POROČILO o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Carinskem zakoniku Skupnosti (Posodobljeni carinski zakonik)

29.11.2006 - (KOM(2005)0608 – C6‑0419/2005 – 2005/0246(COD)) - ***I

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalka: Janelly Fourtou
Pripravljavec mnenja (*):
Jean-Pierre Audy, Odbor za mednarodno trgovino
(*) Okrepljeno sodelovanje med odbori - člen 47 poslovnika

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Carinskem zakoniku Skupnosti (Posodobljeni carinski zakonik)

(KOM(2005)0608 – C6‑0419/2005 – 2005/0246(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0608)[1],

–   ob upoštevanju člena 251(2) in členov 95 in 135 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6‑0419/2005),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov ter mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A6‑0429/2006),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 1
(1) Skupnost temelji na carinski uniji. V korist gospodarskih subjektov in carinskih organov Skupnosti je priporočljivo zbrati veljavno carinsko zakonodajo v carinski zakonik Skupnosti (v nadaljevanju „zakonik”). Zakonik temelji na načelu notranjega trga in mora vsebovati splošna pravila in postopke, ki zagotavljajo izvajanje tarife in drugih ukrepov skupne politike, uvedenih na ravni Skupnosti v zvezi z blagovno menjavo med Skupnostjo in državami ali ozemlji zunaj carinskega območja Skupnosti, ob upoštevanju zahtev teh skupnih politik. To ne bi smelo posegati v posebne določbe, določene na drugih področjih, ki lahko obstajajo ali so uvedena med drugim v okviru zakonodaje na področju kmetijstva, okolja, skupne trgovinske politike, statistike ali lastnih sredstev. Carinska zakonodaja bi morala biti glede določb o pobiranju, odlogu ali povračilu davka na dodano vrednost (DDV) in trošarin bolje usklajena, ne da bi to spremenilo področje uporabe veljavnih davčnih določb.	(1) Skupnost temelji na carinski uniji. V korist gospodarskih subjektov in carinskih organov Skupnosti je priporočljivo zbrati veljavno carinsko zakonodajo v carinski zakonik Skupnosti (v nadaljevanju „zakonik”). Zakonik temelji na načelu notranjega trga in mora vsebovati splošna pravila in postopke, ki zagotavljajo izvajanje tarife in drugih ukrepov skupne politike, uvedenih na ravni Skupnosti v zvezi z blagovno menjavo med Skupnostjo in državami ali ozemlji zunaj carinskega območja Skupnosti, ob upoštevanju zahtev teh skupnih politik. To ne bi smelo posegati v posebne določbe, določene na drugih področjih, ki lahko obstajajo ali so uvedena med drugim v okviru zakonodaje na področju kmetijstva, okolja, skupne trgovinske politike, statistike ali lastnih sredstev. Carinska zakonodaja bi morala biti glede določb o pobiranju uvoznih dajatev bolje usklajena, ne da bi to spremenilo področje uporabe veljavnih davčnih določb.
Obrazložitev
Besedilo vsebuje davčne predpise, navedene v direktivah 77/388/EGS (ki spreminja DDV) in 92/12/EGS (ki spreminja stroške trošarine), vendar ta ureditveni okvir ni vključen v carinsko uredbo. Načelo pa mora v splošni opredelitvi obstajati zaradi konvencionalnih mednarodnih obveznosti.
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 6 a (novo)
	(6a) Uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije mora spremljati usklajevanje carinskih kontrol, ki bodo morale biti na območju Skupnosti učinkovite in ne bodo povzročale protikonkurenčnega obnašanja na posameznih vhodnih in izhodnih točkah območja.
Obrazložitev
Pomembno je, da so enake kontrole ne glede na vhodne in izhodne točke območja in da obstajajo enaki pogoji delovanja, da se prepreči protikonkurenčni odnos in preusmeritev trgovinskih tokov.
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 8
(8) Da se omogoči lažje poslovanje podjetij, morajo imeti gospodarski subjekti pravico imenovati zastopnika za opravljanje carinskih formalnosti.	(8) Da se omogoči lažje poslovanje nekaterih podjetij, morajo imeti gospodarski subjekti še naprej pravico imenovati zastopnika za opravljanje carinskih formalnosti. Pravice zastopanja pa si ne sme več pridrževati katerakoli zakonodaja posamezne države članice.
	Poleg tega se zastopniku pri carini lahko dodeli status pooblaščenega gospodarskega subjekta.
Obrazložitev
"Monopola" dejavnosti zastopnika pri carini več ni, vendar mora ta poklic obstajati, ker ga veliko podjetij potrebuje.
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 9
(9) Zaupanja vrednim gospodarskim subjektom, ki spoštujejo predpise, mora biti omogočeno, da kot pooblaščeni gospodarski subjekti kar najučinkoviteje uporabljajo poenostavitve ter da imajo ob upoštevanju vidikov varnosti in varovanja korist zaradi zmanjšanega obsega carinskih kontrol.	(9) Zaupanja vrednim gospodarskim subjektom, ki spoštujejo predpise, mora biti omogočeno, da kot pooblaščeni gospodarski subjekti kar najučinkoviteje uporabljajo poenostavitve ter da imajo ob upoštevanju vidikov varnosti in varovanja korist zaradi zmanjšanega obsega carinskih kontrol. Lahko pa neodvisno ali kumulirano koristijo status pooblaščenega gospodarskega subjekta za "carinske poenostavitve" ali pooblaščenega gospodarskega subjekta za "varnost in varovanje".
Obrazložitev
Nanaša se le na izrecno sklicevanje na oba statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta.
Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 36
(36) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. januarja 1999 o določitvi postopka za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil.	(36) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. januarja 1999 o določitvi postopka za uresničevanje Komisiji1 podeljenih izvedbenih pooblastil. 1 UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, ki ga nazadnje spreminja Sklep 2006/512/ES Sveta z dne 17.7.2006 (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
Predlog spremembe 6 Uvodna izjava 38
(38) Da se carinska zakonodaja poenostavili in racionalizira, so bile zaradi preglednosti številne določbe iz predhodnih avtonomnih pravnih aktov Skupnosti vključene v zakonik.	(38) Da se carinska zakonodaja poenostavili in racionalizira, so bile zaradi preglednosti številne določbe iz predhodnih avtonomnih pravnih aktov Skupnosti vključene v zakonik.
Skupaj z Uredbo (EGS) št. 2913/92 je treba razveljaviti naslednje uredbe:	Skupaj z Uredbo (EGS) št. 2913/92 je treba razveljaviti naslednje uredbe:
- Uredba Sveta (EGS) št. 918/83 z dne 28. marca 1983 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti1,
- Uredba Sveta (EGS) št. 3925/91 z dne 19. decembra 1991 o odpravi nadzora in formalnosti za ročno in oddano prtljago na letih znotraj Skupnosti ter za prtljago oseb, ki potujejo po morju znotraj Skupnosti;	- Uredba Sveta (EGS) št. 3925/91 z dne 19. decembra 1991 o odpravi nadzora in formalnosti za ročno in oddano prtljago na letih znotraj Skupnosti ter za prtljago oseb, ki potujejo po morju znotraj Skupnosti;
- Uredba Sveta (ES) št. 82/2001 z dne 5. decembra 2000 o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja v trgovanju med carinskim območjem Skupnosti ter Ceuto in Melillo;	- Uredba Sveta (ES) št. 82/2001 z dne 5. decembra 2000 o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja v trgovanju med carinskim območjem Skupnosti ter Ceuto in Melillo;
- Uredba Sveta št. 1207/2001 z dne 11. junija 2001 o postopkih za olajšanje izdajanja potrdil o gibanju blaga EUR.1, izdelave izjav na računih in obrazcev EUR.2 ter izdaje nekaterih dovoljenj za pooblaščenega izvoznika v skladu z določbami, ki urejajo preferencialno trgovino med Evropsko skupnostjo in nekaterimi državami.	- Uredba Sveta št. 1207/2001 z dne 11. junija 2001 o postopkih za olajšanje izdajanja potrdil o gibanju blaga EUR.1, izdelave izjav na računih in obrazcev EUR.2 ter izdaje nekaterih dovoljenj za pooblaščenega izvoznika v skladu z določbami, ki urejajo preferencialno trgovino med Evropsko skupnostjo in nekaterimi državami.
______________ 1 UL L 105, 23.4.1983, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.
(38) Da se carinska zakonodaja poenostavili in racionalizira, so bile zaradi preglednosti številne določbe iz predhodnih avtonomnih pravnih aktov Skupnosti vključene v zakonik.	(38) Da se carinska zakonodaja poenostavili in racionalizira, so bile zaradi preglednosti številne določbe iz predhodnih avtonomnih pravnih aktov Skupnosti vključene v zakonik.
Obrazložitev
Črtano zaradi ohranitve Uredbe Sveta (EGS) št. 918/83 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti.
Predlog spremembe 7 Člen 2
Carinski organi so odgovorni za izvajanje mednarodne trgovine na zunanjih mejah Skupnosti, s čimer pa prispevajo k odprti trgovini, k izvajanju zunanjih vidikov notranjega trga in skupnim politikam Skupnosti, povezanih s trgovino, ter k splošni varnosti dobavne verige. Te naloge so:	Carinski organi so odgovorni za nadzor mednarodne trgovine Skupnosti, s čimer pa prispevajo k odprti trgovini, k izvajanju zunanjih vidikov notranjega trga, skupni trgovinski politiki in drugim skupnim politikam Skupnosti, povezanih s trgovino, ter k splošni varnosti dobavne verige. Te naloge so:
a) zaščita finančnih interesov Skupnosti in njenih držav članic;	a) zaščita finančnih interesov Skupnosti in njenih držav članic;
b) zaščita Skupnosti pred nepravično in nezakonito trgovino s podporo zakoniti poslovni dejavnosti;	b) zaščita Skupnosti pred nepravično in nezakonito trgovino s podporo zakoniti poslovni dejavnosti;
c) zagotovitev varnosti državljanov in okolja, po potrebi v tesnem sodelovanju z drugimi organi;	c) zagotovitev varnosti državljanov in okolja, po potrebi v tesnem sodelovanju z drugimi organi;
d) poenostavitev mednarodne trgovine.	d) ohranitev ustreznega ravnotežja med carinsko kontrolo in poenostavitvijo zakonite trgovine.
Obrazložitev
Formulacija te opredelitve mora biti natančnejša: carinski organi so odgovorni za nadzor mednarodne trgovine in ne za njeno vodenje; trgovina se naj ne bi nadzorovala le na zunanjih mejah Skupnosti; seznam nalog, ki jih opravljajo carinski organi, ne sme biti izčrpen; točki a) in b) se dejansko ponavljata in določila točke d) so težko združljiva z nalogo carinskih organov (poenostavitev mednarodne trgovine ni posebna naloga, dodeljena carinskim organom, ker morajo izpolnjevati svoje dolžnosti brez ustvarjanja trgovinskih ovir).
Predlog spremembe 8 Člen 4, točka 4
(4) „Gospodarski subjekt“ pomeni osebo, ki se poklicno ukvarja z uvozom ali izvozom blaga na carinsko območje Skupnosti oziroma z njega.	(4) „Gospodarski subjekt“ pomeni osebo, ki se poklicno ukvarja z dejavnostmi, ki jih ureja carinska zakonodaja.
Obrazložitev
Ta opredelitev je povsem enaka opredelitvi pri izvajanju ukrepov Uredbe 648/2005.
Predlog spremembe 9 Člen 4, točka 4 a (novo)
	(4a) "Zastopnik pri carini" pomeni vsako osebo s sedežem na območju Unije, ki opravlja carinske storitve za tretje osebe.
Obrazložitev
Potrebno je opredeliti vse pojme, ki se uporabljajo v besedilu in te opredelitve ne vsebujejo.
Predlog spremembe 10 Člen 4, točka 8 a (novo)
	(8a) "Deklarant" pomeni osebo, ki izpolni skupno deklaracijo ali carinsko deklaracijo v svojem imenu, ali osebo, v imenu katere je carinska deklaracija izpolnjena;
Obrazložitev
V opredelitev je treba vključiti skupno izjavo.
Predlog spremembe 11 Člen 5, odstavek 1, alinea 2
Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 196(2) sprejme ukrepe za določitev izjem pri prvem pododstavku tega odstavka.	Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 196(2a) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov tega akta za določitev izjem pri prvem pododstavku tega odstavka. (Predlog spremembe komitologije: če se sprejmejo predlogi sprememb, se prejmejo tudi členi 11(2), 59(c), 61, 68, 77, 81, 83, 93(3a), 93(3c), 95, 107, 115, 116, 117, 128, 137, 138, 141, 143(2), 144(2), 145, 150, 172, 174, 186, 191, 192, 193).)
Predlog spremembe 12 Člen 9, odstavek 2
2. Brez poseganja v možno uporabo upravnih ali kazenskih sankcij, je oseba, ki vloži skupno ali carinsko deklaracijo, vključno s poenostavljeno deklaracijo, ali obvestilo ali predloži zahtevek za dovoljenje ali katero drugo odločbo, odgovorna za:	2. Brez poseganja v možno uporabo sankcij, je oseba, ki vloži skupno ali carinsko deklaracijo, vključno s poenostavljeno deklaracijo, ali obvestilo ali predloži zahtevek za dovoljenje ali katero drugo odločbo, odgovorna za:
Obrazložitev
Svetu in Evropskemu parlamentu se pozneje predloži predlog za vzpostavitev skupnega okvira za kazni v primeru kršitve carinskih predpisov Skupnosti.
Predlog spremembe 13 Člen 10, odstavek 3
Komisija v skladu s postopkom iz člena 196(2) sprejme ukrepe za določitev standardnega obrazca in vsebine podatkov, ki jih je treba registrirati, ter določi pravila za dostop do teh podatkov.	Komisija v skladu s postopkom iz člena 196(2a) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov tega akta in jih dopolni z ukrepi za določitev standardnega obrazca in vsebine podatkov, ki jih je treba registrirati, ter določi pravila za dostop do teh podatkov.   (Predlog spremembe komitologije: če se sprejmejo predlogi sprememb, se prejmejo tudi členi 11(2), 59(c), 61, 68, 77, 81, 83, 93(3a), 93(3c), 95, 107, 115, 116, 117, 128, 137, 138, 141, 143(2), 144(2), 145, 150, 172, 174, 186, 191, 192, 193).)
Predlog spremembe 14 Člen 11, odstavek 2 a (novo)
	2 a. Zastopnik pri carini je akreditiran na območju Evropske skupnosti in - je dostopen vsakomur, ki vloži zahtevek za status, - vodi ga vladni organ države članice, - priznavajo ga vse države članice, potem ko je dobil dovoljenje v državi članici, v kateri je bil zahtevek vložen, - zanj veljajo praktični standardi usposobljenosti ali poklicnih kvalifikacij, neposredno povezanih z opravljeno dejavnostjo. Število zastopnikov pri carini v EU ni omejeno. Oseba s statusom zastopnika pri carini, kot tudi s statusom pooblaščenega gospodarskega subjekta, je lahko upravičena do vseh poenostavitev.
	2b. Brez poseganja v določbe odstavka 2a ima pravico opravljati trgovinske dejavnosti vsaka oseba, s tem, da se obrne na carinske organe in ji ni potrebno imenovati zastopnika pri carini.
Obrazložitev
Zastopniki pri carini ne morejo več ohranjati "monopola" svojih dejavnosti v zvezi s carino.
Predlog spremembe 15 Člen 13, Naslov
Člen 13 Zastopanje v posebnih primerih	Člen 13 Zastopanje pri carini in status pooblaščenega gospodarskega subjekta
Predlog spremembe 16 Člen 14, odstavek 2
2. Pooblaščeni gospodarski subjekt je lahko upravičen do olajšav glede carinske kontrole v zvezi z varovanjem ali do poenostavitev, predvidenih v skladu z zakonikom ali z izvedbenimi odločbami.	2. Status pooblaščenega gospodarskega subjekta obsega dve vrsti pooblastil: pooblastilo pooblaščenega gospodarskega subjekta za "carinske poenostavitve" in pooblastilo pooblaščenega gospodarskega subjekta za "varnost in varovanje".
	Pri prvem pooblastilu je gospodarski subjekt upravičen do poenostavitev, predvidenih v skladu s tem zakonikom ali z izvedbenimi določbami. Drugo pooblastilo pa imetniku daje olajšave v zvezi z varovanjem.
	Pooblastili se kumulirata.
Obrazložitev
Pri obravnavi Uredbe 648/2005, iz katere izhajajo te določbe se opazi dva statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta, kar je zaradi jasnosti potrebno navesti tudi v Posodobljenem carinskem zakoniku.
Predlog spremembe 17 Člen 14, odstavek 3
3. Status pooblaščenega gospodarskega subjekta ob upoštevanju členov 15 in 16 priznajo carinski organi v vseh državah članicah, ne da bi to vplivalo na carinske kontrole. Ob upoštevanju pogojev določenih na podlagi točke (g) člena 16 lahko vlagatelj vseeno vloži zahtevek, da se status iz odstavka 1 tega člena omeji na eno ali več določenih držav članic.	3. Status pooblaščenega gospodarskega subjekta ob upoštevanju členov 15 in 16 priznajo carinski organi v vseh državah članicah, ne da bi to vplivalo na carinske kontrole.
Obrazložitev
Odstopanje, ki omogoča omejevanje veljavnosti statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta na eno ali več posameznih držav članic, je treba odpraviti, ker ni primerno za praktično uresničevanje statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta in lahko povzroča težave pri priznavanju tega statusa s strani tretjih držav (zlasti Združenih držav).
Predlog spremembe 18 Člen 15
Člen 15	Člen 15
Podelitev statusa	Podelitev statusa
Za podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta morajo veljati vsaj naslednja merila:	Za podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta morajo veljati vsaj naslednja merila:
(a) ustrezna evidenca o izpolnjevanju carinskih zahtev;	(a) ustrezna evidenca o izpolnjevanju carinskih in davčnih zahtev;
(b) zadovoljiv sistem vodenja trgovinskih in po potrebi transportnih evidenc, ki omogoča ustrezne carinske kontrole;	(b) zadovoljiv sistem vodenja trgovinskih in po potrebi transportnih evidenc, ki omogoča ustrezne carinske kontrole;
(c) kadar je primerno, dokazana plačilna sposobnost;	(c) kadar je primerno, dokazana plačilna sposobnost;
kadar je primerno, praktični standardi usposobljenosti ali poklicnih kvalifikacij, neposredno povezanih z opravljeno dejavnostjo, in	(d) v skladu z določbami člena 14(2), ko želi biti pooblaščeni gospodarski subjekt upravičen do poenostavitev, predvidenih v skladu z zakonikom ali z izvedbenimi določbami, praktični standardi usposobljenosti ali poklicnih kvalifikacij, neposredno povezanih z opravljeno dejavnostjo, in
(e) po potrebi, ustrezni varstveni in varnostni standardi.	(e) v skladu z določbami člena 14(2), ko želi biti pooblaščeni gospodarski subjekt upravičen do olajšav glede varstva in varnosti pri carinskih pregledih, ustrezni varstveni in varnostni standardi.
Obrazložitev
Ta formulacija omogoča poznavanje meril dodeljevanja statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta za "carinske poenostavitve" in pooblaščenega gospodarskega subjekta za "varnost in varovanje".
Predlog spremembe 19 Člen 15, točka (d)
(d) kadar je primerno, praktični standardi usposobljenosti ali poklicnih kvalifikacij, neposredno povezanih z opravljeno dejavnostjo, in	(črtano)
Or.  en
Obrazložitev
Točko d) je treba v celoti črtati, če podpira ohranjanje vloge pooblaščenega posrednika. Točka d) je dejansko v nasprotju s točko a), ker ustrezna evidenca o izpolnjevanju carinskih zahtev dokazuje, da ima oseba potrebne kvalifikacije. Poleg tega bi bilo neprimerno prisiliti podjetja in potrošnike EU, da bi zahtevali storitve zastopnika monopolnega sektorja, kot je pooblaščeni posrednik, ko želijo prepustiti blago carini.
Predlog spremembe 20 Člen 16, točka e)
e) vrsti in obsegu olajšav, ki se lahko odobrijo za carinske kontrole v zvezi z varstvom in varnostjo ob upoštevanju pravil, sprejetih na podlagi člena 27(3);	e) vrsti in obsegu olajšav, ki se lahko odobrijo za carinske kontrole v zvezi z varstvom in varnostjo;
Obrazložitev
Zadnji del besedila ni potreben, ker se sklicuje na komitologijo.
Predlog spremembe 21 Člen 22
1. Vsaka država članica uvede upravne kazni in kazenske sankcije za neupoštevanje carinske zakonodaje Skupnosti. Takšne kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.	1. Vsaka država članica uvede sankcije za neupoštevanje carinske zakonodaje Skupnosti. Takšne kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
Obrazložitev
Svetu in Evropskemu parlamentu se pozneje predloži predlog za vzpostavitev skupnega okvira za kazni v primeru kršitve carinskih predpisov Skupnosti.
Predlog spremembe 22 Člen 27, odstavek 2, alinea 1
2. Carinske kontrole, razen naključnih pregledov, temeljijo na analizi tveganja z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov, z namenom prepoznavanja in ocenjevanja tveganja ter oblikovanja potrebnih ukrepov za oceno tveganja na podlagi meril, oblikovanih na nacionalni ravni in ravni Skupnosti in, kadar so na razpolago, na mednarodni ravni.	2. Carinske kontrole, vključno z naključnimi pregledi, temeljijo na analizi tveganja z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov, z namenom prepoznavanja in ocenjevanja tveganja ter oblikovanja potrebnih ukrepov za oceno tveganja na podlagi meril, oblikovanih na nacionalni ravni in ravni Skupnosti in, kadar so na razpolago, na mednarodni ravni.
Obrazložitev
Analiza tveganja morala opredeliti, katere preglede je treba opraviti in državam članicam se ne smelo dovoliti opravljati dodatnih analiz tveganja z njihovimi metodami. Poleg tega so vzorčni pregledi sestavni del analize tveganja. Zato se v carinskem zakoniku ni treba na to posebej sklicevati.
Predlog spremembe 23 Člen 32, odstavek 1
1. Carinski organi ne zaračunavajo pristojbin za izvajanje carinskih kontrol ali katere koli druge uporabe carinskih predpisov v času običajnega delovnega časa svojih pristojnih carinskih uradov.	1. Carinski organi ne zaračunavajo pristojbin za izvajanje carinskih kontrol.
Vendar lahko carinski organi zaračunajo pristojbine ali zahtevajo povrnitev stroškov, kadar opravljajo posebne storitve.	Vendar lahko carinski organi zaračunajo pristojbine ali zahtevajo povrnitev stroškov, kadar opravljajo posebne storitve ali katere koli druge uporabe carinskih predpisov.
Obrazložitev
Pristojbine morajo veljati le za "izjemne" storitve. Poleg tega je vprašanje delovnega časa carine v pristojnosti držav članic in sodi v člen 111.
Predlog spremembe 24 Člen 32, odstavek 2, uvodni del
2. Komisija v skladu s postopkom iz člena 196(2) sprejme ukrepe za izvajanje drugega pododstavka odstavka 1, zlasti glede:	2. Komisija v skladu s postopkom iz člena 196(2) sprejme ukrepe za izvajanje drugega pododstavka odstavka 1, zlasti glede:
Obrazložitev
Ker podjetja v EU poslujejo 24 ur na dan in 7 dni na teden, bi morala enako delovati tudi carina. V bližnji prihodnosti je predvidena uvedba tega načina delovanja za sistema nadzora izvoza in uvoza. Potrebna bo neprekinjena podpora, de se ne bo prekinila dobavna veriga v in iz EU.
Predlog spremembe 25 Člen 32, odstavek 2, točka a
a) prisotnosti carinskega osebja, kadar je to zahtevano, zunaj običajnega delovnega časa ali drugje kot v prostorih carine;	a) prisotnosti carinskega osebja, kadar je to zahtevano drugje kot v prostorih carine;
Obrazložitev
Vprašanje delovnega časa carine je v pristojnosti držav članic in sodi v člen 111.
Predlog spremembe 26 Člen 35
Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 196(2) sprejme ukrepe za določitev primerov in pogojev, ko se lahko ta zakonik poenostavljeno uporabi.	1. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 196(2) sprejme ukrepe za določitev primerov in pogojev, ko se lahko ta zakonik poenostavljeno uporabi.
	2. Poenostavljeni postopki, ki jih je treba opredeliti v skladu s postopkom iz člena 196, veljajo za blago Skupnosti, ki se prevaža med tretjim ozemljem, ki pripada Skupnosti in v skladu z Direktivo Sveta št. 77/388/EGS, ter drugim delom carinskega območja Skupnosti.
	3. Država članica lahko pod pogojem, da Komisija odobri (v skladu s postopkom iz člena 196), uporablja poenostavljene postopke za blago Skupnosti iz odstavka 2, ki se prevaža izključno na njenem ozemlju ter se dve ali več držav članic med seboj dogovorijo o uporabi poenostavljenih postopkov za blago, ki potuje med njimi.
Obrazložitev
Alandski otoki (Finska), Kanalski otoki (Združeno kraljestvo), Kanarski otoki (Španija), Agio Oros (Grčija) in francoski čezmorski departmaji pripadajo carinskega območja Skupnosti, vendar niso območje Skupnosti za davek na dodano vrednost. Sistem davka na dodano vrednost trgovine Skupnosti ne velja za blago Skupnosti, ki se prodaja in prevaža na njenem območju ter na davčnim območju Skupnosti, vendar v skladu s členom 33 Šeste direktive Sveta 77/388/EGS o usklajevanju zakonodaje o prometnih davkih, veljajo formalnosti, predvidene v določbah za področje carine, za uvoz blaga Skupnosti, ki prihaja iz tega območja ter za izvoz blaga Skupnosti iz davčnega območja Skupnosti na to območje.
Določba ne vpliva na usklajevanje običajnih carinskih ukrepov ali formalnosti in postopkov, ki veljajo za to področje, ampak le omogoča upoštevanje posebnih značilnosti posrednega obdavčenja pri izvajanju formalnosti v zvezi z blagom Skupnosti pri prehodu davčnega območja v carinskem območju Skupnosti.
Predlog spremembe 27 Člen 38, uvodno besedilo
Členi 39, 40 in 41 določajo pravila za opredelitev nepreferencialnega porekla blaga za namene uporabe:	(ne zadeva slovenske različice)
Obrazložitev
(Ne zadeva slovenske različice.)
Predlog spremembe 28 Člen 42, odstavek 5 a (novo)
	5a. Ko se pogaja v imenu Skupnosti o sporazumih iz odstavka 2 ali predloži predlog za opredelitev, z uredbo, sprejeto v skladu s postopkom soodločanja ali v skladu s členom 187 Pogodbe, pravil iz odstavkov 3, 4 in 5, Komisija še zlasti upošteva:
	a) obveznosti in odgovornosti, sprejete v okviru mednarodnih sporazumov,
	b) potrebo po opredelitvi meril, ki zadevajo izvorno naravo proizvodov, in ki so prilagojena značilnostim vsakega proizvoda ter ob zagotovilu, da je ekonomska korist preferencialnih ukrepov dejansko namenjena državam, ozemljem ali skupinam držav ali ozemelj, zaradi katerih se je dogovorilo o teh ukrepih ali so bili ti ukrepi sprejeti,
	c) raven razvoja in stopnjo industrializacije države, ozemelj ali skupine držav ali ozemelj, zardi katerih se je dogovorilo o preferencialnih ukrepih ali so bili sprejeti,
	d) cilje regionalne integracije, ki so osnova nekaterih zadevnih preferencialnih režimov, z določanjem primernih kumulativnih pravil,
	e) potrebo po opredelitvi pravil, ki so lahko razumljiva in se preprosto izvajajo, da bi operaterji držav, ozemelj oz. skupin držav ali ozemelj, za katere so bili preferencialni ukrepi dogovorjeni ali sprejeti, lahko dejansko uporabljali ta preferencialna pravila, in ki so v skladu s ciljem olajševanja trgovanja.
	Komisija predvidi primerne ukrepe za nadzor, ki omogočajo preprečevanje ali kaznovanje zlorabe ali neuporabe preferencialnih ukrepov.
Obrazložitev
Pomembno je, da so pravila o preferencialnem poreklu opredeljena v skladu z nekaterimi ključnimi načeli, da se tako zagotovi njihovo skladnost s cilji trgovinske politike. Ta določba namerava oblikovati okvir za ta predmet.
Predlog spremembe 29 Člen 56, odstavek 1 a (novo)
	1 a. Prednost pa ima izterjava carinskega dolga od uvoznika ali registriranega izvoznika.
Obrazložitev
Člen v sedanji obliki ni dovolj opredeljen in bo vodil carino, da bo sledila lažjemu cilju.
Predlog spremembe 30 Člen 64, odstavek 1, točka c
c) z drugo obliko zavarovanja, ki daje enakovredno zagotovilo, da bo carinski dolg plačan.	c) z drugo obliko zavarovanja, ki daje enakovredno zagotovilo, da bo carinski dolg plačan, kot izjava o skladnosti z obstoječim panožnim sporazumom, notarsko overjeno izjavo, poseben sporazum med subjekti in carinskimi organi itd.
Obrazložitev
Obstoječa, široko priznana orodja že sedaj omogočajo druge oblike jamstva (kot so AIM (Mednarodno združenje za vzajemno pomoč), sporazum o poročanju med prevozniki v mednarodnem železniškemu prometu ali notarsko overjena izjava). Med subjekti in carinskimi organi se lahko tudi sklenejo posebni sporazumi, ki zagotavljajo potrebno jamstvo carinskim organom.
Predlog spremembe 31 Člen 67, odstavek 2, uvodno besedilo
2. Kadar je treba za carinski dolg, ki lahko nastane, predložiti skupno zavarovanje, lahko pooblaščeni gospodarski subjekt v skladu s členom 61(7) uporabi skupno zavarovanje z znižanim zneskom ali pridobi opustitev zavarovanja, pod pogojem, da so izpolnjena vsaj naslednja merila:	2. Kadar je treba za carinski dolg, ki lahko nastane, predložiti skupno zavarovanje, lahko gospodarski subjekt v skladu s členom 61(7) uporabi skupno zavarovanje z znižanim zneskom ali pridobi opustitev zavarovanja, pod pogojem, da so izpolnjena vsaj naslednja merila:
Obrazložitev
V sedanjem carinskem zakoniku velja celotna garancija za vse gospodarske subjekte. Zato ni razloga, da se v novem carinskem zakoniku ta pridrži za pooblaščenega gospodarskega subjekta.
Predlog spremembe 32 Člen 94, odstavek 4 a (novo)
	4 a. Če uvozno skupno deklaracijo vloži oseba, ki ni prevoznik s prometnim sredstvom, s katerim se vnese blago na carinsko območje Skupnosti, mora ta prevoznik pristojnemu carinskemu uradu predložiti obvestilo o prihodu v obliki izjave, tovornega lista ali seznama blaga, ki vsebujejo navedbe, potrebne za prepoznavanje blaga, ki se prevaža in za katero velja uvozna skupna deklaracija.
	Komisija v skladu s postopkom iz člena 196(2) sprejme ukrepe o določitvi omenjenih navedb v obvestilu o prihodu.
	Odstavek 1 tega člena se smiselno uporablja v prvi alineji tega odstavka.
Obrazložitev
Zaradi praktičnih razlogov je za vsak primer potrebno natančno določiti zavezanca za deklaracijo.
Predlog spremembe 33 Člen 101, odstavek 4, točka c
c) pismi, razglednicami, tiskovinami.	c) pismi, razglednicami, tiskovinami in njim enakovrednimi sredstvi obveščanja v elektronskimi obliki.
Obrazložitev
Posodobljeni carinski zakonik mora delovati v okolju "carine brez papirjev". Predlog mora zato upoštevati stvarnost in dejstvo, da se danes lahko pošiljajo pisma po elektronski pošti, kot tudi na zgoščenkah. Upoštevati je treba nove tehnike elektronske obdelave podatkov.
Predlog spremembe 34 Člen 107
1. Carinski organi nemudoma sprejmejo deklaracije, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 113, pod pogojem, da je blago, na katerega se nanašajo, na razpolago za carinsko kontrolo.	1. Carinski organi nemudoma sprejmejo deklaracije, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 113, pod pogojem, da bo blago, na katerega se nanašajo, dano na razpolago za carinsko kontrolo.
Obrazložitev
Podjetja stalno potrebujejo nasvet glede prepustitve blaga pred njegovim prihodom v EU. Sprememba ekspresnim prevoznikom omogoča, da pripravijo svoje operativne sisteme preden blago prispe na prvi namembni kraj v EU. Ukrep bo precej zmanjšalo zamude pri razvrščanju in razdeljevanju blaga in pospešilo dobavo ter omogočalo natančnejšo razporeditev blaga, za katerega je potreben carinski pregled ter s tem zmanjšalo količino tovora, ki ga je potrebno pregledati na prvem namembnem kraju v EU.
Predlog spremembe 35 Člen 114, odstavek 1
1. Carinski organi nemudoma sprejmejo deklaracije, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 113, pod pogojem, da je blago, na katerega se nanašajo, na razpolago za carinsko kontrolo.	1. Carinski organi nemudoma sprejmejo deklaracije, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 113, pod pogojem, da je blago, na katerega se nanašajo, lahko na razpolago za carinsko kontrolo.
Or.  en
Obrazložitev
Podjetja stalno potrebujejo nasvet glede prepustitve blaga pred njegovim prihodom v EU. Sprememba ekspresnim prevoznikom omogoča, da pripravijo svoje operativne sisteme preden blago prispe na prvi namembni kraj v EU. Ukrep bo precej zmanjšal zamude pri razvrščanju in razdeljevanju blaga in pospešilo dobavo ter omogočalo natančnejšo razporeditev blaga, za katerega je potreben carinski pregled ter s tem zmanjšalo količino tovora, ki ga je potrebno pregledati na prvem namembnem kraju v EU.
Predlog spremembe 36 Člen 115, odstavek 2
2. Deklarant mora imeti sedež na carinskem območju Skupnosti.	2. Deklarant mora imeti sedež na carinskem območju Skupnosti.
	Pogoj sedeža v Skupnosti pa ne velja za osebe, ki:
	- podajo izjavo o tranzitu ali o začasnem uvozu;
	- prijavijo blago začasno, če carinski organi menijo, da je to utemeljeno.
Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 196(2) sprejme ukrepe za določitev pogojev, pod katerimi se lahko opusti zahteva iz prvega pododstavka tega odstavka.
Obrazložitev
Izjema je potrebna za tranzit. Navedba komitologije ni potrebna, če je to odstopanje možno v drugih določbah Posodobljenega carinskega zakonika.
Predlog spremembe 37 Člen 125, odstavek 1
Carinski organi dovolijo pooblaščenemu gospodarskemu subjektu prepustitev blaga na podlagi poenostavljene deklaracije.	Carinski organi dovolijo gospodarskemu subjektu prepustitev blaga na podlagi poenostavljene deklaracije.
Obrazložitev
Uporaba postopka poenostavljene deklaracije bi mora ostati dostopna vsem gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje in ne le pooblaščenim gospodarskim subjektom.
Predlog spremembe 38 Člen 141
Oddelek 3 Posebne okoliščine Člen 141 Oprostitev uvoznih dajatev na podlagi posebnih okoliščin Komisija v skladu s postopkom iz člena 196(2) sprejme ukrepe, ki določajo primere in pogoje za odobritev oprostitve uvoznih dajatev na podlagi posebnih okoliščin, kadar se blago sprosti v prosti promet. Pri sprejemanju teh ukrepov se upoštevajo mednarodni sporazumi, status zadevne osebe, narava blaga in posebna uporaba blaga.	(črtano)
Obrazložitev
Črtano zaradi ohranitve Uredbe Sveta (EGS) št. 918/83 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti.
Predlog spremembe 39 Člen 152, odstavek 1, točka b
b) DDV ob uvozu in trošarine, kakor določajo veljavni predpisi o DDV in trošarinah;	b) druge uvozne dajatve, kakor določajo veljavni predpisi;
Obrazložitev
Besedilo vsebuje davčne predpise, navedene v direktivah 77/388/EGS (ki spreminja DDV) in 92/12/EGS (ki spreminja stroške trošarine), vendar ta ureditveni okvir ni vključen v carinsko uredbo. Načelo pa mora v splošni opredelitvi obstajati zaradi konvencionalnih mednarodnih obveznosti.
Predlog spremembe 40 Člen 153, odstavek 2, točka f a (novo)
	f a) v okviru tovornega lista CIM1 ali predajnega lista TR, ki se uporabljata kot tranzitna dokumenta. 1 Enotni pravilnik o mednarodnem železniškem prevozu blaga, dodatek B h Konvenciji o mednarodnih železniških prevozih (COTIF) z dne 9. maja 1980, člen 12.
Obrazložitev
Člen predvideva izključitev postopkov za cestni tranzit, plovne poti, letalski prevoz in poštne storitve, ne pa postopkov za železniški prevoz. Vključiti je zato treba te vrste prevoza.
Predlog spremembe 41 Člen 152, odstavek 3, točka f a (novo)
	f a) v okviru tovornega lista CIM1 ali predajnega lista TR, ki se uporabljata kot tranzitna dokumenta. 1 Enotni pravilnik o mednarodnem železniškem prevozu blaga, dodatek B h Konvenciji o mednarodnih železniških prevozih (COTIF) z dne 9. maja 1980, člen 12.
Obrazložitev
Člen predvideva izključitev postopkov za cestni tranzit, plovne poti, letalski prevoz in poštne storitve, ne pa postopkov za železniški prevoz. Vključiti je zato treba te vrste prevoza.
Predlog spremembe 42 Člen 155, odstavek 1, točka c
c) predložitev zavarovanja za zagotovitev plačila carinskega dolga ali drugih dajatev, zlasti DDV in trošarin, kakor določajo veljavni predpisi o DDV in trošarinah, ki lahko nastane v zvezi z blagom, razen če ni v carinski zakonodaji določeno drugače.	c) predložitev zavarovanja za zagotovitev plačila carinskega dolga ali drugih dajatev, v skladu z veljavni predpisi, ki lahko nastane v zvezi z blagom, razen če ni v carinski zakonodaji določeno drugače.
Obrazložitev
Besedilo vsebuje davčne predpise, navedene v direktivah 77/388/EGS (ki spreminja DDV) in 92/12/EGS (ki spreminja stroške trošarine), vendar ta ureditveni okvir ni vključen v carinsko uredbo. Načelo pa mora v splošni opredelitvi obstajati zaradi konvencionalnih mednarodnih obveznosti.
Predlog spremembe 43 Člen 157, odstavek 2, točka b
b) DDV ob uvozu in trošarine, kakor določajo veljavni predpisi o DDV in trošarinah;	b) druge uvozne dajatve, kakor določajo veljavni predpisi;
Obrazložitev
Besedilo vsebuje davčne predpise, navedene v direktivah 77/388/EGS (ki spreminja DDV) in 92/12/EGS (ki spreminja stroške trošarine), vendar ta ureditveni okvir ni vključen v carinsko uredbo. Načelo pa mora v splošni opredelitvi obstajati zaradi konvencionalnih mednarodnih obveznosti.
Predlog spremembe 44 Člen 158, odstavek 2
2. Kadar se dovoljenje nanaša na javno carinsko skladišče, lahko z odstopanjem od odstavka 1 določi, da se obveznosti iz točk (a) ali (b) odstavka 1 naložijo izključno nosilcu postopka. V tem primeru carinski organi lahko zahtevajo, da nosilec postopka predloži zavarovanje za zagotovitev plačila kakršnega koli carinskega dolga ali drugih dajatev, ki utegnejo nastati, zlasti DDV in trošarin, kakor določajo veljavni predpisi o DDV in trošarinah.	2. Kadar se dovoljenje nanaša na javno carinsko skladišče, lahko z odstopanjem od odstavka 1 določi, da se obveznosti iz točk (a) ali (b) odstavka 1 naložijo izključno nosilcu postopka. V tem primeru carinski organi lahko zahtevajo, da nosilec postopka predloži zavarovanje za zagotovitev plačila kakršnega koli carinskega dolga ali drugih dajatev, ki utegnejo nastati, v skladu z veljavni predpisi.
Obrazložitev
Besedilo vsebuje davčne predpise, navedene v direktivah 77/388/EGS (ki spreminja DDV) in 92/12/EGS (ki spreminja stroške trošarine), vendar ta ureditveni okvir ni vključen v carinsko uredbo. Načelo pa mora v splošni opredelitvi obstajati zaradi konvencionalnih mednarodnih obveznosti.
Predlog spremembe 45 Člen 130, odstavek 3
3. Carinski organi lahko zahtevajo, da imetnik blaga predloži zavarovanje za zagotovitev plačila kakršnega koli carinskega dolga ali drugih dajatev, ki utegnejo nastati, zlasti DDV in trošarin, kakor določajo veljavni predpisi o DDV in trošarinah.	3. V tem primeru carinski organi lahko zahtevajo, da imetnik blaga predloži zavarovanje za zagotovitev plačila kakršnega koli carinskega dolga ali drugih dajatev, ki utegnejo nastati, v skladu z veljavni predpisi.
Obrazložitev
Besedilo vsebuje davčne predpise, navedene v direktivah 77/388/EGS (ki spreminja DDV) in 92/12/EGS (ki spreminja stroške trošarine), vendar ta ureditveni okvir ni vključen v carinsko uredbo. Načelo pa mora v splošni opredelitvi obstajati zaradi konvencionalnih mednarodnih obveznosti.
Predlog spremembe 46 Člen 172, odstavek 1, alinea 2
Kadar je blago deležno popolne oprostitve uvoznih dajatev, je v skladu z veljavnimi predpisi o DDV deležno tudi oprostitve DDV ob uvozu.	Kadar je blago deležno popolne oprostitve uvoznih dajatev, je v skladu z veljavnimi predpisi deležno tudi oprostitve drugih uvoznih dajatev.
Obrazložitev
Besedilo vsebuje davčne predpise, navedene v direktivah 77/388/EGS (ki spreminja DDV) in 92/12/EGS (ki spreminja stroške trošarine), vendar ta ureditveni okvir ni vključen v carinsko uredbo. Načelo pa mora v splošni opredelitvi obstajati zaradi konvencionalnih mednarodnih obveznosti.
Predlog spremembe 47 Člen 178, odstavek 1, točka b
b) DDV ob uvozu in trošarine, kakor določajo veljavni predpisi o DDV in trošarinah;	b) druge uvozne dajatve, kakor določajo veljavni predpisi;
Obrazložitev
Besedilo vsebuje davčne predpise, navedene v direktivah 77/388/EGS (ki spreminja DDV) in 92/12/EGS (ki spreminja stroške trošarine), vendar ta ureditveni okvir ni vključen v carinsko uredbo. Načelo pa mora v splošni opredelitvi obstajati zaradi konvencionalnih mednarodnih obveznosti.
Prelog spremembe 48 Člen 187, odstavek 2, alinea 2
Kadar je to primerno, carinski organi lahko določijo ruto, po kateri blago zapusti carinsko območje Skupnosti.	Kadar je to primerno, carinski organi lahko določijo ruto, po kateri blago zapusti carinsko območje Skupnosti in datum njegovega iznosa iz tega območja.
Obrazložitev
Odstavek carinskim organom omogoča, da ne določajo le ruto, po kateri mora blago zapustiti carinsko območje Skupnosti, ampak tudi datum njegovega iznosa iz tega območja. Določba preprečuje dolgoročno skladiščenje blaga na meji, če so formalnosti za odhod že opravljene.
Predlog spremembe 49 Člen 190, odstavek 1
1. Kadar bo neskupnostno blago zapustilo carinsko območje Skupnosti in se zanj ne zahteva obvestilo o ponovnem izvozu, se na pristojnem carinskem uradu vloži izstopna skupna deklaracija v skladu s členom 185.	1. Kadar bo skupnostno ali neskupnostno blago zapustilo carinsko območje Skupnosti in se zanj ne zahteva obvestilo o ponovnem izvozu, se na pristojnem carinskem uradu vloži izstopna skupna deklaracija v skladu s členom 185.
Komisija v skladu s postopkom iz člena 196(2) sprejme ukrepe o določitvi skupnega nabora in oblike podatkov za izstopno skupno deklaracijo, ki obsegajo navedbe, potrebne za analizo tveganja in pravilno uporabo carinskih kontrol, predvsem zaradi varnosti in varovanja, pri čemer uporabi, kadar je to primerno, mednarodne standarde in trgovinske prakse.
Obrazložitev
Uporaba komitologije ni potrebna, če so podatki za uvozno skupno deklaracijo že določeni. Enako mora veljati za izstopno skupno deklaracijo.
Predlog spremembe 50 Člen 190, odstavek 2, alinea 2
Carinski organi lahko v izjemnih okoliščinah sprejmejo izstopne skupne deklaracije v papirni obliki pod pogojem, da uporabijo enako stopnjo analize tveganja kot pri izstopnih skupnih deklaracijah, vloženih z uporabo tehnike elektronske obdelave podatkov, ter da se lahko izpolnijo zahteve po izmenjavi takšnih podatkov z drugimi carinskimi organi.	2 a. Carinski organi lahko v izjemnih okoliščinah sprejmejo izstopne skupne deklaracije v papirni obliki pod pogojem, da uporabijo enako stopnjo analize tveganja kot pri izstopnih skupnih deklaracijah, vloženih z uporabo tehnike elektronske obdelave podatkov, ter da se lahko izpolnijo zahteve po izmenjavi takšnih podatkov z drugimi carinskimi organi.
	Carinski organi lahko sprejmejo, da vložitev izstopne skupne deklaracije nadomesti vložitev obvestila s priloženim dostopom do podatkov skupne deklaracije v informacijskem sistemu gospodarskega subjekta.
Obrazložitev
Prilagoditev številčenju besedila.
Predlog spremembe 51 Člen 190, odstavek 3 a (novo)
	3 a. Če izstopno skupno deklaracijo vloži oseba, ki ni prevoznik s prometnim sredstvom, s katerim blago zapušča carinsko območje Skupnosti, mora ta v roku, navedenem v členu 186(c), pristojnemu carinskemu uradu predložiti obvestilo o odhodu v obliki tovornega lista, odpremnice ali seznama blaga, ki vsebujejo navedbe, potrebne za prepoznavanje blaga, ki se prevaža in za katero velja izstopna skupna deklaracija.
	Odstavek 2 se smiselno uporablja v prvi alineji tega odstavka.
	Komisija v skladu s postopkom v členu 196(2) določi naslednje ukrepe:
	a) omenjene navedbe v obvestilu o odhodu,
	b) pogoje, pod katerimi se zahteva po predložitvi obvestila o odhodu lahko opusti ali se spremeni,
	c) pravila, ki urejajo izjeme in dovoljene modulacije glede navedenega roka iz prve alineje tega odstavka,
	d) določitev pristojnega carinskega urada, ki se mu predloži ali da na voljo obvestilo o odhodu.
	Za sprejetje teh ukrepov je potrebno upoštevati naslednje elemente:
	a) posebne okoliščine,
	b) uporabo teh ukrepov v določenih vrstah tovora (blaga), način prevoza in gospodarske subjekte,
	c) mednarodne sporazume o posebnih predpisih na področju varnosti.
Obrazložitev
Nanaša se na iste določbe v zvezi z uvozno skupno deklaracijo.
Predlog spremembe 52 Člen 193
Člen 193 Oprostitev izvoznih dajatev na podlagi posebnih okoliščin Komisija v skladu s postopkom iz člena 196(2) sprejme ukrepe, s katerimi določi primere in pogoje, ko se ob izvozu blaga odobri oprostitev izvoznih dajatev na podlagi posebnih okoliščin. Pri sprejemanju teh ukrepov se upoštevajo mednarodni sporazumi, status zadevne osebe in narava blaga.	črtano
Obrazložitev
Črtano zaradi ohranitve Uredbe Sveta (EGS) št. 918/83 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti.
Predlog spremembe 53 Člen 194, točka a
a) pravila in standarde za interoperabilnost carinskih sistemov držav članic zaradi uresničevanja boljšega sodelovanja na podlagi elektronske izmenjave podatkov med carinskimi organi ter med carinskim organi in gospodarskimi subjekti;	a) pravila in standarde za interoperabilnost carinskih sistemov držav članic zaradi uresničevanja boljšega sodelovanja na podlagi elektronske izmenjave podatkov med carinskimi organi, med carinskim organi in drugimi pristojnimi organi ter med carinskimi organi in gospodarskimi subjekti;
Obrazložitev
Elektronska izmenjava podatkov med carinskimi organi in drugimi pristojnimi organi mora biti usklajena s točko a) tega člena, ker se nanaša na pomemben vidik za uvedbo enega samega okenca.
Predlog spremembe 54 Člen 195, odstavek 1 a (novo)
	1 a. Ta pojasnila in smernice morajo biti kot priloge vključeni v določbe o uporabi te uredbe.
Obrazložitev
Člen 195 je pravna podlaga, ki Komisiji omogoča, da sprejme pojasnila in smernice. Predvideni posvetovalni postopek za sprejetje pojasnil in smernic mora zagotavljati popolno in skladno izvajanje s strani držav članic.
Predlog spremembe 55 Člen 196, odstavek 2 a (novo)
	2a. Kadar gre za sklicevanje na ta odstavek, se uporabljajo odstavki od 1 do 4 člena 5a in člen 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Predlog spremembe 56 Člen 198, alinea 1
Razveljavijo se uredbe (EGS) št. 918/83, (EGS) št. 3925/91, (EGS) št. 2913/92, (ES) št. 82/2001 in (ES) št. 1207/2001.	Razveljavijo se uredbe (EGS) št. 3925/91, (EGS) št. 2913/92, (ES) št. 82/2001 in (ES) št. 1207/2001.
Obrazložitev
Črtano zaradi ohranitve Uredbe Sveta (EGS) št. 918/83 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti.

• [1]  Še neobjavljeno v UL.

OBRAZLOŽITEV

Carinski zakonik[1] iz leta 1992 daje pravni okvir za skupno izvajanje predpisov carinske unije, saj je v enem samem besedilu zbrana vsa skupna carinska zakonodaja. Zaradi korenitih sprememb na mednarodnem trgovinskem področju (vse večja uporaba informacijskih tehnologij in elektronske izmenjave podatkov) in ker ni v skladu z novimi nalogami, ki jih ima carina, ga je treba posodobiti.

V tem kontekstu je treba gledati na predlog uredbe, ki ga je 30. novembra 2005[2] predstavila Evropska komisija. Gre za povsem normativno besedilo, ki prinaša popolno predelavo sedanjega zakonika in ki želi poenostaviti zakonodajo in carinske postopke tako za gospodarske subjekte kot za carinsko upravo ter tako zmanjšati stroške ocarinjenja in biti kos trgovinskim izzivom (na področju varnosti in varstva, boja proti ponarejanju, pranju denarja, itd.).

Novi carinski zakonik Skupnosti se ne omejuje na poenostavljanje postopkov, ampak v nekaterih točkah temeljito spreminja carinsko pravo, zato je ta predlog nerazdružljivo povezan s predlogom o carini brez papirjev, "e-customs". To je dobro delovanje tega sistema, ki omogoča uporabo novih postopkov, ki so navedeni v Posodobljenem carinskem zakoniku.

Zaradi novosti v 200 členih posodobljenega carinskega zakonika prihaja do živahnih odzivov v strokovnih in vladnih krogih držav članic.

Poklicani smo, da se izrečemo o teh posebej občutljivih točkah ob prizadevanju po dosegi soglasja, ki bo upoštevalo interese vseh strani in doseganje končnega cilja poenostaviti in strukturirati carinski zakonik za zagotavljanje večje konkurenčnosti carine Skupnosti ter nemotene varovane mednarodne trgovine.

Stališča se razhajajo predvsem glede pojmov zastopanja pri carini, statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta, centralnega carinjenja in sistematične uporabe komitologije.

1) Pooblaščeni gospodarski subjekt

To določbo je uvedla Uredba 648/2005 imenovana "predlog spremembe o varnosti"[3]. Besedilo uvaja sistem predodhodnih elektronskih deklaracij in elektronskih deklaracij pred prihodom ter vzpostavlja analizo tveganja Skupnosti z namenom varovanja območja. Upoštevati je treba zahteve držav članic, ki jih po napadih 11. septembra 2001 naslavljajo na mednarodno skupnost in predstavljajo poseben odziv Evropske skupnosti na vzpostavitev pravnega okvira s strani Svetovne carinske organizacije. Posebna določba je bila uvedena, da bi s kompenzacijo povečala zmogljivosti za subjekte zaradi novih obremenitev v zvezi z upoštevanjem varnostne razsežnosti.

Uredba 648/2005 je danes predmet razprav za pripravo izvedbenih določb (ki bi morale začeti veljati v letu 2006), o čemer so potrebne razprave, ker zainteresirani krogi zamenjavajo novi predlog uredbe in razprave o izvedbenih določbah. Poleg tega niso znane stvarne prednosti, ki jih lahko ta položaj prinese.

Člen 5a Uredbe se namreč sklicuje na dva statusa pooblaščenih gospodarskih subjektov, ki se lahko kumulirata.

Poročevalka si prizadeva za jasnost in želi, da se oba statusa v predlogih sprememb izrecno opredelita tudi v novem carinskem zakoniku.

Gospodarski subjekti se ne zavedajo stvarnih prednosti tega statusa, predlog Evropske komisije pa ju nekoliko loči zlasti glede skupnega zavarovanja (Člen 67). Ker je to pooblastilo mogoče pridobiti za vse gospodarske subjekte, se poročevalka vrača k obstoječemu pravilu.

2) Pravica zastopanja pri carini - Člen 11

Člen 5 sedanje različice novega carinskega zakonika Skupnosti za države članice predvideva možnost izbire ene od oblik zastopanja (posredne ali neposredne) le carinskim zastopnikom na njihovem ozemlju. Poklic zastopnika pri carini obstaja v večini držav članic, razen v Nemčiji in Veliki Britaniji.

V posodobljenem carinskem zakoniku se ta možnost črta.

Poročevalka deli mnenje z Evropsko komisijo, ki meni, da to ni skladno z elektronskim okoljem in načeli enotnega trga, po katerih morejo ponudniki storitev v državah članicah izvajati svoje storitve v vsej Skupnosti.

Zato je potrebno začeti uveljavljati pravico zastopanja pri carini in člen 4 uvaja opredelitev zastopnika pri carini.

Uporaba zastopnikov pri carini je v številnih državah uveljavljena, saj je zelo koristna za mala podjetja. Poročevalka meni, da mora biti zastopnik pri carini akreditiran ter da mora zato dokazati dober finančni položaj, strokovno integriteto in pristojnost.

Zastopnik pri carini bo tudi imel možnost pridobitve statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta.

3) Centralno carinjenje

Predlog uvaja nove pojme, o katerih končnih koristih je v tem trenutku težko soditi. Govori se tudi o centralnem carinjenju (navedeno v uvodni izjavi 27) z enim samim okencem in z vsem na enem mestu (navedeno v uvodni izjavi 7). Centralno carinjenje pomeni, da kraj vložitve carinske deklaracije ni tudi kraj, kjer se blago fizično nahaja. To je mogoče zato, ker subjekti koristijo eno samo okence (možnost, ki je na voljo gospodarskim subjektom, da naenkrat izpolnijo svoje obveznosti glede deklaracij za carino in drugih vladnih agencij - veterinarske in agencije, ki se ukvarja z zdravjem rastlin itd. - tako, da uporabljajo tehniko elektronske izmenjave podatkov, ki je dostopna ob vsakem času) in da navedeni organi blago pregledajo na istem mestu in ob istem času. To pomeni na enem samem okencu.

Glede centralnega carinjenja obstaja več vprašanj:

- Centralno carinjenje bo vplivalo na znesek prejemkov posamezne države članice, na pravice iz carin (25 %), ki jih imajo zaradi stroškov pobiranja; to je sedaj povezano z vprašanjem brezplačnega elektronskega carinjenja (člen 32) in ker je treba nadomestiti stroške vlaganj subjektov, bo brezplačno carinjenje postalo pravilo in zaračunavale se bodo le nekatere posebne storitve.

- Centralizirano carinjenje po eni strani omogoča vzpostavljanje konkurence med upravami držav članic, po drugi strani pa jih prikrajša za zaračunavanje, kar ni v nasprotju s pravili notranjega trga. Zaračunavanje omogoča financiranje informacijskega razvoja uprav in če tega vira ne bi bilo, bi prihajalo do zamud pri izvajanju mehanizma.

- Če centralizirano carinjenje nima usklajenih dejavnosti kontrole, se lahko poveča koncentracija trgovinske dejavnosti v državah z velikimi zmogljivostmi in veliko privlačnostjo ter pride do preusmeritve trgovinskih tokov.

 - 

Poročevalka, zavedajoč se finančne izgube, ki jo lahko povzroči popolna brezplačnost carinjenja, meni, da je sedaj treba vzpostaviti pravilo brezplačnosti carinske kontrole, vendar pustiti možnost zaračunavanja drugih opravil.

Komisija mora zato skrbeti za usklajenost dejavnosti kontrole, da ne bi prihajalo do koncentracije trgovinske dejavnosti v državah z velikimi zmogljivostmi in veliko privlačnostjo ter do preusmeritve trgovinskih tokov.

4) Razširitev določb o komitologiji

V besedilu se členi pogosto sklicujejo na člen 196(2). Ta določba zadeva pritožbe pri odboru, ki je zadolžen za izvedbene ukrepe. Po preučitvi predlogov Komisije v okviru odbora, ki deluje po postopku, omenjenem v uredbi, so izvedbene določbe zakonika sedaj (razen izjemoma) prilagojene. Predlog posodobljenega carinskega zakonika po mnenju Komisije v svojem členu 196 predvideva v prihodnje uporabo bolj prilagodljivega postopka, ki bo namenjen predvsem učinkovitemu in hitremu opravljanju dela posameznih oddelkov Odbora za carinski zakonik. Predlagano je torej sprejetje izvedbenih določb carinskega zakonika po upravljalnem postopku in če bo potrebno določiti pojasnila ali smernice, bodo sprejeti v skladu s posvetovalnim postopkom (člen 7).

Poročevalka meni, da ima sam pomen teh delegacij in njihovo pomanjkanje okvira za posledico zavrnitev pristojnosti zakonodajalca Skupnosti.

Gre za zelo tehnično zadevo in poročevalka razume, da je tak postopek potreben, vendar za Evropski parlament ni dovolj razpoznaven.

Nedavne razprave o komitologiji (Evropski parlament je sprejel poročilo Corbett junija 2000 in sklep Sveta o spremembi Sklepa 1999/468/ES z dne 28. januarja 1999) pa omogočajo naknadno obravnavo te točke.

5) Druge obravnavane teme

Drugi predlogi sprememb, ki jih je vložila poročevalka, se nanašajo na davčna vprašanja, ki še niso bila urejena s sprejetjem Uredbe 648/2005 o zavezancu za uvozno skupno deklaracijo.

Zaključek

O nekaterih točkah je težko zavzeti stališče, ker bodo nekatere določbe veljale šele v prihodnje in z uvedbo carine brez papirjev. Poročevalka si v svojem poročilu prizadeva uskladiti interese posameznih zainteresiranih strani.

• [1]  Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti in Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 o nekaterih določbah o uporabi uredbe Sveta.
• [2]  COM (2005) 608 končno
• [3]  Uredba (ES) št. 648/2005 Evropskega parlamenta in Sveta, UL L117 z dne 4. maja 2005, str. 13

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino(*) (17.10.2006)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Carinskem zakoniku Skupnosti (Posodobljeni carinski zakonik)
(KOM(2005)0608 – C6‑0419/2006 – 2005/0246(COD))

Pripravljavec mnenja(*): Jean-Pierre Audy

(*)       Okrepljeno sodelovanje med odbori - člen 47 Poslovnika

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Carinski predpisi igrajo pomembno vlogo pri vzpostavljanju skupne trgovinske politike.

Pravila, ki med drugim zadevajo "elemente na podlagi katerih se uporabljajo izvozne in uvozne dajatve ter drugi ukrepi, predpisani za blagovno menjavo" (tarifna uvrstitev, preferencialno in nepreferencialno poreklo, carinska vrednost), in ki so obravnavana v drugem poglavju predloga, so takšne vrste, da imajo lahko velik učinek na področje uporabe, še zlasti na dejanske posledice sprejetih ukrepov v okviru te politike. Njihova nepravilna opredelitev ali nepravilno izvajanje lahko vodi k izogibanju tem ukrepom ali (v primeru preferencialnih ukrepov) k njihovi neuporabi ali premajhni uporabi. Odbor za mednarodno trgovino se torej mora zanimati za takšne zadeve.

Eden izmed velikih ciljev skupne trgovinske politike je v zadnjih letih zagotoviti, da formalnosti in kontrole, ki so potrebne za zagotavljanje spoštovanja pravil, ostajajo v skladu s potrebo po olajševanju trgovanja. Inovacije iz predlogov predvsem odražajo to skrb, ki si jo Evropska unija prizadeva uveljaviti na večstranski ravni pri pogajanjih s STO in ki je navdihnila nekaj izmed predlogov sprememb, ki jih je poročevalec predložil Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov.

Vendar pa pripravljavec mnenja predlaga, da se s primernimi predlogi sprememb popravi nepravilna uporaba postopka komitologije v primerih, ko takšen postopek ni upravičen in vodi k temu, da se Evropskemu parlamentu odvzame vlogo zakonodajalca v postopku soodločanja.

To se zgodi v dveh primerih:

- ko ta postopek omogoča spreminjanje nekaterih določb samega carinskega zakonika (člen 35 in člen 194),

- v primeru, ko je celotni predmet - v tem primeru pravila za preferencialno poreklo - vrnjen v takšen postopek (člen 42).

Pravzaprav pripravljavec mnenja meni, da mora Evropski parlament imeti besedo v postopku soodločanja za vsako sprejetje carinskega zakonika, kar bi postalo potrebno, kadar Skupnost sprejema obveznosti in odgovornosti v okviru mednarodnih sporazumov (zlasti v okviru STO), kakor tudi glede opredelitve bistvenih načel pravil preferencialnega porekla (zlasti tista, ki se uporabljajo v okviru režima splošnega sistema preferencialov – GSP).

Predlagani predlogi sprememb v tem osnutku mnenja se nanašajo na določbe, ki niso zajete v osnutku, ki ga je predstavil poročevalec Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, ter ga koristno dopolnjujejo.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija[1]	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 57 Uvodna izjava 16
(16) Da se pospeši postopek odločanja znotraj Skupnosti glede predpisov o preferencialnem poreklu, je ustrezno pooblastiti Komisijo za sprejetje teh predpisov v primeru blaga, upravičenega do preferencialnih ukrepov, ki veljajo za trgovino med carinskim območjem Skupnosti ter Ceuto in Melillo.	črtano
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogoma sprememb 6 in 7.
Predlog spremembe 58 Uvodna izjava 37
(37) Ustrezno je zagotoviti pooblastila za sprejetje izvedbenih določb, zlasti kadar Skupnost sprejme obveznosti in odgovornosti v povezavi z uporabo mednarodnih sporazumov, ki zahtevajo prilagoditev določb zakonika.	(37) Ustrezno je zagotoviti pooblastila za sprejetje izvedbenih določb, kadar takšne določbe ne zahtevajo prilagoditev določb zakonika, ali zaradi svoje narave in svojega pomena ne zahtevajo sprejetja uredbe v skladu s postopkom soodločanja.
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 9.
Predlog spremembe 59 Člen 2, uvodni stavek
Carinski organi so odgovorni za izvajanje mednarodne trgovine na zunanjih mejah Skupnosti, s čimer pa prispevajo k odprti trgovini, k izvajanju zunanjih vidikov notranjega trga in skupnim politikam Skupnosti, povezanih s trgovino, ter k splošni varnosti dobavne verige. Te naloge so:	Carinski organi so odgovorni za izvajanje mednarodne trgovine na zunanjih mejah Skupnosti, s čimer pa prispevajo k odprti trgovini, k izvajanju zunanjih vidikov notranjega trga, skupni trgovinski politiki in drugim skupnim politikam Skupnosti, povezanih s trgovino, ter k splošni varnosti dobavne verige. Te naloge so:
Obrazložitev
Carinski organi imajo pomembno vlogo pri vzpostavljanju skupne trgovinske politike (vsaj kar zadeva poglavje "blago"). Želeli bi, da se to poudari s tem, da se trgovinska politika ne postavlja na enako raven kot "druge skupne politike Skupnosti, povezane s trgovino".
Predlog spremembe 60 Člen 38, uvodni stavek
Členi 39, 40 in 41 določajo pravila za opredelitev nepreferencialnega porekla blaga za namene uporabe:	(Ne zadeva slovenske različice.)
Obrazložitev
(Ne zadeva slovenske različice.)
Predlog spremembe 61 Člen 42, odstavek 3
3. V primeru blaga, upravičenega do preferencialnih ukrepov, ki jih je Skupnost enostransko sprejela glede nekaterih držav ali ozemelj zunaj carinskega območja Skupnosti ali skupin takšnih držav ali ozemelj, razen tistih iz odstavka 5, Komisija v skladu s postopkom iz člena 196(2) sprejme ukrepe za določitev pravil o preferencialnem poreklu.	3. V primeru blaga, upravičenega do preferencialnih ukrepov, ki jih je Skupnost enostransko sprejela glede nekaterih držav ali ozemelj zunaj carinskega območja Skupnosti ali skupin takšnih držav ali ozemelj, razen tistih iz odstavka 5, se ukrepi za določitev pravil o preferencialnem poreklu določijo z uredbo, sprejeto v skladu s postopkom soodločanja.
Obrazložitev
Sama opredelitev pravil o preferencialnem poreklu je bistveni element na področju delovanja trgovinskih preferencialov; od sedaj naprej bi zanje morala veljati osnovna pravila in ne pravila komitologije, katere učinek je ta, da odvzame Parlamentu vlogo zakonodajalca v postopku soodločanja.
Opažamo, da v predlogu ni ravnotežja med preferencialnim poreklom na eni strani ter nepreferencialnim poreklom in carinsko vrednostjo na drugi, katerih bistvena načela so zapisana v samem zakoniku (čeprav na poenostavljen način v primerjavi s trenutnim zakonikom, vsaj kar zadeva nepreferencialno poreklo).
Poleg tega pa uredba, ki določa pravila splošnega sistema preferencialov o poreklu, na katerega se odstavek 3 nanaša, običajno služi kot podlaga za pogajanja o običajnih pravilih za preferencialno poreklo iz odstavka 2. Zato je še toliko bolj pomembno, da lahko Parlament sodeluje pri odločanju, ki vpliva na vse preferencialne režime.
Predlog spremembe 62 Člen 42, odstavek 4
4. V primeru blaga, upravičenega do preferencialnih ukrepov, ki veljajo za trgovino med carinskem območjem Skupnosti ter Ceuto in Melillo in so zajeta v Protokolu št. 2 k Aktu o pristopu Španije in Portugalske, Komisija v skladu s postopkom iz člena 196(2) sprejme ukrepe za določitev pravil o preferencialnem poreklu.	4. V primeru blaga, upravičenega do preferencialnih ukrepov, ki veljajo za trgovino med carinskem območjem Skupnosti ter Ceuto in Melillo in so zajeta v Protokolu št. 2 k Aktu o pristopu Španije in Portugalske, so pravila o preferencialnem poreklu določena z uredbo, sprejeto v skladu s postopkom soodločanja.
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 5. Ti razlogi ravno tako veljajo za pravila o preferencialnem poreklu, ki se uporabljajo pri Ceuti in Melilli.
Predlog spremembe 63 Člen 42, odstavek 5 a (novo)
	5a. Ko se pogaja v imenu Skupnosti o sporazumih iz odstavka 2 tega člena ali predloži predlog za opredelitev, z uredbo, sprejeto v skladu s postopkom soodločanja ali v skladu s členom 187 Pogodbe, pravil iz odstavkov 3, 4 in 5 tega člena, Komisija še zlasti upošteva:
	a) obveznosti in odgovornosti, sprejete v okviru mednarodnih sporazumov,
	b) potrebo po opredelitvi meril, ki zadevajo izvorno naravo proizvodov in ki so prilagojena značilnostim vsakega proizvoda ter ob zagotovilu, da je ekonomska korist preferencialnih ukrepov dejansko namenjena državam, ozemljem ali skupinam držav ali ozemelj, zaradi katerih so bili ti ukrepi dogovorjeni ali sprejeti,
	c) raven razvoja in stopnjo industrializacije države, ozemelj ali skupine držav ali ozemelj, zaradi katerih so bili preferencialni ukrepi dogovorjeni ali sprejeti,
	d) cilje regionalne integracije, ki so osnova nekaterih zadevnih preferencialnih režimov, z določanjem primernih kumulativnih pravil,
	e) potrebo po opredelitvi pravil, ki so lahko razumljiva in se preprosto izvajajo, da bi operaterji držav, ozemelj oz. skupin držav ali ozemelj, za katere so bili preferencialni ukrepi dogovorjeni ali sprejeti, lahko dejansko uporabljali ta preferencialna pravila, in ki so v skladu s ciljem olajševanja trgovanja.
	Komisija predvidi primerne ukrepe za nadzor, ki omogočajo preprečevanje ali kaznovanje zlorabe ali neuporabe preferencialnih ukrepov.
Obrazložitev
Pomembno je, da so pravila o preferencialnem poreklu opredeljena v skladu z nekaterimi ključnimi načeli, da se tako zagotovi njihova skladnost s cilji trgovinske politike. Ta določba namerava oblikovati okvir za to področje.
Predlog spremembe 64 Člen 194, točka c)
c) po potrebi katere koli druge izvedbene ukrepe, tudi kadar Skupnost sprejme obveznosti in odgovornosti v povezavi z uporabo mednarodnih sporazumov, ki zahtevajo prilagoditev določb zakonika.	c) po potrebi katere koli druge izvedbene ukrepe, kadar takšni ukrepi ne zahtevajo prilagoditev določb zakonika ali ne zahtevajo zaradi svoje narave in svojega pomena sprejetja uredbe v skladu s postopkom soodločanja.
Obrazložitev
Glede na ustaljeno sodno prakso, uporaba komitologije zadeva zgolj "ukrepe, potrebne za izvajanje osnovnih pravil". Ni sprejemljivo, da se ta postopek predvidi za spremembo določb samega zakonika, ki spada v okvir postopka soodločanja.
Če Skupnost "sprejme obveznosti in odgovornost v povezavi z uporabo mednarodnih sporazumov, ki zahtevajo prilagoditev določb zakonika" (zlasti v okviru STO), namerava Parlament igrati vlogo zakonodajalca v postopku soodločanja za izvajanje takšnih obveznosti in odgovornosti.

POSTOPEK

Naslov	Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Carinskem zakoniku Skupnosti (Posodobljeni carinski zakonik)
Referenčni dokumenti	KOM(2005)0608) – C6‑0419/2006 – 2005/0246(COD
Pristojni odbor	IMCO
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	INTA 17.1.2006
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju	28.9.2006
Pripravljavec(-ka) mnenja   Datum imenovanja	Jean-Pierre Audy 25.1.2006
Nadomeščeni(-a) pripravljavec(-ka) mnenja
Obravnava v odboru	3.10.2006	17.10.2006
Datum sprejetja	17.10.2006
Izid končnega glasovanja	+:19 –:0 0:0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Pierre Audy, Enrique Barón Crespo, Jean-Louis Bourlanges, Daniel Caspary, Christofer Fjellner, Béla Glattfelder, Syed Kamall, Sajjad Karim, Erika Mann, Javier Moreno Sánchez, Georgios Papastamkos, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Robert Sturdy, Gianluca Susta, Zbigniew Zaleski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Bastiaan Belder, Harlem Désir, Jörg Leichtfried, Antolín Sánchez Presedo
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Opombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

• [1]  UL C xx z dne xxx, str. xx.

POSTOPEK

Naslov

Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Carinskem zakoniku Skupnosti (Posodobljeni carinski zakonik)

Referenčni dokumenti

KOM(2005)0608 – C6-0419/2005 – 2005/0246(COD)

Datum predložitve EP

30.11.2005

Pristojni odbor   Datum razglasitve na zasedanju

IMCO 17.1.2006

Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju

BUDG 17.1.2006

CONT 17.1.2006

INTA 17.1.2006

ITRE 17.1.2006

LIBE 17.1.2006

Odbori, ki niso dali mnenja   Datum sklepa

BUDG 23.3.2006

CONT 25.1.2006

ITRE 26.1.2006

LIBE 23.1.2006

Okrepljeno sodelovanje   Datum razglasitve na zasedanju

INTA 28.9.2006

Poročevalec/-ka   Datum imenovanja

Janelly Fourtou 12.12.2005

Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka

Obravnava v odboru

20.2.2006

19.4.2006

30.5.2006

13.9.2006

21.11.2006

Datum sprejetja

22.11.2006

Izid končnega glasovanja

+: –: 0:

34 0 0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Charlotte Cederschiöld, Mia De Vits, Janelly Fourtou, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Christopher Heaton-Harris, Anna Hedh, Edit Herczog, Anneli Jäätteenmäki, Pierre Jonckheer, Alexander Lambsdorff, Kurt Lechner, Arlene McCarthy, Manuel Medina Ortega, Zita Pleštinská, Guido Podestà, Giovanni Rivera, Luisa Fernanda Rudi Ubeda, Heide Rühle, Leopold Józef Rutowicz, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Eva-Britt Svensson, József Szájer, Marianne Thyssen, Jacques Toubon, Bernadette Vergnaud

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

André Brie, Jean-Claude Fruteau, Benoît Hamon, Konstantinos Hatzidakis, Maria Matsouka, Olle Schmidt, Anja Weisgerber

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Marie-Line Reynaud

Datum predložitve

29.11.2006

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

...