o pobudi Republike Avstrije z namenom sprejetja akta Sveta o spremembi kadrovskih predpisov Europola

(5428/2006 – C6-0073/2006 – 2006/0804(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju pobude Republike Avstrije (5428/2006)(1),

–   ob upoštevanju člena 44 akta Sveta z dne 3. decembra 1998 o kadrovskih predpisih, ki veljajo za osebje Europola (v nadaljevanju "kadrovski predpisi"),

–   ob upoštevanju člena 39(1) pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0073/2006),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Demokratični nadzor Europola (KOM(2002)0095),

–   ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 30. maja 2002 o nadaljnjem razvoju Europola in njegovi samodejni vključitvi v institucionalni sistem Evropske unije(2),

–   ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 10. aprila 2003 o nadaljnjem razvoju Europola(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2005 o pobudi Velikega vojvodstva Luksemburg za sprejetje sklepa Sveta o prilagoditvi osnovnih plač in dodatkov osebja Europola(4),

–   ob upoštevanju členov 93 in 51 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0279/2006),

A.  ker Parlament ni bil zaprošen za mnenje ali obveščen o kakršnih koli operativnih in organizacijskih ukrepih, povezanih z Europolom, ali o Europolovih sedanjih dejavnostih in prihodnjih programih za odzivanje na potrebe EU in držav članic; ker je ob takem pomanjkanju informacij nemogoče, da bi Parlament ocenil pomen in ustreznost predlaganega sklepa, čeprav je sprememba Europola v agencijo EU nujna za prispevanje k večji preglednosti in boljšemu nadzoru in ker Svet s svojo blokado te spremembe ovira.

1.  zavrne pobudo Republike Avstrije;

2.  poziva Republiko Avstrijo, da umakne pobudo;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladi Republike Avstrije.

(1) Še neobjavljeno v UL. (2) UL C 187 E, 7.8.2003, str. 144. (3) UL C 64 E, 12.3.2004, str. 588. (4) UL C 157 E, 6.7.2006, str. 450.

Evropski parlament je bil pozvan k podaji mnenja o pobudi Republike Avstrije z namenom sprejetja akta Sveta o spremembi kadrovskih predpisov Europola.

Namen avstrijskega predloga je prilagoditi pravila glede določb pogodbe o zaposlitvi za vse zaposlene. Poleg tega namerava predlog, ki ga mora Svet sprejeti soglasno, dopolniti kadrovske predpise, še zlasti delovno razmerje urada finančnega nadzornika in sekretariata upravnega odbora.

Evropski parlament se zaveda pomena Europola kot zelo pomembnega dela varnostnega ustroja v EU. Napredek je bil dosežen na področjih sodelovanja in izmenjave informacij o analizi kriminalnih dejavnosti in organiziranem kriminalu. Poročevalec meni, da se morajo za nadaljnje sodelovanje pri varnostnih vprašanjih EU v državah članicah uporabljati skupni standardi, to pa lahko dosežemo le, če Europol postane polnopravna agencija EU. Razvoj Europola je na dnevnem redu Evropske komisije(1), ki bo morda v drugi polovici leta 2006 pripravila predlog za preoblikovanje te medvladne organizacije v organ EU. Reorganizacija Europola naj bi bila tudi ena glavnih prednostnih nalog, s katerimi se bodo ukvarjali na srečanjih pravosodnih in notranjih ministrov EU. Delovna skupina Sveta pripravlja predloge za reformo, ki bodo predstavljeni najkasneje do srečanja pravosodnih in notranjih ministrov EU dne 1. junija 2006(2). Treba je revidirati mandat Europola za učinkovitejše delovanje in za izboljšanje čezmejnega policijskega sodelovanja.

Seveda je za stabilnost organizacije zelo pomembno izboljšati in dopolniti njene kadrovske predpise, saj bi to pomagalo ustvariti boljše delovno okolje. Vendar poročevalec meni, da je treba ta predlog oceniti v širši luči zadnjih dogajanj v zvezi z Europolom. Ta organ je trenutno, kot je zgoraj omenjeno, v stanju reforme, in to upravičeno.

Evropski parlament je večkrat vztrajal na potrebi po demokratičnem nadzoru, varstvu podatkov, preglednosti (dostop do dokumentov) in odgovornosti Europola. Do sedaj Svet teh elementov še ni obravnaval. Poročevalec bo odločno podprl splošno reformo Europola, če bo le-ta obravnavala zgoraj omenjene elemente. Vendar pa se zaenkrat zdi, da priprava mnenja s strani Parlamenta o tej pobudi ni nekaj, kar bi bilo usklajeno z našimi zahtevami.

Da bi Europol bolje opravljal svojo vlogo urada EU za policijsko sodelovanje, je potrebna večja preglednost. Vsak naslednji predlog o prihodnosti Europola mora obravnavati spodaj razložene točke in samo v tem primeru lahko Evropski parlament poda svoje mnenje. Nekateri elementi so za Parlament bistvenega pomena in se lahko uporabijo kot primerna osnova za premislek:

1. Protokoli, ki spreminjajo Konvencijo o Europolu:

Pomembno je opozoriti, da je bila izvirna Konvencija o Europolu, ki je bila podpisana 26. julija 1995, spremenjena s tremi protokoli(3), ki pa jih do sedaj niso ratificirale vse države članice, tako da ne morejo začeti veljati. Ti protokoli so namenjeni krepitvi vloge Europola kot osrednje evropske organizacije kazenskega pregona. Obravnavali so ovire, na katere so države članice naletele v svojem vsakodnevnem sodelovanju z Europolom in sodelovanju Europola s tretjimi partnerji(4). Zato preseneča, da države članice, ki so med pogajanji in med sprejemanjem protokola v Svetu pokazale svojo politično odločenost, sedaj ne želijo nadaljevati z postopkom notranje ratifikacije. Tudi pri sprejemanju ustavne pogodbe EU so države članice jasno pokazale, da želijo v prihodnosti razširiti vlogo Europola, zdaj pa se zdi, da se obotavljajo pri sprejemanju ukrepov, potrebnih za izvajanje sprememb, ki so jih že sprejele. Čeprav je Evropski svet države članice pozval k ratifikaciji vseh protokolov do konca leta 2004, ni bilo do sedaj doseženega nobenega napredka(5).

Ratifikacija teh treh protokolov se zdi prednostna naloga, ki jo je avstrijsko predsedstvo izpostavilo na konferenci na visoki ravni o prihodnosti Europola, saj bo drugače "zaznati razkorak med politično voljo in izvajanjem v praksi". Zdaj bi bil verjetno pravi čas, da se evropsko konvencijo nadomesti s sklepom Sveta(6).

2. Dostop do dokumentov Europola

Organizacija Europola sega nazaj v 90. leta 20. stoletja in se lahko šteje za prvi rezultat sodelovanja v EU na področju kazenskega pregona. Že nekaj let se pojavljajo težave predvsem glede dostopa do Europolovih dokumentov, namreč glede načela razpoložljivosti. Med Europolove naloge že spada medsebojna izmenjava informacij(7). Vendar pa je obveznost posredovanja podatkov iz držav članic Europolu, omenjena v Konvenciji o Europolu, na žalost zgolj moralna. Če bi bila pravno zavezujoča, bi bila bolj učinkovita(8). Ta zahteva bi bila izpolnjena, če bi Europol postal evropska agencija, saj bi v tem primeru lahko uporabili evropske skupne standarde.

Da bi Europol odgovorno opravljal svoje dejavnosti, bi slednje moral nadzorovati Evropski parlament. Parlament je že velikokrat zahteval letna poročila o dejavnostih Europola in poročila o varstvu podatkov, ki bi jih pripravil skupni nadzorni organ, pristojen za varstvo podatkov, vendar te zahteve do sedaj še niso bile uresničene(9). Protokol(10) je obravnaval nekatera od teh vprašanj, kot recimo pravico dostopa do Europolovih dokumentov(11), obveščanje Evropskega parlamenta v skladu s postopkom posvetovanja in možnost, da predsedstvo ali njihov predstavnik in direktor Europola pred Evropskim parlamentom razpravljajo o splošnih vprašanjih v zvezi z Europolom(12). Čeprav je v protokolu, ki sicer še ni ratificiran, najti nekatere elemente preglednosti, je jasno, da trenutno stanje, ko je Evropskemu parlamentu onemogočeno enakopravno sodelovanje s Svetom pri postopku imenovanja in razreševanja direktorja Europola, jasno kaže na nezadostno raven parlamentarnega nadzora nad Europolom. Europolova obveza k pošiljanju nekaterih informacij Evropskemu parlamentu, med drugim splošnega poročila o Europolovih dejavnostih v prejšnjem letu, poročila o Europolovih dejavnostih v prihodnjem letu in petletnega finančnega načrta, še ni bila izpolnjena(13).

To stanje se ne zdi zadovoljivo. Lahko bi zagovarjali stališče, da je Europol evropska obveščevalna agencija(14) in bi zato morala dajati prednost varnosti pred preglednostjo. Iz opisa njegovih nalog pa je jasno, da je ta organ v bistvu informacijski in analitični sistem brez izvršnih pooblastil. V t.i. območju svobode, varnosti in pravice takšna neuravnoteženost med varnostnimi cilji in preglednostjo ni več sprejemljiva.

Sklepi

Europol lahko zelo učinkovito podpira organe kazenskega pregona iz držav članic pri preprečevanju in boju proti hudim oblikam mednarodnega organiziranega kriminala. Vendar pa zaradi zgoraj navedenih razlogov Evropski parlament kritizira pomanjkanje zadostnega demokratičnega nadzora, preglednosti in odgovornosti tega organa, tako na nacionalni kot evropski ravni.

Poročevalec odločno zagovarja reformo organizacije in sistema dela Europola na način, ki bo Evropskemu parlamentu omogočil potrebne instrumente za nadzor Europolovih dejavnosti in tako zagotovil demokratični nadzor, ki ga predstavlja naša institucija.

Zaradi tega in v skladu z ustaljeno prakso Parlamenta poročevalec predlaga zavrnitev pobude, o kateri je bil Parlament zaprošen za mnenje.

(1) Akcijski načrt Sveta in Komisije za izvajanje haaškega programa o krepitvi svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji, v Bruslju, 10. junija 2005, 9778/2/05 REV 2 JAI 207, str. 18. (2) Prihodnost Europola, dokument s predlogi, rezultati razprave o prihodnosti Europola med avstrijskim predsedovanjem, maj 2006. (3) Po Konvenciji o Europolu (člen 43 Konvencije o Europolu) morajo države članice ratificirati spremembe v skladu s svojimi ustavnimi zahtevami. (4) Drugi protokol (Sklep Sveta z dne 28. novembra 2002) na primer Europolu dodeljuje pristojnosti za sodelovanje v skupnih preiskovalnih enotah držav članic ter poudarja in krepi njegovo vlogo osrednjega usklajevalnega organa za preiskave držav članic. Tretji protokol ("Danski protokol", Sklep Sveta z dne 27. novembra 2003) med drugim poenostavlja notranje postopke, ki so upočasnjevali in še upočasnjujejo delo Europola, Europolu daje možnost vzpostavitve novih zbirk podatkov zavoljo lažjega opravljanja analiz, olajšuje sodelovanje tretjih partnerjev v analitičnem delu Europola in širi pravice Evropskega parlamenta. (5) Boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu; policijsko sodelovanje v Evropi: vloga Europola, prispevek Jensa Henrika Højbjerga, namestnika direktorja Europola, na skupni parlamentarni seji dne 18. oktobra 2005, str. 2 (6) Predsednikov povzetek konference na visoki ravni o prihodnosti Europola (23. in 24. februar 2006), Europol 20 CATS 63, v Bruslju, 29. marca 2006, 7868/06, str. 3. (7) Konvencija o Europolu, akt Sveta z dne 26. julija 1995, Naslov II. (8) Predsednikov povzetek konference na visoki ravni o prihodnosti Europola (23. in 24. februar 2006), Europol 20 CATS 63, v Bruslju, 29. marca 2006, 7868/06, str. 6-7 (9) Moraesovo poročilo o pobudi Velikega vojvodstva Luksemburg glede sprejetja sklepa Sveta o prilagajanju osnovnih plač in nadomestil za zaposlene pri Europolu (5429/2005-C6-0037/2005-2005/0803(CNS), A6-0139/2005, str. 6) (10) Protokol iz Uradnega lista C 002, 06/01/2004 str. 0001-0012, ki spreminja Konvencijo o ustanovitvi Evropskega urada za policijo (Konvencija o Europolu), akt Sveta z dne 27. novembra 2003. (11) prav tam, člen 32(a), odstavek 17, str. 7. (12) prav tam, člen 34, odstavek 18, str. 7. (13) prav tam, člen 28(10) in člen 35(4). (14) Program dela 2007, Europol, v Haagu, 31. marca 2006, str. 3.