(1) Glavni cilj Skupnosti v naslednjih letih je doseči rast in odprtje novih delovnih mest, kakor je določeno v okviru obnovljene lizbonske strategije. Prejšnji programi na carinskem področju, zlasti Odločba št. 253/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2003 o sprejetju akcijskega programa za carino v Skupnosti1 (v nadaljnjem besedilu „Carina 2007“), so mnogo pripomogli k uresničitvi navedenega cilja in splošnih ciljev carinske politike. Zato je ustrezno nadaljevati dejavnosti, ki so bile začete v okviru navedenih programov. Ta program bi moral biti vzpostavljen za obdobje šestih let, da bi bilo trajanje programa usklajeno s trajanjem večletnega finančnega okvira, vključenega v Medinstitucionalni sporazum (vnesti datum) med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju.

(1) Glavni cilj Skupnosti v naslednjih letih je doseči rast in odprtje novih delovnih mest, kakor je določeno v okviru obnovljene lizbonske strategije. Prejšnji programi na carinskem področju, zlasti Odločba št. 253/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2003 o sprejetju akcijskega programa za carino v Skupnosti1 (v nadaljnjem besedilu „Carina 2007“), so mnogo pripomogli k uresničitvi navedenega cilja in splošnih ciljev carinske politike. Zato je ustrezno nadaljevati dejavnosti, ki so bile začete v okviru navedenih programov. Ta program bi moral biti vzpostavljen za obdobje šestih let, da bi bilo trajanje programa usklajeno s trajanjem večletnega finančnega okvira, vključenega v Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju2.

________

1UL L 36, 12.2.2003, str. 1. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo Evropskega parlamenta in Sveta št. 787/2004/ES z dne 21. aprila 2004.

______

1UL L 36, 12.2.2003, str. 1. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo Evropskega parlamenta in Sveta št. 787/2004/ES z dne 21. aprila 2004.

2 UL L 139, 14.6.2006, str. 1.

Carinske uprave imajo pomembno vlogo pri zaščiti interesov Skupnosti, še zlasti njenih finančnih interesov. Zagotavljajo ustrezno stopnjo zaščite državljanom Skupnosti in gospodarskim subjektom na kateri koli točki carinskega območja Skupnosti, kjer se izvajajo postopki carinjenja. V tem smislu je cilj carinske politike, ki jo je določila Skupina za carinsko politiko, zagotoviti, da nacionalne carinske uprave delujejo tako uspešno in učinkovito ter se odzivajo na vsakršno zahtevo, ki se pojavi zaradi spreminjajočega carinskega okolja, kakor da bi šlo za eno samo upravo. Zato je pomembno, da je ta program skladen s splošno carinsko politiko in jo podpira ter bo v okviru tega programa podprta ustanovitev Skupine za carinsko politiko, ki bo vključevala vodje carinskih uprav in njihove namestnike. Izvajanje tega programa bi morale usklajevati ter organizirati Komisija in države članice v okviru skupne politike, ki jo oblikuje Skupina za carinsko politiko.

Carinske uprave imajo pomembno vlogo pri zaščiti interesov Skupnosti, še zlasti njenih finančnih interesov. Zagotavljajo ustrezno stopnjo zaščite državljanom Skupnosti in gospodarskim subjektom na kateri koli točki carinskega območja Skupnosti, kjer se izvajajo postopki carinjenja. V tem smislu je cilj carinske politike, ki jo je določila Skupina za carinsko politiko, zagotoviti, da nacionalne carinske uprave delujejo tako uspešno in učinkovito ter se odzivajo na vsakršno zahtevo, ki se pojavi zaradi spreminjajočega carinskega okolja, kakor da bi šlo za eno samo upravo. Zato je pomembno, da je ta program skladen s splošno carinsko politiko in da podpira Skupino za carinsko politiko, ki jo sestavljajo Komisija in vodje carinskih uprav držav članic ali njihovi predstavniki. Izvajanje tega programa bi morale usklajevati ter organizirati Komisija in države članice v okviru skupne politike, ki jo oblikuje Skupina za carinsko politiko.

(9) Carinski uradniki morajo imeti zadostno jezikovno znanje, da bi lahko sodelovali v programu Carina. Države članice so pristojne za zagotovitev potrebnega jezikovnega usposabljanja svojih uradnikov.

(9) Carinski uradniki morajo imeti zadostno jezikovno znanje, da bi lahko sodelovali v programu Carina. Sodelujoče države so pristojne za zagotovitev potrebnega jezikovnega usposabljanja svojih uradnikov.

(12) Za celotno obdobje trajanja programa ta odločba predpisuje finančni okvir, ki bo za proračunski organ glavna referenčna točka v smislu točke 33 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka.

(12) Za celotno obdobje trajanja programa ta odločba predpisuje finančni okvir, ki bo za proračunski organ glavna referenčna točka v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju.

(13) Ukrepe, potrebne za izvajanje te odločbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji1 podeljenih izvedbenih pooblastil –

(13) Ukrepe, potrebne za izvajanje te odločbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji1 podeljenih izvedbenih pooblastil –

____

1 UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

____

1 UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

Uvede se večletni akcijski program Skupnosti (Carina 2013), v nadaljnjem besedilu „program“, za obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013, ki bo v podporo in dopolnitev dejavnosti, ki jih izvajajo države članice na carinskem področju.

Uvede se večletni akcijski program Skupnosti (Carina 2013), v nadaljnjem besedilu „program“, za obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013, ki bo v podporo in dopolnitev dejavnosti, ki jih izvajajo države članice za zagotavljanje učinkovitega delovanja notranjega trga na carinskem področju.

Sodelujoče države bodo predstavljali člani ustrezne uprave.

Sodelujoče države bodo predstavljali uradniki ustrezne uprave.

a) zagotovitve ujemanja dejavnosti na carinskem področju s potrebami notranjega trga, vključno z varnostjo dobavne verige;

a) zagotovitve ujemanja dejavnosti na carinskem področju s potrebami notranjega trga, vključno z varnostjo dobavne verige in poenostavitvijo izmenjave, ter podpiranja strategije za rast in zaposlovanje;

b) vzajemnega delovanja in izvajanja nalog carinskih uprav tako učinkovito, kakor da bi bile ena sama uprava, ob zagotavljanju enakovredne kontrole v vsaki točki carinskega območja Skupnosti in podpore zakoniti poslovni dejavnosti;

b) vzajemnega delovanja in izpolnjevanja nalog carinskih uprav tako učinkovito, kakor da bi bile ena sama uprava, ob zagotavljanju enakovredne kontrole rezultatov v vsaki točki carinskega območja Skupnosti in podpore zakoniti poslovni dejavnosti;

d) krepitve varnosti državljanov;

d) krepitve varnosti;

e) priprave za širitev, kar vključuje izmenjavo izkušenj in znanja s carinskimi upravami zadevnih držav.

e) priprave držav iz člena 3(2) za širitev, kar vključuje izmenjavo izkušenj in znanja s carinskimi upravami zadevnih držav.

2. Enotni pristop glede carinske politike se bo še naprej prilagajal novostim v partnerstvu med Komisijo in državami članicami v Skupini za carinsko politiko ki jo sestavljajo vodje carinskih uprav iz Komisije in držav članic ali njihovi predstavniki. Komisija redno obvešča Skupino za carinsko politiko o ukrepih, ki se nanašajo na izvajanje programa.

2. Enotni pristop glede carinske politike se bo še naprej prilagajal novostim v partnerstvu med Komisijo in državami članicami v Skupini za carinsko politiko, ki jo sestavljajo Komisija in vodje carinskih uprav držav članic ali njihovi predstavniki. Komisija redno obvešča Skupino za carinsko politiko o ukrepih, ki se nanašajo na izvajanje programa.

Obrazložitev

Namen tega predloga spremembe je, da se zagotovi skladnost z uvodno izjavo 2.

a) zmanjšati upravno obremenitev in stroške gospodarskih subjektov zaradi usklajevanja na podlagi boljše standardizacije in poenostavitve carinskih sistemov ter kontrol zlasti pri vnosu podatkov in obvladovanju tveganja;

a) zmanjšati upravno obremenitev in stroške gospodarskih subjektov zaradi usklajevanja na podlagi boljše standardizacije in poenostavitve carinskih sistemov in kontrol ter ohranjati odprto in pregledno sodelovanje s poslovnimi subjekti;

c) ohraniti sistem merjenja učinkovitosti držav članic v carinskih upravah, da bi se izboljšala učinkovitost;

c) ohraniti sistem merjenja učinkovitosti držav članic v carinskih upravah, da bi se izboljšala njihova uspešnost in učinkovitost;

d) podpirati dejavnosti za preprečevanje nepravilnosti s hitrim zagotavljanjem informacij v zvezi s kontrolo carinarnicam na mejah;

d) podpirati dejavnosti za preprečevanje nepravilnosti, zlasti s hitrim zagotavljanjem informacij o tveganjih carinarnicam na mejah;

d a) zagotavljanje enotne in nedvoumne klasifikacije tarif v Evropski uniji, zlasti z izboljšanjem usklajenosti in sodelovanja med laboratoriji;

h) prispevati k vzpostavitvi kakovostnih carinskih uprav v tretjih državah;

h) prispevati k razvoju kakovostnih carinskih uprav v tretjih državah;

b) novi računalniški tranzitni sistem (NCTS/NSTI);

b) računalniški tranzitni sistem (NCTS);

c) tarifne sisteme;

c) tarifne sisteme, zlasti sistem za razširjanje podatkov (DDS), kombinirano nomenklaturo (KN), informacijski sistem za integrirano tarifo Evropskih skupnosti (TARIC), evropski sistem zavezujočih tarifnih informacij (EBTI), upravljalni sistem za nadzor tarifne kvote (TQS), informacijski sistem o opustitvah, sistem vodenja vzorcev (SMS), informacijski sistem postopkov predelave (ISPP), Evropski carinski seznam kemičnih snovi (ECICS) in sistem registriranih izvoznikov (REX);

d) elektronske carinske sisteme;

(črtano)

e) sisteme za spremembe v zvezi z varnostjo;

e) sisteme za spodbujanje varnosti iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 648/2005 z dne 13. aprila 2005, ki spreminja Uredbo Sveta (EGS) št. 2913/92 o vzpostavitvi carinskega zakonika Skupnosti1, zlasti sistema Skupnosti za obvladovanje tveganja, sistema nadzora uvoza (SCE), sistema nadzora izvoza (SCI) in sistema pooblaščenih gospodarskih subjektov;

________

1 UL L 117, 4.5.2005, str. 13.

(f) katere koli nove komunikacijske sisteme in sisteme za izmenjavo informacij, povezane s carinami ter vzpostavljene v skladu z zakonodajo Skupnosti in predvidene v delovnemu programu, navedenem v členu 6.

(f) katere koli nove komunikacijske sisteme in sisteme za izmenjavo informacij, povezane s carinami, vključno elektronske carinske sisteme, ter vzpostavljene v skladu z zakonodajo Skupnosti in predvidene v delovnemu programu, navedenem v členu 6.

5. Komisija v sodelovanju s sodelujočimi državami uskladi tiste vidike oblikovanja in delovanja sestavnih delov sistemov in infrastrukture iz Skupnosti in tistih, ki niso iz Skupnosti, ki so opredeljeni v drugem odstavku in so potrebni za zagotovitev operabilnosti, medsebojne povezave in neprestanih izboljšav. Sodelujoče države upoštevajo časovne načrte in roke, določene za ta namen.

5. Komisija v sodelovanju s sodelujočimi državami uskladi tiste vidike oblikovanja in delovanja sestavnih delov sistemov in infrastrukture iz Skupnosti in tistih, ki niso iz Skupnosti, ki so opredeljeni v drugem odstavku in so potrebni za zagotovitev operabilnosti, medsebojne povezave in neprestanih izboljšav. Komisija in sodelujoče države si prizadevajo upoštevati časovne načrte in roke, določene za ta namen.

6. Komisija lahko omogoči dostop do komunikacijskih sistemov in sistemov za izmenjavo informacij drugi javni službi za carinske ali necarinske namene, če je v proračun programa vplačan finančni prispevek.

6. Komisija lahko omogoči dostop do CCN/CSI drugi upravi za carinske ali necarinske namene. Za kritje s tem povezanih stroškov se lahko zahteva finančni prispevek.

2. Sodelujoče države gostujočim uradnikom omogočijo učinkovito sodelovanje pri dejavnostih v upravi gostiteljici. V ta namen so gostujoči uradniki pooblaščeni za izvajanje nalog, povezanih z nalogami, ki jim jih je uprava gostiteljica zaupala v skladu s svojim pravnim sistemom.

2. Sodelujoče države gostujočim uradnikom omogočijo učinkovito sodelovanje pri dejavnostih v upravi gostiteljici. V ta namen so gostujoči uradniki pooblaščeni za izvajanje nalog, povezanih z nalogami, ki so jim zaupane. Pristojni organi sodelujočih držav lahko omenjeno pooblastilo omejijo, če okoliščine to zahtevajo in zlasti za upoštevanje posebnih zahtev pravnih sistemov posamezne sodelujoče države.

3. Med delovnim obiskom se civilnopravna odgovornost uradnika, ki opravlja naloge v okviru izmenjave, obravnava enako kot civilnopravna odgovornost uradnika v upravi gostiteljici. Gostujoče uradnike vežejo enaka pravila varovanja poklicne zaupnosti kot nacionalne uradnike.

3. Med delovnim obiskom se civilnopravna odgovornost uradnika, ki opravlja naloge v okviru izmenjave, obravnava enako kot civilnopravna odgovornost uradnika v upravi gostiteljici. Gostujoče uradnike vežejo enaka pravila varovanja poklicne zaupnosti kot nacionalne uradnike.

1. Komisija v sodelovanju s sodelujočimi državami spodbuja sodelovanje na strukturiran način med nacionalnimi organi za usposabljanje in uradniki, pristojnimi za usposabljanje v carinskih upravah, ter zlasti na naslednji način:

1. Sodelujoče države v sodelovanju s Komisijo spodbujajo sodelovanje med nacionalnimi ustanovami za usposabljanje, zlasti:

a) z določitvijo standardov usposabljanja, razvojem trenutnih programov usposabljanja in po potrebi s pripravo novih programov zaradi oblikovanja enotnega okvira za usposabljanje uradnikov,

na področju celotnega sklopa carinskih predpisov in postopkov, da jim tako omogoči pridobitev potrebnih poklicnih spretnosti in znanja;

a) z določitvijo standardov usposabljanja, razvojem obstoječih programov usposabljanja in, kadar je ustrezno, z razvojem obstoječih izobraževalnih ter novih modulov, ki uporabljajo e-učenje, zaradi oblikovanja enotnega okvira za usposabljanje uradnikov na področju celotnega sklopa carinskih predpisov in postopkov, da jim tako omogoči pridobitev potrebnih poklicnih spretnosti in znanja;

b) kadar je to ustrezno, z uskladitvijo glede možnosti, da tečaje usposabljanja na carinskem področju, ki jih sodelujoča država organizira za svoje uradnike, lahko obiskujejo tudi uradniki iz vseh sodelujočih držav;

b) kadar je to ustrezno, s spodbujanjem in zagotovitvijo dostopa do tečajev usposabljanja na carinskem področju, ki jih sodelujoča država organizira za svoje uradnike, za uradnike iz vseh sodelujočih držav;

c) kadar je to ustrezno, z razvijanjem potrebne infrastrukture in pripomočkov za enotno usposabljanje in vodenje usposabljanja na carinskem področju;

c) kadar je to ustrezno, z zagotavljanjem potrebne infrastrukture in pripomočkov za enotno e-učenje in vodenje usposabljanja na carinskem področju;

d) s proučitvijo priložnosti za razvoj usposabljanja z drugimi javnimi službami.

(črtano)

2. Sodelujoče države zagotovijo, da so enotni programi usposabljanja in enotna infrastruktura za usposabljanje na carinskem področju iz odstavka 1(c) popolnoma vključeni v nacionalne programe usposabljanja.

2. Sodelujoče države, če je ustrezno, module e-učenja iz odstavka 1(a), ki jih skupaj razvijajo, vključijo v svoje nacionalne programe usposabljanja.

Sodelujoče države zagotovijo tudi, da je njihovim uradnikom zagotovljeno začetno in nadaljnje usposabljanje, ki je potrebno za pridobitev enotnih poklicnih spretnosti in znanja v skladu s programi usposabljanja, ter jezikovno usposabljanje, ki jim je potrebno za usvojitev zadostnega jezikovnega znanja, da lahko sodelujejo pri programu.

Sodelujoče države zagotovijo tudi, da je njihovim uradnikom zagotovljeno začetno in nadaljnje usposabljanje, ki je potrebno za pridobitev enotnih poklicnih spretnosti in znanja v skladu s programi usposabljanja. Sodelujoče države spodbujajo tudi jezikovno usposabljanje uradnikov, ki jim je potrebno za usvojitev zadostnega jezikovnega znanja, da lahko sodelujejo pri programu.

1. Komisija sklene v sodelovanju s sodelujočimi državami, katera posamezna področja carinske zakonodaje Skupnosti so lahko predmet spremljanja.

1. Komisija sklene v sodelovanju z državami članicami, katera posamezna področja carinske zakonodaje Skupnosti so lahko predmet spremljanja.

Predstavniki mednarodnih organizacij, uprav tretjih držav, gospodarskih subjektov in njihovih organizacij lahko sodelujejo v dejavnostih, organiziranih v okviru programa, kadar koli je nujno izpolniti cilje, navedene v členih 4 in 5.

Predstavniki mednarodnih organizacij, uprav tretjih držav, gospodarskih subjektov in njihovih organizacij lahko sodelujejo v dejavnostih, organiziranih v okviru programa, kadar koli je potrebno za izpolnitev ciljev iz členov 4 in 5.

Komisija v sodelovanju s sodelujočimi državami razvija sistematično izmenjavo informacij, ki so pridobljene pri dejavnostih programa.

Komisija v sodelovanju s sodelujočimi državami razvija izmenjavo informacij, ki so pridobljene pri dejavnostih programa.

2. Letno razdelitev proračunskih sredstev odobri proračunski organ v mejah večletnega načrta finančnih perspektiv.

2. Letno razdelitev proračunskih sredstev odobri proračunski organ v mejah večletnega načrta finančnega okvira, v skladu s točko 37 medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju z dne 17. maja 2006.

Obrazložitev

Zaradi pravne jasnosti je pomembno navesti ustrezne določbe.

b) potne stroške in nadomestilo za stroške bivanja uradnikov iz sodelujočih držav v zvezi s primerjalnimi analizami, delovnimi obiski, seminarji, delavnicami in projektnimi skupinami, usposabljanjem in dejavnostmi spremljanja;

b) potne stroške in nadomestilo za stroške bivanja uradnikov iz sodelujočih držav v zvezi s primerjalnimi analizami, delovnimi obiski, seminarji, delavnicami in projektnimi skupinami ter usmerjevalnimi skupinami, usposabljanjem in dejavnostmi spremljanja;

c) organizacijske stroške seminarjev in delavnic ter potne stroške in nadomestilo za stroške bivanja zaradi sodelovanja zunanjih strokovnjakov in sodelujočih iz člena 14;

c) organizacijske stroške seminarjev in delavnic;

c a) potne stroške in nadomestilo za stroške bivanja zaradi sodelovanja zunanjih strokovnjakov in sodelujočih iz člena 14;

e) stroške morebitnih drugih dejavnosti, navedenih v točki h člena 1(2).

e) stroške morebitnih drugih dejavnosti, navedenih v točki h člena 1(2), v višini največ 5 % celotnih stroškov programa.

Obrazložitev

Določba o možnosti financiranja „drugih dejavnosti, potrebnih za uresničitev ciljev programa“, je zelo splošna. Da se omogoči želena prožnost programa Carina 2013, in sicer ne na račun drugih odhodkov, je treba v odločbo vključiti najvišjo vrednost 5 %, kot je bilo dogovorjeno v delovni skupini Sveta.

2bis. Sodelujoče države krijejo naslednje izdatke:

a) stroške razvoja, nabave, namestitve, vzdrževanja in dnevnega delovanja sestavnih delov komunikacijskih sistemov in sistemov za izmenjavo informacij, ki niso iz Skupnosti, navedenih v členu 7(4);

b) stroške, povezane z začetnim in nadaljevalnim usposabljanjem svojih uradnikov, zlasti z jezikovnim usposabljanjem.

4. Komisija sprejme vse potrebne ukrepe za upravljanje proračuna programa v skladu s postopkom, navedenim v členu 19(2).

(črtano)

6. Sodelujoče države krijejo naslednje izdatke:

a) stroške razvoja, nabave, vgradnje, vzdrževanja in dnevnega delovanja sestavnih delov komunikacijskih sistemov in sistemov za izmenjavo informacij, ki niso iz Skupnosti, navedenih v členu 7(4);

b) stroške, povezane z začetnim in nadaljevalnim usposabljanjem, vključno z jezikovnim usposabljanjem, svojih uradnikov.

(črtano)

Veljavnost finančne uredbe

Določbe finančne uredbe veljajo za vse subvencije, odobrene v skladu z obstoječo odločbo v smislu naslova 6 finančne uredbe. Zlasti je potrebno predhodno pisno soglasje upravičencev v smislu člena 108 finančne uredbe in na podlagi pravil o izvajanju, sprejetih v skladu z uredbo, v katerem je navedeno, da upravičenci sprejmejo revizijo Evropskega računskega sodišča glede uporabe dodeljenih sredstev.

Obrazložitev

Če Komisija sklene partnerske okvirne uredbe, mora brez izjeme upoštevati ustrezne določbe finančne uredbe. Ker ne gre izključno za določbe o finančnem nadzoru, je treba veljavnost finančne uredbe opredeliti v ločenem odstavku.

Sklepi o financiranju in vsi sporazumi ali pogodbe, ki izhajajo iz te odločbe, so predmet finančnega nadzora in po potrebi revizij Komisije na kraju samem, v katere je vključen Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), in Evropskega računskega sodišča. Za vsa nepovratna sredstva na podlagi te odločbe je potrebno vnaprejšnje pisno soglasje upravičencev. V takem sporazumu je navedeno, da upravičenci sprejmejo revizijo Evropskega računskega sodišča glede uporabe dodeljenih sredstev.

Sklepi o financiranju in vsi sporazumi ali pogodbe, ki izhajajo iz te odločbe, so predmet finančnega nadzora in po potrebi revizij Komisije na kraju samem, v katere je vključen Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), in Evropskega računskega sodišča. Te revizije se lahko opravijo brez predhodne najave.

Obrazložitev

Nadzor je precej učinkovitejši, če ni predhodno najavljen. Zato je ustrezno, da se v besedilo odločbe vključi takšna obveznost za države članice. Obveznosti pogodbenic v skladu s finančno uredbo ne zajemajo le finančnega nadzora; Tako so navedene v ločenem členu, tj. v novem členu 17(a) z naslovom „Veljavnost finančne uredbe“.

a) najpozneje do 30. septembra 2011 vmesno poročilo z oceno in sporočilo o umestnosti nadaljevanja programa;

a) najpozneje do 31. julija 2011 vmesno poročilo z oceno in sporočilo o umestnosti nadaljevanja programa;

Obrazložitev

Pri določitvi datumov predstavitve poročil Komisije Evropskemu parlamentu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij ni bil zadosti upoštevan časovni razpored proračunskega postopka Evropskega parlamenta, zato jih je prestaviti s 30. septembra na 31. julij.

b) najpozneje do 30. septembra 2014 končno poročilo z oceno.

b) najpozneje do 31. julija 2014 končno poročilo z oceno.

Obrazložitev

Pri določitvi datumov za predstavitev poročil Komisije Evropskemu parlamentu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij ni bil zadosti upoštevan časovni razpored proračunskega postopka Evropskega parlamenta, zato jih je prestaviti s 30. septembra na 31. julij.

1a. meni, da morajo biti finančna sredstva, navedena v zakonodajnem predlogu, usklajena z zgornjo mejo razdelka 1a novega večletnega finančnega okvira, in poudarja, da bo letni znesek določen v letnem proračunskem postopku v skladu z določbami točke 37 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006;

(1) Glavni cilj Skupnosti v naslednjih letih je doseči rast in odprtje novih delovnih mest, kakor je določeno v okviru obnovljene lizbonske strategije. Prejšnji programi na carinskem področju, zlasti Odločba št. 253/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2003 o sprejetju akcijskega programa za carino v Skupnosti (v nadaljnjem besedilu „Carina 2007“), so mnogo pripomogli k uresničitvi navedenega cilja in splošnih ciljev carinske politike. Zato je ustrezno nadaljevati dejavnosti, ki so bile začete v okviru navedenih programov. Ta program bi moral biti vzpostavljen za obdobje šestih let, da bi bilo trajanje programa usklajeno s trajanjem večletnega finančnega okvira, vključenega v Medinstitucionalni sporazum (vnesti datum) med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju2.

(1) Glavni cilj Skupnosti v naslednjih letih je doseči rast in odprtje novih delovnih mest, kakor je določeno v okviru obnovljene lizbonske strategije. Prejšnji programi na carinskem področju, zlasti Odločba št. 253/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2003 o sprejetju akcijskega programa za carino v Skupnosti (v nadaljnjem besedilu „Carina 2007“), so mnogo pripomogli k uresničitvi navedenega cilja in splošnih ciljev carinske politike. Zato je ustrezno nadaljevati dejavnosti, ki so bile začete v okviru navedenih programov. Ta program bi moral biti vzpostavljen za obdobje šestih let, da bi bilo trajanje programa usklajeno s trajanjem večletnega finančnega okvira, vključenega v Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju2.

2Za vstavitev v toku pogajanj.

2 UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

Obrazložitev

Vstaviti je treba sklic na trenutno veljavni medinstitucionalni sporazum.

(12) Za celotno obdobje trajanja programa ta odločba predpisuje finančni okvir, ki bo za proračunski organ glavna referenčna točka v smislu točke 33 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka10.

(12) Za celotno obdobje trajanja programa ta odločba predpisuje finančni okvir, ki bo za proračunski organ glavna referenčna točka v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju.

10 UL C 172, 18.6.1999, str. 1, sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2003/429/ES (UL L 147, 14.6.2003,str. 25).

Obrazložitev

Medinstitucionalni sporazum z dne 6. maja 1999 ne velja več.

(a) zagotovitve ujemanja dejavnosti na carinskem področju s potrebami notranjega trga, vključno z varnostjo dobavne verige;

(a) zagotovitve ujemanja dejavnosti na carinskem področju s potrebami notranjega trga, vključno z varnostjo dobavne verige in trgovinskimi olajšavami, ter podpore strategiji za rast in delovna mesta;

Obrazložitev

Splošne cilje programa je treba dopolniti v skladu z lizbonsko strategijo.

(b) vzajemnega delovanja in izvajanja nalog carinskih uprav tako učinkovito, kakor da bi bile ena sama uprava, ob zagotavljanju enakovredne kontrole v vsaki točki carinskega območja Skupnosti in podpore zakoniti poslovni dejavnosti;

(b) zagotavljanja vzajemnega delovanja carinskih uprav Skupnosti ter izvajanja njihovih nalog tako učinkovito, kakor da bi bile ena sama uprava, ob zagotavljanju enakovrednih rezultatov kontrole v vsaki točki carinskega območja Skupnosti in podpore zakoniti poslovni dejavnosti;

Obrazložitev

Zahtevati je treba enakovrednost rezultatov, ne kontrole.

(d) krepitve varnosti državljanov;

(d) krepitve varnosti;

Obrazložitev

Manj določno besedilo omogoča večjo prilagodljivost, zato je ustreznejše.

(e) priprave za širitev, kar vključuje izmenjavo izkušenj in znanja s carinskimi upravami zadevnih držav.

(e) priprave držav, omenjenih v členu 3(2), za širitev, kar vključuje izmenjavo izkušenj in znanja s carinskimi upravami zadevnih držav.

Obrazložitev

Določba je zaradi sklicevanja na člen 3 natančnejša.

Predstavniki mednarodnih organizacij, uprav tretjih držav, gospodarskih subjektov in njihovih organizacij lahko sodelujejo v dejavnostih, organiziranih v okviru programa, kadar koli je nujno izpolniti cilje, navedene v členih 4 in 5.

Predstavniki mednarodnih organizacij, uprav tretjih držav, gospodarskih subjektov in njihovih organizacij lahko sodelujejo v dejavnostih, organiziranih v okviru programa, kadar je to koristno za izpolnjevanje ciljev, navedenih v členih 4 in 5.

Obrazložitev

Pogoji za udeležbo predstavnikov zunanjih organizacij in organov morajo biti manj strogi.

2. Letno razdelitev proračunskih sredstev odobri proračunski organ v mejah večletnega načrta finančnih perspektiv.

2. Letno razdelitev proračunskih sredstev odobri proračunski organ v mejah večletnega načrta finančnih okvirov, v skladu s točko 37 medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju z dne 17. maja 2006.

Obrazložitev

Zaradi pravne jasnosti je pomembno navesti ustrezne določbe.

(e) stroške morebitnih drugih dejavnosti, navedenih v točki h člena 1(2).

(e) stroške morebitnih drugih dejavnosti, navedenih v točki h člena 1(2) do največ 5 % skupnih stroškov programa.

Obrazložitev

Možnost spodbujanja „drugih dejavnosti, potrebnih za uresničitev ciljev programa“ je opredeljena zelo ohlapno. Da bi omogočili želeno prožnost in pri tem preprečili negativne učinke na druge naloge v okviru programa Carina 2013, je treba v besedilo odločbe vključiti zgornjo mejo v višini 5 %, kot je bilo dogovorjeno v okviru delovne skupine Sveta.

Člen 17a

Veljavnost finančne uredbe

Določbe finančne uredbe veljajo za vse subvencije, odobrene v skladu s to odločbo v smislu naslova VI finančne uredbe1. Zlasti je zanje potrebno vnaprejšnje pisno soglasje upravičencev v smislu člena 108 finančne uredbe in na podlagi finančne uredbe sprejetih pravil o izvajanju2, s katerim se upravičenci zavežejo, da bodo dovolili revizijo Evropskega računskega sodišča glede uporabe dodeljenih sredstev.

___________

1 Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, UL L 248 z dne 16.9.2002, str. 1.

2 Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, UL L 357 z dne 31.12.2002, str. 1. Nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1248/2006 (UL L 227 z dne 19.8.2006, str. 3).

Obrazložitev

Če Komisija sklene partnerske okvirne uredbe, mora brez izjeme upoštevati ustrezne določbe finančne uredbe. Ker ne gre izključno za določbe o finančnem nadzoru, je treba veljavnost finančne uredbe opredeliti v ločenem členu.

Sklepi o financiranju in vsi sporazumi ali pogodbe, ki izhajajo iz te odločbe, so predmet finančnega nadzora in po potrebi revizij Komisije na kraju samem, v katere je vključen Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), in Evropskega računskega sodišča. Za vsa nepovratna sredstva na podlagi te odločbe je potrebno vnaprejšnje pisno soglasje upravičencev. V takem sporazumu je navedeno, da upravičenci sprejmejo revizijo Evropskega računskega sodišča glede uporabe dodeljenih sredstev.

Sklepi o financiranju in vsi sporazumi ali pogodbe, ki izhajajo iz te odločbe, so predmet finančnega nadzora in po potrebi revizij Komisije na kraju samem, v katere je vključen Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), in Evropskega računskega sodišča. Revizije so lahko nenapovedane.

Obrazložitev

Kontrole so bistveno bolj učinkovite, če so nenapovedane. Zato je potrebno, da se države članice k temu ustrezno zavežejo v besedilu odločbe. Obveznosti pogodbenih partnerjev glede na finančno uredbo se ne nanašajo samo na finančni nadzor in so zato navedene v posebnem členu: člen 17a novo „Veljavnost finančne uredbe“.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek velja postopek iz člena 4 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju členov 7 in 8 tega sklepa. Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek velja postopek iz člena 3 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju členov 7 in 8 tega sklepa.

Obrazložitev

Tudi v primeru programa, ki je namenjen zlasti podpori držav članic, vendar pa uresničuje politiko EU in se financira iz proračuna EU, Svet ne sme imeti prednosti pred Parlamentom. Zato je posvetovalni odbor bolj primeren kot upravni odbor.

(a) najpozneje do 30. septembra 2011 vmesno poročilo z oceno in sporočilo o umestnosti nadaljevanja programa;

(a) najpozneje do 31. julija 2011 vmesno poročilo z oceno in sporočilo o umestnosti nadaljevanja programa;

Obrazložitev

Datumi za oddajo poročil Komisije Parlamentu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij ne upoštevajo v zadostni meri rokov, predvidenih v proračunskem postopku Evropskega parlamenta. Roke za oddajo poročil Komisije je zato treba premakniti s 30. septembra na 31. julij.

(b) najpozneje do 30. septembra 2014 končno poročilo z oceno.

(b) najpozneje do 31. julija 2014 končno poročilo z oceno.

Obrazložitev

Datumi za oddajo poročil Komisije Parlamentu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij ne upoštevajo v zadostni meri rokov, predvidenih v proračunskem postopku Evropskega parlamenta. Roke za oddajo poročil Komisije je zato treba premakniti s 30. septembra na 31. julij.