah, je skupna izgradnja prototipskih reaktorjev za elektrarne, ki izpolnjujejo te zahteve in so gospodarno izvedljive.		Ne glede na zdajšnja in prihodnja prizadevanja EU na področju raziskav obnovljive energije lahko fuzija približno v naslednjih petdesetih ali šestdesetih letih po tem, ko bodo fuzijski reaktorji za tržno rabo vpeljani na trg, pomembno prispeva k uresničitvi trajnostne in varne oskrbe z energijo za EU. Zato se bo izvajal „hitri program“ za razvoj fuzijske energije, da se čim bolj skrajša čas, potreben za razvoj dejanske fuzijske elektrarne. Njen uspešen razvoj bi zagotovil energijo, ki je varna, trajnostna in okolju prijazna. Dolgoročni cilj evropskih raziskav na področju fuzije, ki zajemajo vse dejavnosti na področju fuzije v državah članicah in pridruženih tretjih državah, je skupna izgradnja prototipskih reaktorjev za elektrarne, ki izpolnjujejo te zahteve in so gospodarno izvedljive, v približno tridesetih do petintridesetih letih.
Obrazložitev
V tem predlogu spremembe se poudarja izjemno prizadevanje EU na področju raziskav obnovljivih virov energije, ki se lahko in se mora združiti s prizadevanjem za pridobivanje energije iz jedrske fuzije v okviru sistema ITER.
Reaktor ITER naj bi zgradili v 10 letih in deloval naj bi 15 let, torej skupaj 25 let od začetka. Vzporedno z delovanjem reaktorja ITER bo zgrajena mednarodna eksperimentalna obsevalna naprava za testiranje fuzijskih materialov in tehnologij (IFMIF) za preskušanje in preverjanje primernosti materialov, ki bodo uporabljeni pri zasnovi DEMO, („predstavitvene“ fuzijske elektrarne), katere gradnja se bo začela takoj, ko bo reaktor ITER zagotovil potrebno znanstveno in tehnološko znanje.
Če bo ta strategija „hitrega programa“ za razvoj fuzijske energije uspešna, bo „predstavitvena“ fuzijska elektrarna uporabna v roku naslednjih trideset do petintrideset let. Po tem bo prišlo do razvoja vrste fuzijskih reaktorjev za tržno rabo in začelo se bo njihovo uveljavljanje na trgu, tako da lahko fuzijska energija približno v naslednjih petdesetih ali šestdesetih letih pomembno prispeva k uresničitvi trajnostne in varne oskrbe z energijo za EU.
Predlog spremembe 11 Priloga I, podnaslov Raziskave fuzijske energije, podnaslov Dejavnosti, zaporedna točka 1
Sem spadajo dejavnosti za skupno izgradnjo reaktorja ITER (kot mednarodne raziskovalne infrastrukture), zlasti za pripravo lokacije, ustanovitev Organizacije ITER in Evropskega skupnega podjetja za ITER, upravljanje in strukturo zaposlenih, splošno administrativno in tehnično pomoč, izgradnjo opreme in naprav ter podporo projektu v času izgradnje.		Sem spadajo dejavnosti za skupno izgradnjo reaktorja ITER (kot mednarodne raziskovalne infrastrukture), zlasti za pripravo lokacije, ustanovitev Organizacije ITER in Evropskega skupnega podjetja za ITER, upravljanje in strukturo zaposlenih, splošno administrativno in tehnično pomoč, izgradnjo opreme in naprav ter podporo projektu v času izgradnje. Evropsko skupno podjetje za ITER bo odgovorno za upravljanje in vodenje evropskega prispevka k projektu ITER in bo nosilo obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov o ITER. Preostali del fuzijskega programa, katerega namen je izboljšati znanstveno in tehnološko znanje za hitro realizacijo fuzijske energije, se bo izvajal pod neposredno odgovornostjo Komisije ob pomoči posvetovalnega odbora, kot določajo pravila za udeležbo.
Obrazložitev
Pričakuje se, da bo posebna evropska agencija izpolnjevala in usklajevala evropske pravne obveznosti ter znanstvene in tehnološke prispevke za gradnjo in delovanje ITER. Vendar gre pri evropskih raziskavah na področju fuzije za širša znanstvena prizadevanja kot pri projektu ITER, zato je treba ohraniti posebno organizacijo upravljanja, vključno s pridružitvenimi sporazumi in Evropskim sporazumom za razvoj fuzije, ki so se doslej pokazali za uspešne pri vzpostavljanju resnično evropskega raziskovalnega prostora na področju fuzije v smislu nadaljevanja prejšnjega okvirnega programa.
Predlog spremembe 12 Priloga I, podnaslov Raziskave fuzijske energije, podnaslov Dejavnosti, zaporedna točka 2
Usmerjen fizikalno-tehnološki program bo izkoristil naprave in vire fuzijskega programa, vključno z reaktorjem JET. Ocenil bo posebne ključne tehnologije reaktorja ITER, povzel projektne odločitve v zvezi z reaktorjem ITER in pripravil obratovanje reaktorja ITER preko poskusnih in teoretičnih dejavnosti.		Usmerjen fizikalno-tehnološki program bo izkoristil naprave in vire fuzijskega programa, t.j. reaktor JET in že obstoječe naprave magnetne konfinacije ali tovrstne naprave v gradnji v vseh državah članicah (tokamaki, stelaratorji, RFP). Ocenil bo posebne ključne tehnologije reaktorja ITER, povzel projektne odločitve v zvezi z reaktorjem ITER in pripravil obratovanje reaktorja ITER preko poskusnih in teoretičnih dejavnosti.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe je v skladu s poročevalčevim predlogom spremembe št. 4. Vendar posebna navedba tokamakov in stelaratorjev kot naprav magnetne konfinacije natančno opredeljuje dejavnosti evropskega programa za fuzijo.
Polnega in učinkovitega izkoriščanja naprave ITER, ko bo ta zgrajena, ne bo mogoče doseči brez drznega spremljevalnega programa med samo gradnjo.. Raziskovalne in razvojne dejavnosti pri pripravi ITER, ki temeljijo na usmerjenem programu fizike in tehnike, je treba izpeljati na vseh toroidalnih napravah magnetne konfinacije, ki že obstajajo ali se gradijo v vseh državah članicah. Izkoriščanje tovrstnih naprav med gradnjo ITER (ki bo trajala desetletje) bo razširilo znanje na številnih področjih, pomembnih za ITER, in pripravilo novo generacijo evropskih fuzijskih znanstvenikov in inženirjev, ki bodo učinkovito delali na ITER.
Predlog spremembe 13 Priloga I, podnaslov Raziskave fuzijske energije, podnaslov Dejavnosti, zaporedna točka 4
Dejavnosti bodo vključevale nadaljnji razvoj izboljšanih konceptov za sheme magnetne konfinacije s potencialnimi prednostmi za fuzijske elektrarne (s poudarkom na dokončanju izgradnje stelaratorja W7-X), teorijo in oblikovanje z namenom celovitega razumevanja obnašanja fuzijske plazme in usklajevanje civilnih raziskovalnih dejavnosti držav članic na področju inercialne konfinacije v okviru dejavnosti s stalnim stikom.		Dejavnosti bodo vključevale nadaljnji razvoj izboljšanih konceptov za sheme magnetne konfinacije s potencialnimi prednostmi za fuzijske elektrarne (s poudarkom na dokončanju izgradnje stelaratorja W7-X), teorijo in oblikovanje z namenom celovitega razumevanja obnašanja fuzijske plazme.
Obrazložitev
Zadnji stavek nima pomena in ga je treba črtati.
Predlog spremembe 14 Priloga I, podnaslov Raziskave fuzijske energije, podnaslov Dejavnosti, zaporedna točka 5
Glede na takojšnje in srednjeročne potrebe reaktorja ITER in za nadaljnji razvoj fuzije je treba prevzeti pobude, ki bodo zagotovile, da bodo na voljo primerni človeški viri v smislu števila, obsega spretnosti in znanj ter visoke ravni usposabljanja in izkušenj.		Glede na takojšnje in srednjeročne potrebe reaktorja ITER in za nadaljnji razvoj fuzije je treba prevzeti pobude, ki bodo zagotovile, da bodo na voljo primerni človeški viri v smislu števila, obsega spretnosti in znanj ter visoke ravni usposabljanja in izkušenj, vključno z evropskim doktorskim študijem fizike in tehnike fuzije.
Predlog spremembe 15 Priloga I, podnaslov Raziskave fuzijske energije, podnaslov Dejavnosti, zaporedna točka 6 a (novo)
		Postopki prenosa tehnologije
		Z reaktorjem ITER bodo potrebne nove in bolj prilagodljive organizacijske strukture, ki bodo omogočale hiter prenos v reaktorju ustvarjenih postopkov inovacije in tehnološkega napredka v industrijo in s tem spoprijem z izzivi, s čimer bo evropska industrija postala visoko konkurenčna.
Obrazložitev
Obratovanje reaktorja ITER v Evropi bo v prihodnosti pomenilo okrepljeno tehnološko vodstvo v novih tehnologijah, ki jih je treba razviti v okviru obratovanja in ki bodo podprle evropsko industrijo ter jo naredile bolj konkurenčno v primerjavi z Združenimi državami in Japonsko. Če bo z zgoraj omenjenimi elementi dosežen ustrezen napredek, bo prihodnji razvoj elektrarn v rokah evropskih podjetij.
Predlog spremembe 16 Priloga I, podnaslov Jedrska fisija in zaščita pred sevanjem, podnaslov Dejavnosti, odstavek 2
Vendar pa obstajajo pomembni zadržki, ki vplivajo na nadaljnjo uporabo tega vira energije v EU. Ključni vprašanji sta obratovalna varnost reaktorja in ravnanje z dolgoživimi odpadki, v zvezi z obema potekajo nadaljnja dela na tehnični ravni, poleg tega so obvezni tudi povezani politični in družbeni prispevki. Pri vseh oblikah uporabe sevanja, tako v industriji kot tudi v medicini, prevladuje načelo varovanja ljudi in okolja. Za vsa tematska področja, ki se obravnavajo v tem kontekstu, je značilna velika skrb za zagotovitev visoke ravni varnosti. Podobno na celotnem področju jedrske znanosti in tehnike obstajajo jasno prepoznavne potrebe v zvezi z razpoložljivostjo raziskovalnih infrastruktur ter strokovnega znanja in izkušenj. Poleg tega so posamezna tehnična področja med seboj povezana s ključnimi medsektorskimi temami, kot so jedrski gorivni ciklus, kemija aktinidov, analiza tveganja in ocena varnosti ter celo vprašanja v zvezi z družbo in vodenjem.		Vendar pa obstajajo pomembni zadržki, ki vplivajo na nadaljnjo uporabo tega vira energije v EU. Kljub temu so potrebna prizadevanja za okrepitev in izboljšanje obstoječe ravni varnosti ter zagotovitev, da je izboljšanje zaščite pred sevanjem še naprej ena od prednostnih nalog dejavnosti Skupnosti. Ključni vprašanji sta obratovalna varnost reaktorja in ravnanje z dolgoživimi odpadki, v zvezi z obema potekajo nadaljnja dela na tehnični ravni, poleg tega so obvezni tudi povezani politični in družbeni prispevki. Pri vseh oblikah uporabe sevanja, tako v industriji kot tudi v medicini, prevladuje načelo varovanja ljudi in okolja. Za vsa tematska področja, ki se obravnavajo v tem kontekstu, je značilna velika skrb za zagotovitev visoke ravni varnosti. Podobno na celotnem področju jedrske znanosti in tehnike obstajajo jasno prepoznavne potrebe v zvezi z razpoložljivostjo raziskovalnih infrastruktur ter strokovnega znanja in izkušenj. Poleg tega so posamezna tehnična področja med seboj povezana s ključnimi medsektorskimi temami, kot so jedrski gorivni ciklus, kemija aktinidov, analiza tveganja in ocena varnosti ter celo vprašanja v zvezi z družbo in vodenjem.
Predlog spremembe 17 Priloga I, podnaslov Jedrska fisija in zaščita pred sevanjem, podnaslov Dejavnosti, zaporedna točka 1
V izvajanje usmerjene raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju odlaganja izrabljenega goriva in dolgoživih radioaktivnih odpadkov v globinska geološka odlagališča ter po potrebi predstavitev tehnologij in varnosti ter podpora razvoju skupnega evropskega pogleda na glavna vprašanja v zvezi z ravnanjem z odpadki in njihovim odstranjevanjem. Raziskave na področju ločevanja in pretvorbe in/ali drugih konceptov, namenjenih zmanjšanju količine in/ali nevarnosti odpadkov, namenjenih za odstranitev.		V izvajanje usmerjene raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju odlaganja izrabljenega goriva in dolgoživih radioaktivnih odpadkov v globinska geološka odlagališča ter po potrebi predstavitev tehnologij in varnosti ter podpora razvoju skupnega evropskega pogleda na glavna vprašanja v zvezi z ravnanjem z odpadki in njihovim odstranjevanjem. Posebne dejavnosti, povezane z opredelitvijo in obnašanjem te vrste odpadkov pri podaljšanem začasnem skladiščenju. Raziskave na področju ločevanja in pretvorbe in/ali drugih konceptov, namenjenih zmanjšanju količine in/ali nevarnosti odpadkov, namenjenih za odstranitev.
Obrazložitev
Upoštevati je treba dejstvo, da mora večina držav članic podaljšano začasno skladiščiti izrabljeno gorivo, odpadek, ki je visoko aktiven in dolgoživ. Zato je treba to upoštevati v raziskovalnih dejavnostih ravnanja z jedrskimi odpadki in njihovega vpliva na okolje, s posebnim poudarkom na ločevanju in/ali pretvorbi. To je najbolj primerna možnost, ker se gorivo ne le shranjuje v obliki, v kateri pride iz elektrarne, ampak se prizadeva za zmanjšanje njegove prostornine in trajanja aktivnosti.
Predlog spremembe 18 Priloga I, podnaslov Jedrska fisija in zaščita pred sevanjem, podnaslov Dejavnosti, zaporedna točka 2
Raziskave v podporo nadaljnjemu varnemu delovanju obstoječih reaktorskih sistemov (vključno z napravami za gorivni ciklus), ob upoštevanju novih izzivov, kot je podaljšanje življenjske dobe in razvoj novih naprednih metodologij za oceno varnosti (tako v zvezi s tehničnim kot človeškim dejavnikom), in raziskave za oceno potenciala in varnostnih vidikov prihodnjih reaktorskih sistemov s kratko- in srednjeročnega vidika ter ob tem vzdrževanje visoke ravni varnosti, ki je bila že dosežena znotraj EU.		Raziskave, ki nadalje podpirajo nadaljnje varno delovanje obstoječih reaktorskih sistemov (vključno z napravami za gorivni ciklus) in reaktorjev nove generacije ter zmanjšujejo tveganja zaradi človeških ali organizacijskih napak, ob upoštevanju novih izzivov, kot sta podaljšanje življenjske dobe in razvoj novih naprednih metodologij za oceno varnosti (tako v zvezi s tehničnim kot človeškim dejavnikom), in raziskave za oceno potenciala in varnostnih vidikov prihodnjih reaktorskih sistemov s kratko- in srednjeročnega vidika ter ob tem nadaljnja izboljšava visoke ravni varnosti, ki je bila že dosežena znotraj EU.
		Zaradi tega se bo posebna pozornost namenila zlasti raziskovanju in izvajanju metodologij, s katerimi se lahko preprečijo človeške ali organizacijske napake (individualne ali kolektivne). V vseh podjetjih se bo spodbujala tudi ustrezna „kultura varnosti“, s čimer se bo zagotovilo, da bo varnost temeljni prednostni cilj organa lastnika podjetja in delavcev.
		Raziskave na področjih varnosti reaktorjev in hudih nesreč v zvezi z reaktorji zahodnega in ruskega tipa.
Obrazložitev
Dodatna obrazložitev ni potrebna. Izboljšanje varnosti jedrskih elektrarn je v interesu evropskih državljanov.
Poročevalec ima prav, kov svojem predlogu spremembe št. 7 izrecno vključuje možnost človeške napake. Vendar je treba navesti tudi "organizacijsko napako", saj se je izkazalo, da so lahko celo v najbolj zanesljivih obratih napake v organizacijski verigi proizvodnega procesa usodne in lahko povzročijo nesreče. To se je zgodilo v Černobilu, kjer je kršitev enega od varnostnih postopkov s strani enega od upravljavcev sprožila dogodke, ki so povzročili nesrečo. Izboljšana organizacija in uvedba „kulture varnosti" skupaj z izboljšanim spremljanjem proizvodnih procesov lahko celo pomaga preprečiti človeške napake.
Skrb za zagotovitev visoke ravni varnosti reaktorjev in preprečevanje hudih jedrskih nesreč je najpomembnejša za Euratom. Te dejavnosti raziskav in tehnološkega razvoja so tudi odgovor na akutne potrebe evropskega javnega mnenja in so zato zelo opazne. Razen tega je po zadnji širitvi na ozemlju EU več reaktorjev ruskega tipa, ki so v bližnji prihodnosti predvideni za zaprtje, vseeno pa je treba stalno spremljati njihovo varnost, skupaj z obstoječimi reaktorji zahodnega tipa.

Predlog spremembe 19

Priloga I, podnaslov Jedrska fisija in zaščita pred sevanjem, podnaslov Dejavnosti, zaporedna točka 4

Podpora razpoložljivosti raziskovalnih infrastruktur, kot so jedrski reaktorji za testiranje materialov, podzemni raziskovalni laboratoriji, radiobiološke naprave in tkivne banke, potrebnih za vzdrževanje visoke kakovosti tehničnega dosežka, inovativnosti in varnosti na evropskem jedrskem področju.	Podpora razpoložljivosti raziskovalnih infrastruktur, kot so jedrski reaktorji za testiranje materialov in jedrski reaktorji za usposabljanje, raziskovalni laboratoriji, radiobiološke naprave in tkivne banke, potrebnih za vzdrževanje visoke kakovosti tehničnega dosežka, inovativnosti in varnosti na evropskem jedrskem področju.

Predlog spremembe 20 Priloga I, podnaslov Jedrska fisija in zaščita pred sevanjem, podnaslov Dejavnosti, zaporedna točka 5
Človeški viri in usposabljanje		Človeški viri, mobilnost, izobraževanje in usposabljanje
Podpora ohranitvi in nadaljnjemu raziskovanju znanstvene pristojnosti in človeških kapacitet z namenom zagotavljanja dolgoročne razpoložljivosti ustrezno usposobljenih raziskovalcev in zaposlenih na jedrskem področju.		Podpora ohranitvi in nadaljnjemu raziskovanju znanstvene pristojnosti in človeških kapacitet z namenom zagotavljanja čim prejšnje razpoložljivosti ustrezno usposobljenih raziskovalcev, inženirjev, fizikov, psihologov (specializiranih za organizacijske sisteme) in zaposlenih na jedrskem področju, zlasti z ohranjanjem izobraževalnih prizadevanj na univerzah, s poudarkom na organizaciji skupnih podiplomskih študijev na področjih jedrske tehnike in zaščite pred sevanjem, ter spodbujanje varnosti kot prednostne naloge.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe je povezan s predlogom spremembe istega avtorja k zaporedni točki 2 iz podnaslova Dejavnosti. Družbeno-tehnični pristop k upravljanju proizvodnje bo nedvomno prispeval k spodbujanju varnosti jedrskih naprav. Zaradi tega bo potrebno ustrezno strokovno osebje.
Drugi del predloga spremembe se sklicuje na zdajšnje razmere, ko se najboljši študentje odločajo za delo na drugih področjih, ki uživajo višji družbeni ugled, in ne na področju fisije. Ta trend je treba odpraviti, ker lahko pomanjkanje dobrega osebja povzroči manjšo zanesljivost in resne težave z varnostjo.
Zlasti si je treba prizadevati za usposabljanje na področjih jedrske tehnike in zaščite pred sevanjem. Ker to zahteva združevanje strokovnega znanja, raziskovalnih infrastruktur in finančnih sredstev, bi lahko Euratom podprl podiplomske študije na evropski ravni.
Da bi zagotovili varnost jedrskih elektrarn na najvišji ravni, hkrati pa ohranili izvrstno varnostno bilanco EU in ustrezno upravljanje z dolgoživimi odpadki, bi bilo treba podpirati dejavnosti usposabljanja za raziskovalce, inženirje in druge sodelavce ter sprejeti ukrepe, ki bodo mlade znanstvenike spodbujali, da svojo kariero začnejo na področju jedrske energije. Pri usposabljanju bi morala varnost veljati kot prednostni cilj.
Predlog spremembe 21 Priloga 1, podnaslov Jedrske dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča, podnaslov Utemeljitev, odstavek 1
Skupno raziskovalno središče podpira cilje evropske strategije za dobavo energije, zlasti glede pomoči pri doseganju ciljev iz Kjota. EU je na mnogih področjih jedrske tehnologije priznano usposobljena in to temelji na trdni osnovi preteklih uspehov na tem področju. Uporabnost Skupnega raziskovalnega središča pri njegovi podpori politikam EU in prispevkih k novim gibanjem na področju jedrskega raziskovanja temelji na njegovem znanstvenem strokovnem znanju in izkušnjah ter njegovem vključevanju v mednarodno raziskovalno skupnost. Na eni strani ima Skupno raziskovalno središče usposobljeno osebje ter najsodobnejše objekte in naprave za opravljanje priznanega znanstvenega/tehničnega dela; na drugi strani pa podpira politiko EU glede ohranjanja osnovne usposobljenosti ter strokovnega znanja in izkušenj za prihodnost preko usposabljanja mladih znanstvenikov in spodbujanja njihove mobilnosti. Nove potrebe so se pokazale zlasti na področju zunanjih odnosov in politik, povezanih z varnostjo. V teh primerih so potrebne interne in varne informacije/analize/sistemi, ki niso vedno dostopni na trgu.		Pri podpiranju ciljev Evropske unije ima Skupno raziskovalno središče posebne naloge, povezane s/z: - globalno varnostjo, zlasti s sodelovanjem pri razvoju tehnik in metod učinkovitega nadzora v boju proti nezakonitemu trgovanju in v jedrskih forenzičnih zadevah; - širitvijo EU, ker je ta vključevala (in bo vključevala) nove tipe reaktorjev in drugih jedrskih naprav; - dobavo energije s prispevki k novim tehnikam v jedrskem gorivnem ciklusu, ki bo v skladu z načeli trajnostnega razvoja. . Skupno raziskovalno središče ima usposobljeno osebje ter objekte in naprave za opravljanje priznanega znanstvenega/tehničnega dela. Zagotavlja kakovost in ustrezno obnavljanje infrastruktur, zato da obdrži evropsko raziskovanje na vodilnem položaju. Skupno raziskovalno središče podpira politiko EU glede ohranjanja osnovne usposobljenosti ter strokovnega znanja in izkušenj za prihodnost, tako da drugim raziskovalcem omogoča dostop do svojih infrastruktur ter preko usposabljanja mladih znanstvenikov in spodbujanja njihove mobilnosti, s tem pa vzdržuje jedrsko strokovno znanje in izkušnje v Evropi. Nove potrebe so se pokazale zlasti na področju zunanjih odnosov in politik, povezanih z varnostjo. V teh primerih so potrebne interne in varne informacije/analize/sistemi, ki niso vedno dostopni na trgu.
Obrazložitev
Potreba po strokovnem znanju skupnega raziskovalnega središča v razširjeni Evropi močno presega samo dobavo energije in upoštevanje kjotskega protokola. Prav tako pomembna sta globalna varnost in usklajen pristop na področju jedrske varnosti.
Del infrastrukture skupnega raziskovalnega središča je že precej zastarel, zato bo središče pomembno vlogo v Evropi, ohranilo le, če bo imelo sredstva za posodobitev svoje infrastrukture.
Sodelovanje pri usposabljanju v zvezi z jedrskimi zadevami bi moralo okrepiti tako, da bi v svoje laboratorije sprejemalo raziskovalce in mlade znanstvenike iz vse Evrope.
.
Predlog spremembe 22 Priloga 1, podnaslov Jedrske dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča, podnaslov Dejavnosti, odstavek 1
Ravnanje z jedrskimi odpadki in vplive na okolje, namenjene razumevanju procesa jedrskega gorivnega ciklusa od proizvodnje energije do skladiščenja odpadkov in razvoju učinkovitih rešitev za ravnanje z visoko aktivnimi jedrskimi odpadki, ki izhaja iz obeh glavnih možnosti (neposredno shranjevanje ali ločevanje in pretvorba);		Ravnanje z jedrskimi odpadki in vplive na okolje, namenjene razumevanju procesa jedrskega gorivnega ciklusa od proizvodnje energije do skladiščenja odpadkov in razvoju učinkovitih rešitev za ravnanje z visoko aktivnimi jedrskimi odpadki, ki izhaja iz obeh glavnih možnosti (neposredno shranjevanje ali ločevanje in pretvorba). Razvile se bodo zlasti dejavnosti za izpopolnjevanje znanja in izboljšanje predelave ali predobdelave dolgoživih odpadkov in osnovnih raziskav aktinidov;
Obrazložitev
Upoštevati je treba, da se večina držav članic zateka k podaljšanemu začasnemu skladiščenju izrabljenega goriva, ki je visoko aktiven in dolgoživ odpadek.
Predlog spremembe 23 Priloga 2, podnaslov Jedrske dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča, podnaslov Dejavnosti, odstavek 2
Jedrsko varnost, v smislu izvajanja raziskav na obstoječih in tudi novih gorivnih ciklusih ter na področju varnosti zahodnih in ruskih tipov reaktorjev ter v zvezi z načrtovanjem novih reaktorjev. Poleg tega bo Skupno raziskovalno središče prispevalo k pobudi mednarodnega foruma za raziskave in razvoj IV. generacije jedrskih energetskih sistemov (Generation IV International Forum), pri katerem sodelujejo najboljše svetovne raziskovalne organizacije, in usklajevalo evropski prispevek k tej pobudi;		Jedrsko varnost prek raziskav obstoječih gorivnih ciklusov ter na področju varnosti zahodnih in ruskih tipov reaktorjev, v večji meri pa prek raziskav v zvezi z novimi gorivnimi ciklusi in načrtovanjem novih reaktorjev. Poleg tega bo Skupno raziskovalno središče prispevalo k pobudi mednarodnega foruma za raziskave in razvoj IV. generacije jedrskih energetskih sistemov (Generation IV International Forum), pri katerem sodelujejo najboljše svetovne raziskovalne organizacije, in usklajevalo evropski prispevek k tej pobudi; skupno raziskovalno središče deluje kot povezovalec evropskih raziskav na tem področju in z vidika kakovosti in količine zagotavlja, da je evropski prispevek k mednarodnemu forumu IV. generacije jedrskih energetskih sistemov pomemben.
Obrazložitev
Čeprav je treba nadaljevati raziskave obstoječih reaktorjev zahodnega in ruskega tipa, je treba nameniti pozornost številnim hvalevrednim projektom za izboljšanje obratov in naprav, ki so bili v EU izvedeni v okviru programov sodelovanja, kot sta PHARE in TACIS. Čeprav je treba spodbujati tudi nadaljevanje obstoječih raziskav, je treba novim reaktorskim sistemom nameniti posebno pozornost zaradi napredka pri njihovem razvoju in uporabi. Mednarodni forum IV. generacije je obsežna tehnološka pobuda, h kateri prispevajo vsi večji svetovni akterji. Zato je nujno, da se zagotovi sodelovanje evropskih držav na ravni Skupnosti, skupno raziskovalno središče pa se zdi primeren organ za takšno povezovanje.
Predlog spremembe 24 Priloga 1, podnaslov Jedrske dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča, podnaslov Dejavnosti, odstavka 3 a in 3 b (novo)
		Kampanje za seznanjanje politikov in javnosti z jedrsko energijo, zdaj ko se večina znanstvenikov, politikov in državljanov vse bolj zaveda, da obstaja globalno segrevanje in da ga povzročajo emisije ogljika iz fosilnih goriv, in da je jedrska energija, ki ne povzroča emisij ogljikovega dioksida, ključna sestavina mešanice energetskih virov, potrebne za zadovoljitev svetovnih potreb po energiji.
		Širjenje informacij o jedrski energiji med državljani in njihovimi predstavniki z večletnimi obveščevalnimi kampanjami o jedrski energiji, ki bodo spodbujale k razpravam in lajšale sprejemanje odločitev in jim omogočale, da stvarno razpravljajo na podlagi dejstev in se odločajo na osnovi informacij. Da bi bile čim bolj učinkovite, je treba kampanje osnovati na metodah na podlagi družbenih znanosti. Razen tega morajo biti ob upoštevanju, da so primerjave z drugimi energetskimi viri bistvene za razumevanje vplivov uporabe jedrske energije, pri vseh obveščevalnih kampanjah, ki se pospešujejo ali spodbujajo, omenjena ali pojasnjena tudi prizadevanja EU za pospeševanje drugih, zlasti obnovljivih energetskih virov na drugih ravneh.
Obrazložitev
Ključnega pomena je, da javnost razume koristi varne uporabe jedrske energije. Kampanja bi se morala opirati na dejstvo, da zdaj tudi mnogi okoljevarstveniki zagovarjajo jedrsko energijo. Soustanovitelj Greenpeacea Patrick Moore je izjavil, da je jedrska energija edini vir energije, ki ne sprošča toplogrednih plinov in lahko učinkovito nadomesti fosilna goriva ter zadovolji svetovne energetske potrebe.
Namen predloga spremembe je poenostaviti zamisli iz poročevalčevega predloga spremembe 9.
V drugem odstavku so poudarjena velika prizadevanja Evropske unije za pospeševanje in razvoj obnovljivih virov energije (z akcijskim načrtom za biomase, pospeševanjem uporabe biogoriv, pomočjo pri proizvodnji fotovoltaične in sončne toplotne energije, soproizvodnjo itd.) v primerjavi z zdajšnjo uporabo jedrske energije, ki, čeprav ne ustvarja CO2, povzroča druge težave, ki jih pri obnovljivih virih energije ni.

(1)	Še neobjavljeno v UL.

OBRAZLOŽITEV

Uvod

V obrazložitvi je razčlenjen predlog Komisije za sedmi okvirni program Euratoma (Euratom FP7), pri tem pa upoštevana mnenja, ki jih zastopa večina članov Odbora za industrijo, raziskave in energetiko.

Poročevalec je načeloma mnenja, da se lahko Evropski parlament strinja s predlogom Komisije o sestavi sedmega okvirnega programa Euratoma, ki obsega dva specifična programa:

· "posredne" ukrepe, ki vključujejo raziskave fuzijske energije ter jedrsko fisijo in varstvo pred sevanjem ter

· jedrske dejavnosti skupnega raziskovalnega središča, ki so osredotočene na varno uporabo jedrske fisije in širše jedrskih tehnologij v industriji in medicini.

Poročevalec pozdravlja tudi splošna prizadevanja za poenostavitev vseh pravil in postopkov (od shem financiranja do upravnih in finančnih pravil). Vendar je treba navesti več podrobnosti o uporabi izvajalskih agencij, ustanovljenih v sedmem okvirnem programu v okviru Evropske skupnosti (ES) in Euratoma. Poleg splošnih pripomb o agencijah glede sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti se poročevalec zaveda dejstva, da se je upravljanje pomembnih dejavnosti Euratoma (npr. raziskav fuzije) doslej izkazalo za učinkovito in je cenjeno v raziskovalni skupnosti, zato je težko opravičiti potrebo po agenciji.

Proračun

Finančni okvir, ki ga je predlagala Komisija, se zdi za vsa področja raziskav primeren. Poročevalec priznava, da so finančna sredstva za področje raziskav fuzijske energije, ki so v primerjavi s šestim okvirnim programom Euratoma (Euratom FP6) višja, upravičena in skladna, saj so vse evropske institucije pri mednarodnih pogajanjih o izbiri lokacije za izgradnjo reaktorja ITER (mednarodnega termonuklearnega poskusnega reaktorja) v preteklih treh letih podprle evropsko lokacijo (Cadarache v Franciji). Odbor za industrijo, raziskave in energetiko je v zadnjih nekaj letih ob številnih priložnostih izjavil, da bi morala EU odločno nadaljevati strategijo, usmerjeno v reaktorje, in ohraniti vodilno vlogo v svetu na področju raziskav fuzijske energije. V ta namen je odbor večkrat pozval Komisijo in Svet, naj sprejmeta vse potrebne odločitve (seveda vključno z ustreznim financiranjem vseh povezanih dejavnosti in programov), da se zagotovi izgradnja reaktorja ITER v Evropi.

Po izgradnji reaktorja bo za njegovo polno in učinkovito delovanje potrebna kar največja zavzetost primernega števila kvalificiranih evropskih znanstvenikov in inženirjev ter poglobljeno poznavanje njegovih osnovnih fizikalnih postopkov; zato je treba spremljevalnemu programu nameniti ustrezen znesek v okviru skupnih proračunskih sredstev za fuzijsko energijo; Zaradi kontinuitete z raziskovalnimi dejavnostmi šestega okvirnega programa mora financiranje spremljevalnega programa, ki ga izvajajo združenja, znašati najmanj 900 milijonov EUR.

Znanstveni in tehnološki cilji

Raziskave fuzijske energije Po mnenju poročevalca bi morala EU kar najbolj izkoristiti potenciale fuzije, zato da bi v večji meri prispevala k trajnostni in varni energetski oskrbi, ter izvajati "hitri program" za razvoj fuzijske energije, da bi čim bolj skrajšala pot od dejanske fuzijske elektrarne. Zdi se, da so dejavnosti, vsebovane v predlogu Komisije, primerne za izpolnitev tega cilja.

Zgoraj je omenjena potreba po polnem in učinkovitem delovanju reaktorja ITER in posledično po drznem spremljevalnem programu. Zato poročevalec pozdravlja predlog o raziskovalnih in razvojnih dejavnostih na vseh napravah toroidne magnetne konfinacije, ki že obstajajo ali se gradijo v vseh državah članicah (ki vse skupaj sestavljajo spremljevalni program). Uporaba tovrstnih naprav med (desetletno) gradnjo reaktorja ITER bo poglobila znanje na številnih področjih, pomembnih za reaktor ITER, in izoblikovala novo generacijo evropskih znanstvenikov s področja fuzije, ki bodo učinkovito delali na njem.

Ker bo reaktor zdaj dejansko zgrajen v Franciji, moramo upoštevati tudi, kako pomembne so tehnične naloge, povezane s tem projektom, za mnoge evropske industrijske sektorje. Številni tehnološki spremljevalni pojavi bodo okrepili tehnološki razvoj in utrdili vodilno vlogo evropske industrije v mnogih ključnih sektorjih.

Jedrska fisija in zaščita pred sevanjem Ker jedrska energija prispeva bistveni delež k električni proizvodnji v EU in ker ima jedrska energija vse pomembnejšo lastnost, da ne povzroča emisij CO2, poročevalec meni, da je treba raziskovalnim in razvojnim dejavnostim v tem sektorju dati nov zagon, da bi razvili nove tehnologije, ki bi zagotavljale popolno varnost in večjo učinkovitost, npr. manjšo proizvodnjo odpadkov.

Pozdravlja tudi predlagane raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju upravljanja radioaktivnih odpadkov in varnosti reaktorskih sistemov. Ti dve področji sta zajeti v dveh predlogih direktiv Komisije, o varnosti jedrskih naprav in o upravljanju jedrskih odpadkov, o katerih je Odbor za industrijo, raziskave in energetiko pred kratkim izrazil svoje mnenje in pri tem zahteval primerno financiranje raziskav na obeh področjih.

Glede predloga za raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju zaščite pred sevanjem se poročevalec strinja, da je mogoče tako ustvariti znanstvene podlage za zanesljiv in družbeno sprejemljiv sistem zaščite. Kljub temu meni, da je treba podrobneje opredeliti cilj "zmanjšanja nevarnosti, ki jo predstavljata jedrski in radiološki terorizem ter ublažitev njunih posledic".

Jedrske dejavnosti skupnega raziskovalnega središča Vse predvidene dejavnosti skupnega raziskovalnega središča so izjemno pomembne za postopek oblikovanja politike EU na jedrskem področju. Poročevalec je prepričan, da je treba ohraniti kar najvišjo raven odličnosti institutov in laboratorijev skupnega raziskovalnega središča na tem področju. Poleg dejavnosti, navedenih v predlogu Komisije, bi moralo skupno raziskovalno središče izvesti večletno obveščevalno kampanjo, da širši javnosti in politikom predstavi prednosti varne uporabe jedrske energije, ki je bistvena sestavina mešanice energetskih virov brez ogljika, razpoložljivih za zadovoljevanje svetovnih energetskih potreb.

MNENJE Odbora za proračun (23.2.2006)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu Sklepa Sveta o sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za jedrske raziskave in usposabljanje (2007 do 2011)

(KOM(2005)0119 – C6-0112/2005 – 2005/0044(CNS))

Pripravljavka mnenja: Marilisa Xenogiannakopoulou

SHORT JUSTIFICATION

I. General Overview of FP 7

As the European Parliament stated lately on 8 June 2005(1), scientific research, technological development and innovation are at the heart of the knowledge-based economy and are key factors for growth and sustainable development, the competitiveness of companies, employment, and attainment of the objectives of the Lisbon Strategy(2). Already in 2003, it had considered that research efforts should be boosted and consolidated towards the target established at the 2002 Barcelona European Council for an increase in R&D expenditure to 3% of EU GDP by 2010(3). Although the commitment made in Lisbon was reiterated at the occasion of the Barcelona summit in 2002, the Council has constantly tried to cut expenditure for research in all annual budgetary procedures since.

1. Context

The new Framework Programme for Research & Development Euratom part is foreseen for the period 2007-2011 and proposes an amount of EUR 3,092 billion (period over the programming period of five years. Objective of this Decision is the contribution to research activities in the field of Fusion energy research (EUR 2.159 Million), Nuclear Fission and radiation protection (EUR 394 Million) and Nuclear Activities of the JCR (EUR 539 Million).

Fortunately, in the Budget 2006, European Parliament was able to defend European Commission's proposals in the Preliminary Draft Budget (PDB) in this last year of implementation of FP 6. The overall cuts intended by Council in its Draft Budget concerned especially the Payments, which amounted to 40 to 45 per cent of all the relevant lines. These cuts were not justified as implementation rates for FP 6 had reached constantly 98 per cent in the past years.(4)

2. Legal Constraints

Based on Article 7 of the Euratom Treaty, the multi-annual Framework Programmes have to serve the objective of fostering research and dissemination of technical information. Contrary to the European Community FP, it may not be drawn up for more than five years.

3. The amendments

The appropriations indicated in the proposal for a decision are purely for guidance until an agreement is reached on the financial perspective for the period of 2007-2013. Regarding this particular point, three amendments are proposed to the draft legislative resolution and to article 3.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Osnutek zakonodajne resolucije

Predlog spremembe 1 Odstavek 1 a (novo)
1a. posebej navaja, da so odobrena proračunska sredstva, navedena v predlogu sklepa, izključno smernice, dokler ne bo dosežen sporazum o finančni perspektivi za obdobje od leta 2007 in naslednja leta;
Obrazložitev
Standarden predlog spremembe, ki poudarja, da je treba predlagane zneske potrditi z morebitnim večletnim finančnim okvirom.
Predlog spremembe 2 Odstavek 1 b (novo)
1b. poziva Komisijo naj po sprejetju naslednje finančne perspektive potrdi zneske, ki so navedeni v predlogu sklepa, ali po potrebi predloži prilagojene zneske v odobritev Parlamentu in Svetu ter s tem zagotovi njihovo združljivost z zgornjimi mejami;
Obrazložitev
Standarden predlog spremembe, ki poudarja, da je treba predlagane zneske potrditi z morebitnim večletnim finančnim okvirom.

Predlog sklepa

Besedilo, ki ga predlaga Komisija(5)		Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 3 Člen 3, odstavek 1, uvodni del
Skupni znesek za izvajanje sedmega okvirnega programa za obdobje 2007 do 2011 znaša 3 092 milijonov EUR. Ta znesek se razdeli na naslednji način (v milijonih EUR):		Okvirni skupni znesek za izvajanje sedmega okvirnega programa znaša 3 092 milijonov EUR za obdobje petih let od 1. januarja 2007 dalje. Ta znesek se razdeli na naslednji način (v milijonih EUR):
Obrazložitev
Standarden predlog spremembe, ki poudarja, da je treba predlagane zneske potrditi z morebitnim večletnim finančnim okvirom.
Predlog spremembe 4 Člen 3, odstavek 2 a (novo)
		2a. Komisija predhodno obvesti proračunski organ, kadar namerava odstopati od razčlenitve odhodkov, navedene v opombah in prilogi letnega poračuna.
Obrazložitev
Poročevalka meni, da mora Komisija za boljši finančni nadzor raziskovalnih dejavnosti, ki jih financira Skupnost, redno obveščati proračunski organ o izvajanju posebnih programov in mu zagotoviti predhodne informacije, kadar namerava odstopati od razčlenitve odhodkov, navedene v splošnem proračunu.
Predlog spremembe 5 Člen 3, odstavek 2 b (novo)
		2b. Dostop do sredstev se olajša z uporabo načela sorazmernosti v zvezi z dokumentacijo, ki jo je treba predložiti, in z vzpostavitvijo podatkovne baze za predložitev prijav.
Or. en
Obrazložitev
Da bi povečali preglednost izbirnega postopka in olajšali dostop do programa, je treba poenostaviti postopke in načine njihovega izvajanja. Odobrena sredstva, dodeljena izvajalski agenciji, morajo ustrezati določbam Pravil o ustanovitvi izvajalske agencije in Uredbe Sveta št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti. S tem se zagotovi ustrezno financiranje ukrepov programa.
Predlog spremembe 6 Člen 3, odstavek 2 c (novo)
		2c. Skupni administrativni stroški programa, vključno z notranjimi stroški in stroški upravljanja izvajalske agencije, morajo biti sorazmerni s predvidenimi nalogami iz zadevnega programa, in o njih odločata proračunski in zakonodajni organ.
Or. en
Obrazložitev
Da bi povečali preglednost izbirnega postopka in olajšali dostop do programa, je treba poenostaviti postopke in načine njihovega izvajanja. Odobrena sredstva, dodeljena izvajalski agenciji, morajo ustrezati določbam Pravil o ustanovitvi izvajalske agencije in Uredbe Sveta št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti. S tem se zagotovi ustrezno financiranje ukrepov programa.

POSTOPEK

Naslov	Predlog Sklepa Sveta o sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za jedrske raziskave in usposabljanje (2007 do 2011)
Referenčni dokumenti	KOM(2005)0119 – C6-0112/2005 – 2005/0044(CNS)
Pristojni odbor	ITRE
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 10.5.2005
Okrepljeno sodelovanje - datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja:	Marilisa Xenogiannakopoulou 9.6.2005
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	22.2.2006
Datum sprejetja	22.2.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	32 4 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Laima Liucija Andrikienė, Richard James Ashworth, Reimer Böge, Simon Busuttil, Paulo Casaca, Gérard Deprez, Valdis Dombrovskis, Brigitte Douay, Bárbara Dührkop Dührkop, James Elles, Szabolcs Fazakas, Louis Grech, Nathalie Griesbeck, Catherine Guy-Quint, Jutta D. Haug, Ville Itälä, Anne E. Jensen, Alain Lamassoure, Janusz Lewandowski, Vladimír Maňka, Jan Mulder, Gérard Onesta, Giovanni Pittella, Antonis Samaras, Esko Seppänen, Nina Škottová, László Surján, Helga Trüpel, Kyösti Tapio Virrankoski, Ralf Walter, Thomas Wise, Marilisa Xenogiannakopoulou
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Albert Jan Maat, Hans-Peter Martin, Paul Rübig, José Albino Silva Peneda, Margarita Starkevičiūtė
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju v skladu s členom 178(2)
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

(1)	European Parliament resolution on Policy Challenges and Budgetary Means of the enlarged Union 2007-2013 (2004/2209(INI)), P6_TA(2005)0224, point 16.
(2)	European Parliament resolution P6_TA(2005)0069 of 9 March 2005.
(3)	European Parliament resolution preparing FP 7 of 18 November 2003 on "Investing in research: an action plan for Europe" (COM(2003)0226 – 2003/2148(INI)), P5_TA(2003)0495.
(4)	out of the proposals received, only 1 out of 5 has been able to be supported. In particular, just under 50% of projects considered to be of a very high standard were able to be financed -resolution on Policy Challenges and Budgetary Means of the enlarged Union 2007-2013 (2004/2209(INI)), P6_TA(2005)0224, paragraph 35.
(5)	Še ni objavljeno v UL.

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (24.2.2006)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu Sklepa Sveta o sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za jedrske raziskave in usposabljanje (2007 do 2011)

(KOM(2005)0119 – C6-0112/2005 – 2005/0044(CNS))

Pripravljavka mnenja: Satu Hassi

SHORT JUSTIFICATION

The proposal for a seventh Euratom framework programme is disproportionate both to the general Seventh Framework Programme of Research and to the general objectives adopted for energy policy.

The premise of the EU's energy policy should be our climate commitments, i.e. the fact that global warming must not be allowed to exceed 2° above pre-industrial levels. In the light of this objective, the most important technologies are those concerned with improving energy efficiency and renewable energy.

Historically, through Euratom, nuclear energy research has received the lion's share of all European Community funding for energy research, some € 55 billion. Now it is time to concentrate on the development of new, clean and safe energy technologies. However, in the proposal for a seventh Euratom framework programme for the five-year period 2007-2011 it is proposed that more funding should be allocated to research into nuclear power than to all other forms of energy research put together according to the proposal for a Seventh Framework Programme of Research for the seven years from 2007 to 2013. At the same time, the funding available for nuclear power would increase by a factor of 2.3 in comparison with the previous Euratom research programme. This is not acceptable.

Fusion will not provide usable energy for many decades yet. In order to control climate change, the industrialised countries must reduce their emissions quickly, by at least 30% by 2020 and by 60-80% by 2050. No one can maintain that fusion will have anything to offer by 2020 and it is quite uncertain that it will even provide any energy by 2050. Europe simply cannot afford to allocate the vast majority of its energy research funding to a form of energy whose foreseeable benefits are so uncertain. Serious risks are also associated with fusion, the most significant being that raw materials for fusion reactions might fall into the wrong hands, giving rise to a danger of proliferation of nuclear weapons.

Allocating funding to research into fission power is contrary to public opinion, which is against nuclear power. There are major risks involved in all stages of the nuclear fuel cycle. Spent nuclear fuel will remain hazardous for hundreds of thousands of years. It is impossible to guarantee its safe storage for periods which are unimaginably long in relation to the human life-span.

Advocates have started to market nuclear power as a solution to climate change. Even known uranium reserves are not sufficient for that. If the present use of fossil fuels were to be replaced with fission power, there would be enough uranium for 3 or 4 years. Used at its present rate, the uranium would last for 50 years. Combating climate change by making greater use of fission power is not, therefore, a realistic option. In Finland, permission was sought for five nuclear power plants on the basis that nuclear power was needed in order to achieve the emission reductions required by the Kyoto Protocol. After the Finnish Parliament had granted permission for them, however, the same people began to bitterly criticise the Kyoto Protocol, claiming that it was unduly harsh and economically damaging to Finland.

The proposed emphasis of the funding of energy research also contradicts all the decisions that have been taken which stress the vital role of new energy technology relating to energy efficiency and renewable energy, not only in the interests of climate protection but also from the point of view of developing energy technology which is competitive on world markets.

The draftsman proposes that only those elements in the Seventh Euratom Framework Programme of Research should receive funding which are clearly unavoidable. These elements are radiation protection, research into radioactive waste and safety techniques. At the same time the draftsman proposes that the total research funding should be reduced from € 3092 m to € 310 m.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija(1)		Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 5
(5) Zelena knjiga Komisije „Evropski strategiji za dobavo energije naproti“ poudarja prispevek jedrske energije k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in k zmanjšanju odvisnosti Evrope od uvožene energije.		(5) Zelena knjiga Komisije „Evropski strategiji za dobavo energije naproti“ poudarja omejen prispevek jedrske energije k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in k zmanjšanju odvisnosti Evrope od uvožene energije.
Obrazložitev
Leta 2003 je jedrska energija zagotavljala manj kot 15 % komercialne primarne energije v EU25, zato ne prispeva veliko k omejevanju podnebnih sprememb.
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 6
Ob upoštevanju Sklepa Sveta z dne 26. novembra 2004 o spremembi pogajalskih direktiv v zvezi z mednarodnim termonuklearnim poskusnim reaktorjem (ITER) bo v okviru širšega pristopa k fuzijski energiji izgradnja reaktorja ITER v Evropi osrednja značilnost dejavnosti na področju raziskav fuzije, ki se bodo izvajale pod okriljem sedmega okvirnega programa.		26. novembra 2004 je Svet sprejel Sklep o spremembi pogajalskih direktiv v zvezi z mednarodnim termonuklearnim poskusnim reaktorjem (ITER).
Obrazložitev
Fuzija bo v najboljšem primeru izvedljiva v 30 - 50 letih, zato ne more prispevati k uresničevanju ciljev na področju podnebnih sprememb. Dodelitev zelo obsežnih proračunskih sredstev za reaktor ITER in raziskave na področju fuzije ni upravičena, zato je treba sredstva znižati ter jih nameniti raziskavam in razvoju na področju trajnostne energije, zdravja in prometa.
Predlog spremembe 3 Člen 2, odstavek 1
1. Sedmi okvirni program sledi splošnim ciljem, določenim v členu 1 in členu 2(a) Pogodbe, ter istočasno prispeva k oblikovanju družbe znanja, izgradnji Evropskega raziskovalnega prostora.		1. Sedmi okvirni program sledi splošnim ciljem, določenim v členu 2(a) Pogodbe, ter istočasno prispeva k oblikovanju družbe znanja, izgradnji Evropskega raziskovalnega prostora.
Obrazložitev
Od Rimske pogodbe iz leta 1957 je bilo v svetu mnogo sprememb, Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo - Euratom pa ostaja dejansko nespremenjena. Namesto da vztraja pri že preživeli "nalogi" spodbujanja "pospešenega vzpostavljanja in razvoja jedrske industrije"(člen 1), bi se moral sedmi okvirni program - Euratom osredotočiti le na zaščito pred sevanjem, ravnanje z jedrskimi odpadki in razgradnjo, tehnike in tehnologije zaščitnih ukrepov ter strokovno in tehnično podporo v procesu oblikovanja politike.
Predlog spremembe 4 Člen 2, odstavek 2
2. Sedmi okvirni program zajema dejavnosti Skupnosti na področju raziskav, tehnološkega razvoja, mednarodnega sodelovanja, razširjanja tehničnih informacij in izkoriščanja ter tudi usposabljanja, ki jih je treba določiti v dveh posebnih programih:		2. Sedmi okvirni program zajema dejavnosti Skupnega raziskovalnega centra in Skupnosti na področju raziskav, tehnološkega razvoja, mednarodnega sodelovanja, razširjanja tehničnih informacij in izkoriščanja ter tudi usposabljanja, ki jih je treba določiti v posebnem programu:
Prvi program zajema:		Posebni program zajema:
(a) Raziskave fuzijske energije z namenom razvijanja tehnologije za varen, trajnosten, okoljsko odgovoren in gospodarno izvedljiv energijski vir;		(a) Zaščito pred sevanjem: za večje razumevanje in varnost pri uporabi sevanja v industriji in medicini ter manjšo izpostavljenost delavcev in prebivalstva naravnemu ali umetnemu sevanju.
(b) Jedrska fisija in zaščita pred sevanjem z namenom spodbujanja varne uporabe in izkoriščanja jedrske fisije in drugih uporab sevanja v industriji in medicini.		(b) Ravnanje z radioaktivnimi odpadki in njihova razgradnja: razvoj tehnologij kondicioniranja in skladiščenja radioaktivnih odpadkov ter dolgoročne pravne sheme in sheme financiranja, ki bodo temeljile na načelu povzročitelja in previdnostnih načelih;
		(ba) Tehnike in tehnologije zaščitnih ukrepov;
		(bb) Tehnično in strokovno pomoč pri oblikovanju politike na jedrskem področju in prilagajanje spreminjajočim političnim zahtevam.
Drugi program zajema dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča na področju jedrske energije.		Program zajema dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča na področju jedrske energije.
Obrazložitev
Sedmi okvirni program - Euratom bi se moral osredotočiti le na zaščito pred sevanjem, ravnanjem z jedrskimi odpadki in razgradnjo, tehnikami in tehnologijami varovanja in znanstveno ter tehnično podporo v procesu oblikovanja politike. Razvoj novih reaktorskih sistemov bi morala, če sploh, financirati sama jedrska podjetja. Ker se raziskave Skupnosti in raziskave Skupnega raziskovalnega središča (SRS) na področju, ki je v njuni pristojnosti, prekrivajo, se s spremembami predlaga uresničitev enega samega posebnega programa, ki bi ga delili s SRS, namesto dveh programov.
Predlog spremembe 5 Člen 2, odstavek 2, točka (ba) (novo)
		(ba) Zaščita pred sevanjem z namenom spodbujanja kulture varnosti in ustreznih raziskav za zagotavljanje primerne ocene tveganja, s katerim je povezana uporaba sevanja v industriji in medicini.
Obrazložitev
Raziskava praviloma ne sme biti promocijske narave, zato se promocija tehnologije cepitve jedra zavrača. Zelo pomembno je ustrezno poudarjanje področja zaščite pred sevanjem, zato je treba uvesti poseben pristop z lastnim proračunom.
Predlog spremembe 6 Člen 3, odstavek 1
1. Skupni znesek za izvajanje sedmega okvirnega programa za obdobje 2007 do 2011 znaša 3 092 milijonov EUR. Ta znesek se razdeli na naslednji način (v milijonih EUR):		1. Skupni znesek za izvajanje sedmega okvirnega programa za obdobje 2007 do 2011 znaša 310 milijonov EUR. Ta znesek se razdeli na naslednji način (v milijonih EUR):
(a) Raziskave fuzijske energije - 2159		(a) Zaščita pred sevanjem - 155
(b) Jedrska fisija in zaščita pred sevanjem - 394		(b) Radioaktivni odpadki 65
(c) Jedrske dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča 539		(c) Tehnike in tehnologije zaščitnih ukrepov 45
		(ca) Strokovna in tehnična pomoč - 45
Obrazložitev
Javna sredstva je treba vlagati v področja, kjer so raziskave in razvoj najbolj primerni. Večji del sredstev, namenjenih sedmemu okvirnemu programu Euratom, naj bo torej namenjen zaščiti pred sevanjem. Spremembe kategorij, ki jih pokriva sedmi okvirni program Euratom, so razložene v predlogu spremembe 6 zgoraj.
Predlog spremembe 7 Priloga I, naslov
ZNANSTVENI IN TEHNOLOŠKI CILJI, TEME IN DEJAVNOSTI		ZNANSTVENI IN TEHNOLOŠKI CILJI, TEME IN DEJAVNOSTI V SODELOVANJU S SKUPNIM RAZISKOVALNIM CENTROM
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 4.
Predlog spremembe 8 Priloga I, Uvod
UVOD		črtano
Sedmi okvirni raziskovalni program EURATOM je sestavljen iz dveh delov, ki ustrezata „posrednim“ ukrepom v zvezi z raziskavami fuzijske energije ter jedrsko fisijo in zaščito pred sevanjem ter „neposrednim“ raziskovalnim dejavnostim Skupnega raziskovalnega središča.
Raziskave fuzijske energije
Cilj Razvijanje baze znanja za izgradnjo prototipskih reaktorjev za elektrarne, ki so varne, trajnostne, okoljsko odgovorne in gospodarno izvedljive, ter izgradnja mednarodnega termonuklearnega poskusnega reaktorja (ITER) kot pomemben korak na poti k temu cilju.
Utemeljitev Dobava energije v Evropi kaže hujše pomanjkljivosti glede na kratko-, srednje- in dolgoročne ocene. Potrebni so predvsem ukrepi za reševanje vprašanj v zvezi z varnostjo oskrbe, podnebnimi spremembami in trajnostnim razvojem, ob čemer je istočasno treba zagotoviti, da prihodnja gospodarska rast ni ogrožena.
Fuzija lahko v naslednjih nekaj desetletjih pomembno prispeva k uresničitvi trajnostne in varne oskrbe za EU. Njen uspešen razvoj bi zagotovil energijo, ki je varna, trajnostna in okolju prijazna. Dolgoročni cilj evropskih raziskav na področju fuzije, ki zajemajo vse dejavnosti na področju fuzije v državah članicah in pridruženih tretjih državah, je skupna izgradnja prototipskih reaktorjev za elektrarne, ki izpolnjujejo te zahteve in so gospodarno izvedljive.
V okviru strategije za dosego dolgoročnega cilja je glavna prednostna naloga izgradnja reaktorja ITER (ogromnega eksperimentalnega objekta, ki bo dokazal znanstveno in tehnološko izvedljivost fuzijske energije) in temu bo sledila izgradnja „predstavitvene“ fuzijske elektrarne DEMO. To bo spremljal dinamičen program raziskav in razvoja za podporo reaktorju ITER in za razvijanje fuzijskih materialov, tehnologij in fizike, potrebnih za elektrarno DEMO. To bi vključevalo evropsko industrijo, združenja za fuzijo in tretje države, zlasti podpisnice Sporazuma ITER.
Dejavnosti Izgradnja reaktorja ITER
Sem spadajo dejavnosti za skupno izgradnjo reaktorja ITER (kot mednarodne raziskovalne infrastrukture), zlasti za pripravo lokacije, ustanovitev Organizacije ITER in Evropskega skupnega podjetja za ITER, upravljanje in strukturo zaposlenih, splošno administrativno in tehnično pomoč, izgradnjo opreme in naprav ter podporo projektu v času izgradnje.
Raziskave in razvoj za pripravo obratovanja reaktorja ITER
Usmerjen fizikalno-tehnološki program bo izkoristil naprave in vire fuzijskega programa, vključno z reaktorjem JET. Ocenil bo posebne ključne tehnologije reaktorja ITER, povzel projektne odločitve v zvezi z reaktorjem ITER in pripravil obratovanje reaktorja ITER preko poskusnih in teoretičnih dejavnosti.
Tehnološke dejavnosti za pripravo elektrarne DEMO
Sem spada pospešen razvoj fuzijskih materialov in ključnih tehnologij za fuzijo ter vzpostavitev posebne projektne skupine, ki bo pripravila izgradnjo Eksperimentalne obsevalne naprave za testiranje fuzijskih materialov in tehnologij (International Fusion Materials Irradiation Facility – IFMIF) za preverjanje primernosti materialov za elektrarno DEMO. Vključevala bo testiranje materialov s pomočjo obsevanja, oblikovanje materialov, študije načrta zasnove za elektrarno DEMO ter študije o varnosti, okoljskih in socialno-ekonomskih vidikih fuzijske energije.
Dolgoročne raziskovalne in razvojne dejavnosti
Dejavnosti bodo vključevale nadaljnji razvoj izboljšanih konceptov za sheme magnetne konfinacije s potencialnimi prednostmi za fuzijske elektrarne (s poudarkom na dokončanju izgradnje stelaratorja W7-X), teorijo in oblikovanje z namenom celovitega razumevanja obnašanja fuzijske plazme in usklajevanje civilnih raziskovalnih dejavnosti držav članic na področju inercialne konfinacije v okviru dejavnosti s stalnim stikom.
· Človeški viri, izobraževanje in usposabljanje
Glede na takojšnje in srednjeročne potrebe reaktorja ITER in za nadaljnji razvoj fuzije je treba prevzeti pobude, ki bodo zagotovile, da bodo na voljo primerni človeški viri v smislu števila, obsega spretnosti in znanj ter visoke ravni usposabljanja in izkušenj.
· Infrastrukture Izgradnja mednarodnega projekta za raziskave fuzijske energije ITER bo del novih raziskovalnih infrastruktur velike evropske razsežnosti.
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 2.
Predlog spremembe 9 Priloga I, Jedrska fisija in zaščita pred sevanjem, naslov
JEDRSKA FISIJA IN ZAŠČITA PRED SEVANJEM		JEDRSKA ZAŠČITA PRED SEVANJEM
Obrazložitev
Jedrski sektor se že več kot petdeset let ukvarja s komercialno dejavnostjo, zato o njem ne moremo govoriti kot o mladi tehnologiji. Še več, evropska jedrska podjetja ustvarijo na desetine milijard evrov prihodka letno. Zato bi morala razvoj novih reaktorskih sistemov, če sploh, financirati sama jedrska podjetja.
Pri vseh oblikah uporabe sevanja, tako v industriji kot tudi v medicini, mora prevladovati načelo varovanja ljudi in okolja, zato se mora sedmi okvirni program osredotočiti predvsem na zaščito pred sevanjem.
Predlog spremembe 10 Priloga I, Jedrska fisija in zaščita pred sevanjem, Cilj
Vzpostavitev trdne znanstvene in tehnične osnove, da bi pospešili praktične rešitve za varnejše ravnanje z dolgoživimi radioaktivnimi odpadki, spodbujali varnejše, z vidika virov učinkovitejše in bolj konkurenčno izkoriščanje jedrske energije ter zagotovili močan in družbeno sprejemljiv sistem zaščite ljudi in okolja pred vplivi ionizirajočega sevanja.		Vzpostavitev trdne znanstvene in tehnične osnove, da bi pospešili praktične rešitve za varnejše ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom v skladu z načelom povzročitelja in previdnostnimi načeli ter zagotovili močan in družbeno sprejemljiv sistem zaščite ljudi in okolja pred preteklimi, sedanjimi in prihodnjimi vplivi ionizirajočega sevanja.
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 9.
Predlog spremembe 11 Priloga 1, Jedrska fisija in zaščita pred sevanjem, Utemeljitev, odstavka 1 in 2
Jedrska energija trenutno predstavlja eno tretjino vse električne energije, porabljene v EU, in je najpomembnejši vir električne energije brez ogljika za pokrivanje osnovnih obremenitev, ki je trenutno na voljo. Evropsko jedrsko področje kot celota je zaznamovano z najmodernejšo tehnologijo in zagotavlja visoko strokovno zaposlitev za več sto tisoč ljudi. Kot domač in zanesljiv vir energije prispeva jedrska energija k neodvisnosti in varni oskrbi v EU, z naprednejšo jedrsko tehnologijo, ki nudi možnost znatnih izboljšav v učinkovitosti in uporabi virov ter istočasno zagotavlja še višjo raven varnosti in proizvaja manj odpadkov kot sedanji koncepti.		Kljub izjemi, ki jo v svetovnem merilu predstavlja Francija, jedrska energija trenutno predstavlja manj kot tretjino vse električne energije, porabljene v EU, in je najpomembnejši vir električne energije brez ogljika za pokrivanje osnovnih obremenitev, ki je trenutno na voljo v maloštevilnih državah članicah. Kljub temu jedrska energija pokriva samo 15% osnovne potrošnje EU.
Vendar pa obstajajo pomembni zadržki, ki vplivajo na nadaljnjo uporabo tega vira energije v EU. Ključni vprašanji sta obratovalna varnost reaktorja in ravnanje z dolgoživimi odpadki, v zvezi z obema potekajo nadaljnja dela na tehnični ravni, poleg tega so obvezni tudi povezani politični in družbeni prispevki. Pri vseh oblikah uporabe sevanja, tako v industriji kot tudi v medicini, prevladuje načelo varovanja ljudi in okolja. Za vsa tematska področja, ki se obravnavajo v tem kontekstu, je značilna velika skrb za zagotovitev visoke ravni varnosti. Podobno na celotnem področju jedrske znanosti in tehnike obstajajo jasno prepoznavne potrebe v zvezi z razpoložljivostjo raziskovalnih infrastruktur ter strokovnega znanja in izkušenj. Poleg tega so posamezna tehnična področja med seboj povezana s ključnimi medsektorskimi temami, kot so jedrski gorivni ciklus, kemija aktinidov, analiza tveganja in ocena varnosti ter celo vprašanja v zvezi z družbo in vodenjem.		Vendar pa obstajajo pomembni zadržki, ki vplivajo na nadaljnjo uporabo tega vira energije v EU. Ključna vprašanja so večja nevarnost terorizma in širjenje groženj, obratovalna varnost reaktorja in ravnanje z radioaktivnimi odpadki, še posebno dolgoživimi, v zvezi z vsem tem potekajo nadaljnja dela na tehnični ravni, poleg tega so obvezni tudi povezani politični in družbeni prispevki. Pri vseh oblikah uporabe sevanja, tako v industriji kot tudi v medicini, mora prevladovati načelo varovanja ljudi in okolja. Za vsa tematska področja, ki se obravnavajo v tem kontekstu, je značilna velika skrb za zagotovitev visoke ravni varnosti. Podobno na celotnem področju jedrske znanosti in tehnike obstajajo jasno prepoznavne potrebe v zvezi z razpoložljivostjo raziskovalnih infrastruktur ter strokovnega znanja in izkušenj. Poleg tega so posamezna tehnična področja med seboj povezana s ključnimi medsektorskimi temami, kot so jedrski gorivni ciklus, kemija aktinidov, analiza tveganja in ocena varnosti ter celo vprašanja v zvezi z družbo in vodenjem.
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 9.
Predlog spremembe 12 Priloga I, Jedrska fisija in zaščita pred sevanjem, Dejavnosti, Ravnanje z jedrskimi odpadki
Ravnanje z jedrskimi odpadki		Ravnanje z jedrskimi odpadki in socialni ter okoljski vplivi
V izvajanje usmerjene raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju odlaganja izrabljenega goriva in dolgoživih radioaktivnih odpadkov v globinska geološka odlagališča ter po potrebi predstavitev tehnologij in varnosti ter podpora razvoju skupnega evropskega pogleda na glavna vprašanja v zvezi z ravnanjem z odpadki in njihovim odstranjevanjem. Raziskave na področju ločevanja in pretvorbe in/ali drugih konceptov, namenjenih zmanjšanju količine in/ali nevarnosti odpadkov, namenjenih za odstranitev.		Raziskovanje na področju različnih obstoječih praks upravljanja z odpadki za razvoj socialnih, gospodarskih, pravnih in okoljskih meril, na podlagi katerih bo mogoče nedvoumno dokazati potrebo po trajnem skladiščenju za vso življenjsko dobo.
Obrazložitev
V skladu z zakoni posameznih držav članic je treba predvideti odstotek kot rezervo za odstranjevanje jedrskih odpadkov. Ta sredstva naj bi sčasoma znašala na stotine milijard evrov, prispevek k temu procesu iz sredstev EU pa je lahko le minimalen. Zaradi tega mora sedmi okvirni program omejeni znesek javnih sredstev, ki mu je namenjen, vlagati v raziskavo posebnih skupnih meril obstoječih načinov ravnanja z odpadki, na podlagi katerih bo mogoče nedvoumno dokazati potrebo po trajnem skladiščenju za vso življenjsko dobo.
Predlog spremembe 13 Priloga I, Jedrska fisija in zaščita pred sevanjem, Dejavnosti, Reaktorski sistemi
Reaktorski sistemi		črtano
Raziskave v podporo nadaljnjemu varnemu delovanju obstoječih reaktorskih sistemov (vključno z napravami za gorivni ciklus), ob upoštevanju novih izzivov, kot je podaljšanje življenjske dobe in razvoj novih naprednih metodologij za oceno varnosti (tako v zvezi s tehničnim kot človeškim dejavnikom), in raziskave za oceno potenciala in varnostnih vidikov prihodnjih reaktorskih sistemov s kratko- in srednjeročnega vidika ter ob tem vzdrževanje visoke ravni varnosti, ki je bila že dosežena znotraj EU.
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 9.
Predlog spremembe 14 Priloga I, Jedrska fisija in zaščita pred sevanjem, Dejavnosti, Zaščita pred sevanjem
		Cilj
Raziskave, zlasti v zvezi s tveganji ob majhnih dozah, medicinskimi uporabami in ravnanjem v primeru nesreč, da bi zagotovili znanstveno osnovo za močan, uravnotežen in družbeno sprejemljiv sistem zaščite, ki ne bo neupravičeno omejeval koristnih in široko razširjenih uporab sevanja v medicini in industriji (vključno s pridobivanjem jedrske energije). Raziskave za zmanjšanje nevarnosti, ki jo prestavljata jedrski in radiološki terorizem ter ublažitev njunih posledic.		Zagotavljanje močnega, družbeno sprejemljivega sistema zaščite ljudi in okolja pred vplivi ionizirajočega sevanja. Izboljšanje zaščite pred sevanjem bo (zaradi ohranjanja pridobljenih prednosti preteklih raziskovalnih dejavnosti) še naprej ostalo prednostno področje. Mrežno povezovanje obstoječih virov in ustvarjanje evropske dodane vrednosti z združevanjem tistih, ki pri sodelujejo pri raziskavah.
		Utemeljitev
		Spremljanje je še vedno potrebno, da se zagotovi nadaljevanje izjemnih dosežkov Skupnosti na področju varnosti. Evropa se je na nevarnost jedrskih nesreč odzvala z vlaganjem v raziskave na področju zaščite pred sevanjem, da bi bolje razumela osnovne lastnosti, kot so odmerki in tveganje, za oblikovanje trdne podlage za standarde in predpise ter primerne znanstvene podlage za lajšanje posledic hudih nesreč. V medicini zelo hitro uvajajo novo medicinsko tehnologijo, ki uporablja ionizirajoče sevanje. Da bi ohranili ravnovesje med tveganjem in koristmi, je treba še naprej ocenjevati odmerke za paciente in merila kakovosti. Ocena odmerkov je podlaga skoraj vsem postopkom in predpisom, ki veljajo za zaščito pred sevanjem in medicinsko uporabo ionizirajočega sevanja. Raziskave na področju dozimetrije ostajajo pomembne v smislu ohranjanja pristojnosti Evrope na področju notranje in zunanje dozimetrije in za zagotavljanje ustrezne trajnosti strokovnega znanja in izkušenj. Obstoječi sistem zaščite pred sevanjem je nekoliko vprašljiv, ker je opaziti neželene učinke sevanja in se postavlja vprašanje, ali je koncept meritve odmerkov sploh primeren za oceno tveganja.
		Dejavnosti
		• Količinska opredelitev tveganj za nizko in dolgotrajno izpostavljenostOpazovanje občutljivosti posameznika na sevanje je velik izziv za radiobiologijo, ki preučuje učinke nizkih odmerkov na zdravje. Posebne teme, ki spadajo na področje teh raziskav, so zgodnji in zapozneli odzivi celic in tkiv na ionizirajoče sevanje ter razumevanje razvoja rakotvornih in ne-rakotvornih učinkov. Dodatne teme se osredotočajo na vprašanja, ki se nanašajo neposredno na priporočila za zaščito pred sevanjem. Zahtevajo vključitev drugih področij raziskav, kot so radiobiologija, dozimetrija in radioekologija.
		• Uporaba sevanja v medicini
		Še vedno niso znani odmerki za paciente ter kakovost slike nekaterih teh novih tehnologij in je zato potrebno ovrednotenje velikih ciljnih skupin pacientov. Vrednosti odmerkov in njihovo povezanost s kakovostjo slike potrebujejo zdravniki, da lahko opravijo ustrezne analize tveganj in koristi za posameznika. Ta informacija je potrebna za nadaljnje epidemiološke raziskave.
		• Dozimetrija
		Znanstveni izzivi obstajajo na petih področjih:
		(1) visokoenergijska dozimetrija za medicinske terapevtske namene,
		(2) dozimetrija za ciljno radioterapijo,
		(3) dozimetrija delovnega mesta in naravna izpostavljenost (vključno s kozmičnim sevanjem in radonom),
		(4) dozimetrija v izrednih razmerah (triaža) in
		(5) dozimetrija in merilna oprema. V večini dozimetričnih postopkov obstaja močna povezanost med posameznimi področji uporabe. Vsa področja dozimetrije sevanja imajo skupen interes za vprašanja dozimetričnih količin in sodobnih dozimetričnih metod.
		• Ravnanje v nujnih primerih, rehabilitacija in radioekologija
		Izzivi:
		(1) zaščita ljudi in okolja pred škodljivimi učinki radioaktivnosti ekosistemov,
		(2) ocena dolgoročnih posledic radioaktivne kontaminacije ekosistemov z dolgoživimi radionuklidi iz odlagališč jedrskih odpadkov in za stanja NORM ter
		(3) izboljšanje osnovnega znanja o ključnih postopkih.“
Obrazložitev
Glej predlog spremembe 5.
Predlog spremembe 15 Priloga I, Jedrska fisija in zaščita pred sevanjem, Dejavnosti, Infrastrukture
Infrastrukture		črtano
Podpora razpoložljivosti raziskovalnih infrastruktur, kot so jedrski reaktorji za testiranje materialov, podzemni raziskovalni laboratoriji, radiobiološke naprave in tkivne banke, potrebnih za vzdrževanje visoke kakovosti tehničnega dosežka, inovativnosti in varnosti na evropskem jedrskem področju.
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 9.
Predlog spremembe 16 Priloga I, Jedrska fisija in zaščita pred sevanjem, Dejavnosti, Človeški viri in usposabljanje
Podpora ohranitvi in nadaljnjemu raziskovanju znanstvene pristojnosti in človeških kapacitet z namenom zagotavljanja dolgoročne razpoložljivosti ustrezno usposobljenih raziskovalcev in zaposlenih na jedrskem področju.		Podpora ohranitvi in nadaljnjemu raziskovanju znanstvene pristojnosti in človeških kapacitet z namenom zagotavljanja razpoložljivosti ustrezno usposobljenih raziskovalcev in zaposlenih na področju razgradnje jedrskih obratov.
Obrazložitev
V EU 25 so v petnajstih letih do konca leta 2004 zaprli 22 elektrarn. Ker ni bilo zgrajenih veliko novih, je povprečna starost delujočih jedrskih elektrarn stalno rasla. Razgraditi je treba tudi raziskovalne reaktorje. Zato je pomembno, da na področju razgradnje jedrskih obratov zagotovimo zadostno število raziskovalcev in zaposlenih, saj bo ta dejavnost sčasoma postala vse bolj pomembna.
Predlog spremembe 17 Priloga I, Jedrske dejavnosti skupnega raziskovalnega središča, naslov
JEDRSKE DEJAVNOSTI SKUPNEGA RAZISKOVALNEGA SREDIŠČA		POTREBNO ZNANJE ZA OBLIKOVANJE POLITIKE EU
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 4.
Predlog spremembe 18 Priloga I, Jedrske dejavnosti skupnega raziskovalnega središča, Cilj
Cilj
Zagotoviti znanstveno in tehnično podporo s strani uporabnikov pri oblikovanju politike EU na jedrskem področju, priskrbeti podporo izvajanju in spremljanju obstoječih politik in se na prožen način odzivati na nove politične zahteve.		Zagotoviti znanstveno in tehnično podporo s strani uporabnikov pri oblikovanju politike EU na jedrskem področju, in se pri tem prilagajati spreminjajočim političnim zahtevam.
Obrazložitev
Namen te spremembe je zagotoviti oblikovalcem politike EU znanje, usmerjeno v prihodnost, torej preudarno gospodarjenje z energijo, ki bo temeljilo na ukrepih ohranjanja, učinkovitosti in obnovljivosti energije.
Predlog spremembe 19 Priloga I, Jedrske dejavnosti skupnega raziskovalnega središča, Utemeljitev
Utemeljitev		črtano
Skupno raziskovalno središče podpira cilje evropske strategije za dobavo energije, zlasti glede pomoči pri doseganju kjotskih ciljev. EU je na mnogih področjih jedrske tehnologije priznano usposobljena in to temelji na trdni osnovi preteklih uspehov na tem področju. Uporabnost Skupnega raziskovalnega središča pri njegovi podpori politikam EU in prispevkih k novim gibanjem na področju jedrskega raziskovanja temelji na njegovem znanstvenem strokovnem znanju in izkušnjah ter njegovem vključevanju v mednarodno raziskovalno skupnost. Na eni strani ima Skupno raziskovalno središče usposobljeno osebje ter najsodobnejše objekte in naprave za opravljanje priznanega znanstvenega/tehničnega dela; na drugi strani pa podpira politiko EU glede ohranjanja osnovne usposobljenosti ter strokovnega znanja in izkušenj za prihodnost preko usposabljanja mladih znanstvenikov in spodbujanja njihove mobilnosti. Nove potrebe so se pokazale zlasti na področju zunanjih odnosov in politik, povezanih z varnostjo. V teh primerih so potrebne interne in varne informacije/analize/sistemi, ki niso vedno dostopni na trgu.
Namen jedrskih dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča je zadostiti zahtevam raziskav in razvoja, ki podpirajo tako Komisijo kot tudi države članice. Cilj tega programa je razvijanje in zbiranje znanja, zagotavljanje prispevkov k razpravi o proizvodnji jedrske energije, njeni varnosti in zanesljivosti, njeni trajnosti in nadzoru, njenih grožnjah in izzivih, vključno z inovativnimi/prihodnjimi reaktorskimi sistemi.
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 4.
Predlog spremembe 20 Priloga I, Jedrske dejavnosti skupnega raziskovalnega središča, Dejavnosti
Dejavnosti		črtano
Dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča bodo osredotočene na:
Ravnanje z jedrskimi odpadki in vplive na okolje, namenjene razumevanju procesa jedrskega gorivnega ciklusa od proizvodnje energije do skladiščenja odpadkov in razvoju učinkovitih rešitev za ravnanje z visoko aktivnimi jedrskimi odpadki, ki izhaja iz obeh glavnih možnosti (neposredno shranjevanje ali ločevanje in pretvorba);
Jedrsko varnost, v smislu izvajanja raziskav na obstoječih in tudi novih gorivnih ciklusih ter na področju varnosti zahodnih in ruskih tipov reaktorjev ter v zvezi z načrtovanjem novih reaktorjev. Poleg tega bo Skupno raziskovalno središče prispevalo k pobudi mednarodnega foruma za raziskave in razvoj IV. generacije jedrskih energetskih sistemov (Generation IV International Forum), pri katerem sodelujejo najboljše svetovne raziskovalne organizacije, in usklajevalo evropski prispevek k tej pobudi;
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 4.
Predlog spremembe 21 Priloga II, Sheme financiranja, 1. Sheme financiranja na področju fuzijske energije
1. SHEME FINANCIRANJA NA PODROČJU FUZIJSKE ENERGIJE		črtano
Posebna narava dejavnosti pri raziskavah na področju fuzijske energije zahteva uporabo posebnih režimov. Finančna podpora bo namenjena dejavnostim, ki se izvajajo na podlagi postopkov, določenih v:
1.1 Pridružitveni sporazumi med Komisijo in državami članicami ali polno pridruženimi tretjimi državami ali subjekti v državah članicah ali polno pridruženih tretjih državah, ki določajo izvajanje dela raziskovalnega programa EU na področju fuzijske energije v skladu s členom 10 Pogodbe;
1.2 Evropski sporazum za razvoj fuzije (EFDA), večstranski sporazum, sklenjen med Komisijo in organizacijami v državah članicah in pridruženih državah, ali v organizacijah, ki delujejo v njihovem imenu, v katerem je med drugim določen okvir za nadaljnje raziskave tehnologije fuzije v pridruženih organizacijah in v industriji, uporaba naprav reaktorja JET in evropski prispevek k mednarodnemu sodelovanju;
1.3 Evropsko skupno podjetje za ITER na podlagi določb členov 45–51 naslova II poglavja 5 Pogodbe;
1.4 Mednarodni sporazumi med Euratomom in tretjimi državami, ki pokrivajo dejavnosti na področju raziskav in razvoja fuzijske energije, zlasti sporazum ITER;
1.5 Vsi drugh večstranski sporazumi, sklenjeni med Skupnostjo in pridruženimi organizacijami, zlasti sporazum o mobilnosti osebja;
1.6 Dejavnosti za delitev stroškov za spodbujanje in prispevanje k raziskavam fuzijske energije med organi v državah članicah ali državah, pridruženih k okvirnemu programu Euratom, s katerimi ni bil sklenjen pridružitveni sporazum.
Poleg zgoraj navedenih dejavnosti se lahko sprejme ukrepe za spodbujanje in razvijanje človeških virov, štipendij, integriranih infrastrukturnih pobud ter tudi posebne podporne ukrepe, zlasti za usklajevanje raziskav fuzijske energije, izvajanje študij v podporo tem dejavnostim, podporo publikacijam, izmenjavo informacij; in usposabljanje z namenom spodbujanja prenosa tehnologije.
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 2.
Predlog spremembe 22 Priloga II, Sheme financiranja, 2. Sheme financiranja na drugih področjih
2. SHEME FINANCIRANJA NA DRUGIH PODROČJIH		1. SHEME FINANCIRANJA
Dejavnosti okvirnega programa Euratom na drugih področjih, razen na področju fuzijske energije, se bodo financirale preko vrste shem financiranja. Te sheme se bodo uporabljale, same ali v kombinaciji z drugimi, za financiranje različnih kategorij ukrepov, ki se bodo izvajali v celem okvirnem programu.		Dejavnosti okvirnega programa Euratom se bodo financirale preko vrste shem financiranja. Te sheme se bodo uporabljale, same ali v kombinaciji z drugimi, za financiranje različnih kategorij ukrepov, ki se bodo izvajali v celem okvirnem programu.
Obrazložitev
Ker se raziskave fuzijske energije ne bodo financirale z javnim denarjem EU.

POSTOPEK

Naslov	Predlog Sklepa Sveta o sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za jedrske raziskave in usposabljanje (2007 do 2011)
Referenčni dokumenti	KOM(2005)0119 – C6-0112/2005 – 2005/0044(CNS)
Pristojni odbor	ITRE
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 10.5.2005
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec/-ka mnenja Date appointed	Satu Hassi 24.5.2005
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	21.11.2005		22.2.2006	23.2.2006
Datum sprejetja	23.2.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	33 20 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Georgs Andrejevs, Liam Aylward, Irena Belohorská, Johannes Blokland, John Bowis, Frederika Brepoels, Hiltrud Breyer, Dorette Corbey, Avril Doyle, Anne Ferreira, Karl-Heinz Florenz, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Satu Hassi, Mary Honeyball, Caroline Jackson, Christa Klaß, Holger Krahmer, Urszula Krupa, Peter Liese, Riitta Myller, Dimitrios Papadimoulis, Vittorio Prodi, Frédérique Ries, Dagmar Roth-Behrendt, Karin Scheele, Richard Seeber, Kathy Sinnott, Jonas Sjöstedt, María Sornosa Martínez, Antonios Trakatellis, Evangelia Tzampazi inAnja Weisgerber.
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Alfonso Andria, Giovanni Berlinguer, Milan Gaľa, Ambroise Guellec, Kartika Tamara Liotard, Miroslav Mikolášik in Andres Tarand.
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Simon Busuttil, Giusto Catania, Jorgo Chatzimarkakis, Joel Hasse Ferreira, Anna Hedh, Luis Herrero-Tejedor, Elisabeth Jeggle, Ljudmila Novak, José Ribeiro e Castro, Willem Schuth, Konrad Szymański, Henri Weber in Anna Záborská.
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

(1)	Še neobjavljeno v UL.

POSTOPEK

Naslov	Predlog Uredbe Sveta o sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za jedrske raziskave in usposabljanje (2007 do 2011)
Referenčni dokumenti	KOM(2005)0119 – C6 0112/2005 – 2005/0044(CNS)
Datum posvetovanja z EP	25.4.2005
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 10.5.2005
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 10.5.2005		ENVI 10.5.2005
Odbori, ki niso dali mnenja Datum sklepa
Okrepljeno sodelovanje Datum razglasitve na zasedanju
Poročevalec/-ka Datum imenovanja	Jerzy Buzek 25.5.2005
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka
Poenostavljeni postopek – datum sklepa
Oporekanje pravni podlagi Datum mnenja JURI
Popravek finančne ocene sredstev Datum mnenja BUDG
Posvetovanje EP z Ekonomsko-socialnim odborom – datum sklepa na zasedanju
Posvetovanje z Odborom regij – datum sklepa na zasedanju
Obravnava v odboru	13.7.2005	12.9.2005			4.10.2005	11.10.2005	29.11.2005
	16.1.2006	25.1.2006			19.4.2006	29.4.2006	4.5.2006
Datum sprejetja	30.5.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:			33 4 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	John Attard-Montalto, Jan Březina, Philippe Busquin, Jerzy Buzek, Joan Calabuig Rull, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Den Dover, Adam Gierek, Norbert Glante, Umberto Guidoni, Fiona Hall, David Hammerstein Mintz, Rebecca Harms, Erna Hennicot-Schoepges, Ján Hudacký, Romana Jordan Cizelj, Vincenzo Lavarra, Reino Paasilinna, Umberto Pirilli, Miloslav Ransdorf, Vladimír Remek, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Mechtild Rothe, Paul Rübig, Britta Thomsen, Patrizia Toia, Catherine Trautmann
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	María del Pilar Ayuso González, Avril Doyle, Edit Herczog, Peter Liese, Lambert van Nistelrooij, Francisca Pleguezuelos Aguilar, Vittorio Prodi, John Purvis
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Hiltrud Breyer (Claude Turmes)
Datum predložitve	1.6.2006
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

Zadnja posodobitev: 31. julij 2006

Pravno obvestilo