Postopek : 2006/2008(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0053/2007

Predložena besedila :

A6-0053/2007

Razprave :

PV 12/03/2007 - 20
CRE 12/03/2007 - 20
PV 14/11/2007 - 16
CRE 14/11/2007 - 16

Glasovanja :

PV 13/03/2007 - 8.7
CRE 13/03/2007 - 8.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2007)0064

POROČILO     
PDF 210kDOC 168k
5. marec 2007
PE 380.834v02-00 A6-0053/2007

o priporočilu Komisije z dne 18. oktobra 2005 o kolektivnem čezmejnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic za zakonite spletne glasbene storitve(2005/737/ES)

(2006/2008(INI))

Odbor za pravne zadeve

Poročevalka: Katalin Lévai

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje
 POSTOPEK

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o priporočilu Komisije z dne 18. oktobra 2005 o kolektivnem čezmejnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic za zakonite spletne glasbene storitve (2005/737/ES)

(2006/2008(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 18. oktobra 2005 o kolektivnem čezmejnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic za zakonite spletne glasbene storitve (2005/737/ES)(1) (dalje Priporočilo),

–   ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti členov 95 in 151,

–   ob upoštevanju členov II-77 in II-82 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–   ob upoštevanju člena III-181 Pogodbe o ustavi za Evropo,

–   ob upoštevanju veljavnih mednarodnih sporazumov, ki zadevajo glasbene pravice, in sicer rimske konvencije z dne 26. oktobra 1961 o varstvu izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij, bernske konvencije o varstvu književnih in umetniških del, pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o avtorski pravici z dne 20. decembra 1996, pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o izvedbah in fonogramih z dne 20. decembra 1996 in sporazuma STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) z dne 15. aprila 1994,

–   ob upoštevanju zakonodaje ES (pravni red Skupnosti) na področju avtorskih in sorodnih pravic, ki se uporablja za glasbene pravice, in sicer direktive Sveta 2006/115/EGS z dne 19. novembra 1992 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine(2), direktive Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorskih in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo(3), direktive Sveta 2006/98/EGS z dne 29 oktobra 1993 o uskladitvi trajanja varstva avtorske pravice in nekaterih sorodnih pravic(4) in direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi(5),

–   ob upoštevanju zelene knjige Evropske komisije o avtorskih in sorodnih pravicah v informacijski družbi (KOM(1995)0382),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. maja 2003 o zaščiti avdiovizualnih izvajalcev(6),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2004 o okviru Skupnosti za družbe za kolektivno upravljanje na področju avtorskih in sorodnih pravic(7),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. aprila 2004 o upravljanju avtorskih in sorodnih pravic na notranjem trgu (KOM(2004)0261),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2006 o izvajanju lizbonskega programa Skupnosti: več raziskav in inovacij – naložbe v rast in zaposlovanje: skupni pristop(8),

–   ob upoštevanju svoje resolucije s 6. julija 2006 o svobodi izražanja na internetu(9),

–   ob upoštevanju člena 45 poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila odbora za pravne zadeve ter mnenja odbora za kulturo in izobraževanje (A6–0053/2007),

A. ker Komisija pred sprejetjem priporočila ni sprožila obsežnega in temeljitega posvetovanja z zadevnimi stranmi in z Evropskim parlamentom; ker se je treba z vsemi kategorijami imetnikov pravic posvetovati o vseh prihodnjih regulativnih dejavnostih na tem področju, da bi se zagotovila poštena in uravnotežena zastopanost interesov,

B.  ker je nesprejemljivo, da Komisija pri pripravi dokumenta ni uradno vključila Parlamenta, zlasti glede na navedeno resolucijo Parlamenta z dne 15. januarja 2004, pri čemer je treba upoštevati, da Priporočilo gotovo zajema veliko več kot le razlago in dopolnitev obstoječih pravil,

C. ker je nesprejemljivo, da je bil izbran nezavezujoč pravni pristop brez predhodnega posvetovanja s Parlamentom in Svetom ter brez njune uradne vključitve, s čimer se je preprečil demokratični proces, zlasti ker je sprejeta pobuda že vplivala na odločitve na trgu ter morda škodovala konkurenčnosti in kulturni raznolikosti,

D. ker Priporočilo poskuša zgolj urediti spletno prodajo glasbenih posnetkov, vendar bi se zaradi nenatančnosti besedila lahko uporabilo tudi za druge spletne storitve (npr. storitve razširjanja programov), ki bi zajemale glasbene posnetke; ker premajhna jasnost glede veljavnosti različnih sistemov za podeljevanje licenc vodi v pravno negotovost in povzroča neugoden položaj zlasti za spletne radiodifuzijske storitve,

E.  ker obstaja nevarnost, da bi lahko imetniki pravic, ki bi se glede svojih interaktivnih spletnih pravic ravnali po Priporočilu, prikrajšali lokalne kolektivne upravljavce pravic za druge pravice (npr. v zvezi z radiodifuzijo) in tako uporabnikom onemogočili pridobitev takih pravic za raznoliko ponudbo od enega samega kolektivnega upravljavca;

F.  ker je nesprejemljivo, da bi Komisija nameravala sprejeti priporočilo o sedanjem sistemu pravičnih nadomestil za zasebno reproduciranje, kot je navedeno v členu 5(2)(b) direktive 2001/29/ES, in s tem ponovno preprečila demokratični proces v zvezi z ureditvijo avtorskih in sorodnih pravic,

G. ker se je pomembno izogniti možnim nevarnostim in vzpostaviti razumno ravnotežje med pravicami in interesi različnih interesnih skupin;

H. ker glasba ni blago, kolektivni upravljavci pravic pa so v glavnem neprofitne organizacije, in ker je uvedba sistema na podlagi nadzorovane konkurence v interesu vseh imetnikov pravic ter prispeva k spodbujanju kulturne raznolikosti in ustvarjalnosti,

I.   ker morajo imeti nacionalni kolektivni upravljavci pravic še naprej ohraniti svojo pomembno vlogo, da podpirajo spodbujanje novih in manjšinskih imetnikov pravic, kulturno raznolikost, ustvarjalnost in lokalni repertoar, zaradi česar bi morali ohraniti pravico, da zaračunavajo kulturne prispevke,

J.    ker ima obstoječa mreža nacionalnih kolektivnih upravljavcev pomembno vlogo pri nudenju finančne pomoči za spodbujanje novega in manjšinskega evropskega repertoarja in ker je treba to ohraniti;

K. ker je lahko večja, vendar nadzorovana konkurenca na področju kolektivnega upravljanja avtorskih in sorodnih pravic v spletnem glasbenem sektorju koristna za vse strani ter podpira kulturno raznolikost, če je poštena in pregledna ter zadeva samo kakovost in stroške zagotavljanja teh storitev, ne vpliva pa na vrednost pravic,

L.  ker obstajajo zadržki o možnih negativnih učinkih nekaterih določil Priporočila na lokalni repertoar in kulturno raznolikost ob upoštevanju možne nevarnosti v smislu težnje po združevanju pravic pri večjih kolektivnih upravljavcih pravic ter ker se mora vpliv kakršnekoli pobude za vzpostavitev konkurenčnosti med upravljavci pravic pri pridobivanju najbolj dobičkonosnih imetnikov pravic preučiti in je treba ovrednotiti škodljive vplive takega pristopa na manjše imetnike pravic, male in srednje kolektivne upravljavce pravic ter kulturno raznolikost,

M. ker zmožnost imetnikov pravic in uporabnikov za izbor kolektivnega upravljavca pravic ne glede na matično državo članico:

–   morajo spremljati ustrezni ukrepi za varovanje in spodbujanje raznolikosti v izražanju kulture, predvsem tako, da se uporabnikom preko ene same kolektivne družbe ponudi zelo raznolik repertoar, vključno s posebnim lokalnim in nišnim repertoarjem, zlasti pa s svetovnim repertoarjem za ponudnika radiodifuzijskih storitev,

–   mora zagotoviti imetnikom pravic ne glede na njihovo nacionalnost, prebivališče ali poslovni model, da prejmejo pošten delež tantiem na čim bolj neposreden in pravičen način, pa tudi v celoti zagotoviti demokratično pravico, da pri zadevnih kolektivnih upravljavcih pravic sodelujejo pri vprašanjih vodenja,

–   ne sme omogočiti najbolj dobičkonosnim imetnikom pravic, da bi krepili svojo prevlado v škodo imetnikov pravic z manjšim dobičkom ali imetnikov pravic, ki svoja dela objavljajo z brezplačnimi in odprtimi licencami,

–   ne sme onemogočiti pravičnega obravnavanja vseh imetnikov pravic,

ter ker so nove tehnologije obogatile družbo z novimi načini za poslušanje in razširjanje glasbenih in drugih del na spletu in ker je zato treba ustvariti položaj, v katerem bodo upoštevane potrebe vseh zainteresiranih strani, tudi končnega uporabnika,

N. ker je treba veljavni sistem vzajemnih sporazumov in vzajemnega pobiranja tantiem ohraniti, tako da bo konkurenčnost uvedena na podlagi učinkovitosti in kakovosti storitev, ki jih ponujajo kolektivni upravljavci pravic, in odstotnega deleža za upravne stroške, uporabnikom, ki sodelujejo pri spletni prodaji glasbenih posnetkov, pa bodo licence podeljene na podlagi tarife v državi, kjer bodo posamezni uporabniki dejansko uživali dela avtorskih pravic; ker bi morale države članice ob polnem upoštevanju pravil za čezmejno radiodifuzijo, kot so določena v direktivi o satelitskem radiodifuznem oddajanju in kabelski retransmisiji št. 93/83/EGS, vzpostaviti pravno varnost za ponudnike spletnih storitev, ki niso spletna prodaja glasbe, in omogočiti tem drugim uporabnikom, da lahko zaprosijo za potrebna pravna soglasja in pravočasno plačajo pravične tantieme vsem kategorijam imetnikov pravic po poštenih, razumnih in nediskriminacijskih pogojih,

O. ker bi bilo treba ohraniti sistem vzajemnih sporazumov o zastopanju, saj vsem komercialnim in individualnim uporabnikom brez diskriminacije omogoča enakopraven dostop do svetovnega repertoarja, bolje ščiti imetnike pravic, daje jamstvo za resnično kulturno raznolikost in spodbuja pošteno konkurenco na notranjem trgu;

P.  ker bi morali kolektivni upravljavci pravic sami izbirati, katerim komercialnim uporabnikom s sedežem kjerkoli v Evropi bodo zagotovili vseevropske licence in licence za več repertoarjev za čezmejno in spletno uporabo ter za mobilno telefonijo in druga digitalna omrežja, kadar imajo možnost ustrezno upravljati izkoriščanje licenčnih pravic, ter ker morajo biti take licence za več ozemelj zagotovljene pod pošteno dogovorjenimi pogoji brez diskriminacije med uporabniki in tako, da zagotavljajo delovanje tudi med različnimi tehnološkimi platformami, tako da podeljevanje licenc pri kolektivnih upravljavcih pravic ne bi izkrivljalo konkurence med različnimi uporabniki pravic in različnimi tehnološkimi sredstvi prenosa,

Q. ker bi moral biti v središču tesnega sodelovanja med kolektivnimi upravljavci pravic sistem „vse na enem mestu”, kjer bi lahko komercialni uporabniki pridobili potrebne licence za svetovni repertoar za želeno področje, pri čemer bi bilo treba zagotoviti visoko stopnjo zaščite za imetnike pravic in se izogniti nevarnosti, da bi uporabniki iskali kolektivnega upravljavca pravic z najcenejšimi licencami; ker se mora, zato da bi vzdrževali omenjeni sistem, ohraniti obstoječi sistem vzajemnega pobiranja tantiem skupaj z visoko stopnjo zaščite imetnikov pravic, da bi se izognili pritisku za zniževanje dohodkov, medtem ko bi tudi zagotovili, da se ne bi mogla izdajati nezaželena izključna pooblastila, škodljiva za pošteno konkurenco,

R.  ker morajo nekateri kolektivni upravljavci pravic zlasti zaradi možnih zlorab monopolnega položaja izboljšati svoje upravljanje z boljšimi predpisi o solidarnosti, preglednosti, nediskriminaciji, pravični in uravnoteženi zastopanosti vseh kategorij imetnikov pravic ter odgovornosti s primernimi nadzornimi mehanizmi v državah članicah; ker morajo kolektivni upravljavci pravic zagotavljati svoje storitve na podlagi načel učinkovitosti, pravičnosti in preglednosti,

S.  ker je treba pri vsakem kolektivnem upravljanju pravic v državah članicah uvesti pravične in učinkovite mehanizme za reševanje sporov, s čimer bo tako imetnikom pravic kot uporabnikom zagotovljeno sredstvo za reševanje sporov brez poseganja v pravico vsakogar do sodnega nadzora; ker je treba na podlagi jasnih in ustreznih meril uvesti pravične, nepristranske in učinkovite mehanizme za reševanje sporov za vse zainteresirane strani;

T.  ker mora Komisija izvesti temeljito oceno vpliva na podlagi pravilnih in popolnih podatkov o razvijanju in izvajanju sporazumov in dogovorov, da bi spodbudila možne rezultate in ocenila nevarnost podeljevanja licenc za več ozemelj in več repertoarjev za spletne storitve, pri čemer je treba v celoti upoštevati kulturno, ekonomsko in socialno razsežnost,

U. ker so potrebna skupna orodja in primerljivi kazalniki ter ker je potrebno koordinirati območja upravljavcev kolektivnih pravic, da bi se izboljšalo sodelovanje med njimi in upošteval razvoj informacijske družbe,

V. ker so vsa prizadevanja za spodbujanje konkurence na mednarodnem trgu in mednarodnega razširjanja evropskih glasbenih del ne glede na to, kateri kolektivni upravljavec upravlja avtorsko pravico, dobrodošla, pri čemer je treba upoštevati, da se mora vsak repertoar ne glede na njegovo prepoznavnost obravnavati enako,

W. ker je namen Priporočila zgolj urejati spletno prodajo glasbenih posnetkov, njegovo besedilo v širšem smislu pokriva tudi druge spletne storitve (kot na primer storitve radiodifuzije), ki vsebujejo glasbo s takih posnetkov, zaradi pravne negotovosti, ki jo Priporočilo povzroča glede izbire režima za podeljevanje licenc, bi tovrstne storitve lahko utrpele škodo; ker morajo tehnološke rešitve za uporabo na notranjem trgu omogočati odprtost in medobratovalnost v takih oblikah, da bo ščitila potrošnike in imetnike pravic,

X. ker lahko večja, poštena in pregledna konkurenca na področju kolektivnega upravljanja avtorskih in sorodnih pravic v glasbeni industriji v pravih okoliščinah zaščiti položaj ustvarjalcev v Evropi (vključno z lokalnimi ustvarjalci in manjšinskim repertoarjem) ter okrepi evropsko kulturno raznolikost;

Y. ker bi morala Komisija v skladu s konvencijo Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja oceniti ustrezne pobude za zagotavljanje stalnega obsežnega dostopa javnosti do repertoarjev, med njimi tudi manjših in lokalnih, glede na posebnosti, ki jih prinaša digitalna doba, in ob upoštevanju posrednih in neposrednih učinkov na splošni položaj ustvarjalcev in na kulturno raznolikost;

1.  poziva Komisijo, naj jasno pove, da se Priporočilo iz leta 2005 nanaša zgolj na spletno prodajo glasbenih posnetkov in naj po tesnem posvetovanju z zainteresiranimi stranmi čim prej predstavi predlog prožne okvirne direktive, ki jo bosta sprejela Parlament in Svet s soodločanjem, za ureditev kolektivnega upravljanja avtorskih in sorodnih pravic pri čezmejnih glasbenih storitvah, ob upoštevanju posebnosti digitalne dobe in varovanja evropske kulturne raznolikosti, manjših zainteresiranih strani in lokalnih repertoarjev;

2.  poudarja, da je treba podlago za posvetovanje Komisije z zainteresiranimi stranmi zastaviti čim širše, v razpravo pa vključiti tudi vse druge možnosti, ne zgolj tistih, ki so zapisane v Priporočilu in delovnem dokumentu služb Komisije "Študija o pobudi Skupnosti o čezmejnem kolektivnem upravljanju avtorskih pravic" iz julija 2007;

3.  razume in podpira določbe o tem, da imetniki pravic lahko izbirajo kolektivne upravljavce pravic, prenesejo spletne pravice, opredelijo njihovo ozemeljsko uporabo, jih izbranemu kolektivnemu upravljavcu pravic odvzamejo ali jih prenesejo na drugega, ter poudarja, da je pri tem pomembno upoštevati učinkovito sodelovanje med kolektivnimi upravljavci pravic, da bi zaščitili tudi interese manjših in lokalnih imetnikov pravic in tako ohranili kulturno raznolikost;

4.  meni tudi, da bi bilo za interese ustvarjalcev in kulturne raznolikosti v Evropi najbolje uvesti pravičen in pregleden konkurenčni sistem, s katerim se bo mogoče izogniti pritisku za zniževanje dohodkov ustvarjalcev;

5.  poziva države članice in kolektivne upravljavce pravic, naj zagotovijo pravično zastopanost vseh kategorij imetnikov pravic v organih kolektivnih upravljavcev pravic, kar bo omogočalo njihovo uravnoteženo sodelovanje v procesu notranjega odločanja;

6.  poudarja, da predlagana direktiva ne sme na noben način ogroziti konkurenčnosti temeljnega ustvarjalnega delovanja, učinkovitosti storitev, ki jih zagotavljajo kolektivni upravljavci pravic, ali konkurenčnosti delovanja uporabnikov, zlasti malih imetnikov pravic in uporabnikov, ter mora:

–   imetnikom pravic jamčiti visoko raven zaščite in enako obravnavanje,

–   kot del evropskega pravnega ogrodja oziroma pravnega reda Skupnosti v zvezi s pravicami intelektualne lastnine zagotoviti, da bodo pravne določbe dejansko, pomembno in ustrezno vplivale na učinkovitost zaščite za vse kategorije imetnikov pravic, kar bi bilo treba redno ocenjevati in po potrebi pregledati,

   temeljiti na solidarnosti ter ustreznem in pravičnem ravnotežju med imetniki pravic pri kolektivnih upravljavcih pravic,

–   poudariti uporabo alternativnih načinov za reševanje sporov, s katerim bi vsem vpletenim stranem omogočili, da se izognejo dolgotrajnim in dragim pravnim postopkom, imetnikom in uporabnikom pa zagotovili enako obravnavanje,

–   zagotoviti demokratično, pregledno in odgovorno upravljanje kolektivnih upravljavcev pravic, med drugim z vzpostavitvijo minimalnih standardov za organizacijsko strukturo, preglednost, zastopanost, pravila o distribuciji avtorskih pravic, računovodenje in pravna sredstva,

–   zagotoviti veliko preglednost kolektivnih upravljavcev pravic glede osnove za izračun tarif, upravnih stroškov in strukture ponudbe, po potrebi pa tudi določiti pravila za ureditev in nadzor na kolektivnimi upravljavci pravic,

   spodbujati ustvarjalnost in kulturno raznolikost,

–   omogočati samo pošteno in nadzorovano konkurenco brez ozemeljskih omejitev, vendar s potrebnimi in ustreznimi kvalitativnimi merili za kolektivno upravljanje avtorskih pravic in ohranitev vrednosti teh pravic,

–   se mora izogibati pritisku za zniževanje tantiem, tako da bo zagotovila, da bodo uporabnikom podeljene licence na podlagi tarife za državo, kjer se bo delo te avtorske pravice uporabilo (tako imenovana namembna država), in pomagala doseči ustrezno višino tantiem za imetnike pravic,

–   varovati kulturno in družbeno vlogo kolektivnih upravljavcev pravic, pri čemer jim je treba hkrati omogočiti upravljanje skladov imetnikov pravic ter zagotoviti storitve za uporabnike in imetnike pravic na najučinkovitejši način,

–   zaradi učinkovitosti spodbujati izmenjavo informacij in postaviti obvezo za komercialne uporabnike in proizvajalce, naj kolektivnim upravljavcem pravic prosto dostopno zagotovijo celovite in točne informacije, ki so potrebne za prepoznavanje imetnikov pravic in ustrezno upravljanje njihovih pravic,

–   uporabnikom zagotoviti visoko stopnjo pravne varnosti in varovati razpoložljivost svetovnega repertoarja z licencami, dostopnimi preko vseh kolektivnih upravljavcev pravic v EU in preko medobratovalnih tehnoloških platform,

–   upoštevati interese uporabnikov in trga, zlasti pa manjšim in srednjim uporabnikom zagotoviti ustrezno pravno zaščito, v primeru sporov pa zagotoviti učinkovite in poceni mehanizme za reševanje sporov, ki uporabnikom ne bi povzročali prevelikih stroškov,

–   spodbujati zmožnost imetnikov pravic za razvijanje nove generacije kolektivnih modelov podeljevanja licenc za glasbo po vsej EU za spletno uporabo, ki bodo bolj prilagojeni spletnemu okolju, na podlagi vzajemnih sporazumov in vzajemnega pobiranja tantiem, ob čimer bo zagotovljeno, da imetniki pravic ne bodo zlorabljali svojega položaja, s čimer bi preprečili kolektivno podeljevanje licenc za svetovni repertoar po sistemu "vse na enem mestu",

–   izkoristiti tržno uporabo odprtih medobratovalnih tehnoloških ukrepov in platform, s katerimi bi lahko zaščitili imetnike pravic, potrošnikom omogočili normalno uporabo dovoljenih vsebin, pridobljenih po zakoniti poti, in s pomočjo katerih bi razvili nove komercialne modele v informacijskih družbi,

–   ustrezno izpolniti prihodnje potrebe po poenostavljenem spletnem trgu brez nevarnosti za pošteno konkurenco in kulturno raznolikost ali vrednost glasbe,

- upoštevati različne oblike dovoljenih spletnih glasbenih storitev in določiti posebne predpise za spodbujanje njihovega razvoja;

–   zagotoviti učinkovitost in povezanost sistemov za podeljevanje licenc (npr. tako, da se ponudnikom programov omogoči nakup pravic v skladu z avtorsko zakonodajo države članice, iz katere izvira zadevni program) in poenostaviti podaljšanje veljavnih kolektivnih sporazumov z vključitvijo interaktivnega spletnega razširjanja obstoječih vsebin (npr. podcasting),

–   se izogniti preveliki zgoščenosti tržnih sil in repertoarjev z zagotavljanjem, da veliki imetniki pravic ne bodo podelili izključnih pooblastil le enemu samemu ali majhnemu številu kolektivnih upravljavcev pravic, in s tem, da bo svetovni repertoar ostal na voljo vsem kolektivnim upravljavcem pravic za podeljevanje licenc uporabnikom,

–   omogočiti uporabnikom pridobitev vseevropskih licenc od kateregakoli kolektivnega upravljavca pravic s pooblastili za svetovni repertoar,

–   ohraniti sistem vzajemnega pobiranja tantiem za člane kolektivnih upravljavcev pravic,

–   vzpostaviti konkurenčnost na podlagi učinkovitosti in kakovosti storitev, ki jo ponujajo kolektivni upravljavci pravic, ne pa na podlagi višine nadomestil, ki jih zagotavljajo imetnikom pravic;

7.  prav tako meni, da je za zagotovitev celovitega in polnega delovanja sistema vzajemnosti, od katerega bi imeli korist vsi imetniki pravic, bistveno, da se prepove vsakršna oblika izključnih pooblastil, ki bi si jih večji imetniki pravic in kolektivni upravljavci pravic delili pri neposrednem pobiranju tantiem v vseh državah članicah, saj bi to privedlo do hitrega konca nacionalnih kolektivnih upravljavcev pravic in spodkopalo položaj manjšinskega repertoarja in kulturne raznolikosti v Evropi;

8.  podpira zamisel, da bi lahko kolektivni upravljavci pravic komercialnim uporabnikom s sedežem kjerkoli v Evropski uniji prosto zagotovili vseevropske licence in licence za različne repertoarje za spletno uporabo (vključno z uporabo na prenosnem telefonu), in to pod pravičnimi in individualno sklenjenimi pogoji ter brez diskriminacije med uporabniki; poziva Komisijo, naj izvede oceno učinka za globalne licence na področju spletnih storitev in učinka na gmotni in socialni položaj ustvarjalcev;

9.  naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to resolucijo Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

UL L 276, 21. 10. 2005, str. 54.

(2)

UL L 376, 27. 12. 2006, str. 28.

(3)

UL L 248, 6. 10. 1993, str. 15.

(4)

UL L 372, 27. 12. 2006, str. 12.

(5)

UL L 167, 22. 6. 2001, str. 10.

(6)

UL C 67 E, 17. 3. 2004, str. 293.

(7)

UL C 92 E, 16. 4. 2004, str. 425.

(8)

Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0301.

(9)

Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0324.


OBRAZLOŽITEV

Preden se začne razprava o tej zadevi, želi poročevalka poudariti, da popolnoma podpira predloge iz mnenja odbora za kulturo in je nekatere tudi vključila v svoj osnutek mnenja.

Uvod

Približno 5 do7 % BDP Evropske unije prinašajo izdelki in storitve, ki so zaščiteni z avtorskimi in sorodnimi pravicami. Zato je zelo pomembno, da se te pravice upravljajo in izvajajo pravilno, zlasti v sedanji digitalni dobi.

Evropska komisija je 18. oktobra 2005 na podlagi člena 211 Pogodbe o ES sprejela priporočilo o čezmejnem upravljanju avtorskih pravic za zakonite spletne glasbene storitve. Komisar McCreevy je označil Priporočilo kot „nezavezujoč pravni instrument za usmerjanje trga v pravo smer“(1).

Priporočilo ima daljnosežne posledice za trg avtorskih pravic, ključni udeleženci trga pa že delujejo v skladu z njim. Besedilo gotovo presega zgolj razlago in dopolnitev obstoječih pravil, njegov vpliv ima namreč vse značilnosti zakonodajne pobude.

Glavni cilj Priporočila je, da se kolektivno upravljanje avtorskih pravic za zakonite spletne glasbene storitve prilagodi razvoju novih tehnologij, zaradi katerih so se oblikovale nove generacije čezmejnih komercialnih uporabnikov avtorskih pravic (na primer ponudniki spletne glasbe).

Vendar je treba poudariti, da ista načela, ki veljajo za upravljanje avtorskih pravic za spletne glasbene storitve, lahko veljajo, in v prihodnosti zelo verjetno bodo veljala, tudi za nespletno okolje, kot je radiodifuzija. Predhodni postopki, ki so bili določeni glede na spletno okolje, so tako merilo za prihodnji razvoj širšega trga avtorskih pravic. Tudi to kaže, kako pomembna je kakršnakoli pobuda na tem področju.

Za uravnotežen prikaz je treba upoštevati zaskrbljenost manjših kolektivnih upravljavcev pravic in imetnikov pravic, ker so večji založniki dejansko razumeli Priporočilo kot jasen znak, da odvzamejo tako imenovani mednarodni repertoar, s katerim upravljajo, nacionalnim družbam za kolektivno upravljanje pravic in ga dodelijo enemu ali nekaj večjim kolektivnim upravljavcem pravic, ki bodo imeli izključno pooblastilo za izkoriščanje teh pravic v vsej Evropi.

V nasprotju z izraženim ciljem Priporočila o spodbujanju poštene konkurence je takšno dejanje potencialno nekonkurenčno in lahko povzroči nastanek dejanskega oligopola, pri čemer bo tržna moč združena v rokah nekaj večjih imetnikov pravic in podobnega števila velikih kolektivnih upravljavcev pravic. To je tudi resna grožnja zdravi in živahni kulturni raznolikosti v Evropi, ker bi odvzem mednarodnega repertoarja mreži nacionalnih kolektivnih upravljavcev pravic v Evropi verjetno povzročil prekinitev delovanja več nacionalnih kolektivnih upravljavcev pravic ter tako škodoval lokalnim in manjšinskim repertoarjem.

S sprejetjem Priporočila je Komisija prikrajšala Evropski parlament in države članice za dejavno sodelovanje v postopku spremembe, ki bo močno vplival na prihodnjo konkurenčnost na tem področju in kulturno raznolikost v Evropi. To vprašanje je zelo pomembno, zato bi moral biti Evropski parlament uradno vključen v njegovo reševanje.

Parlament mora dejavno sodelovati v demokratičnem procesu. Zato mora Komisijo pozvati, naj čim prej predstavi predlog zavezujočega pravnega instrumenta s tega področja, ki ga bosta Parlament in Svet sprejela s soodločanjem.

Delovanje trga

Kolektivne družbe so združenja avtorjev in drugih imetnikov pravic, kot so založniki. Ustanovljene so za pobiranje in razdeljevanje tantiem imetnikom pravic na kolektivni podlagi. Dejansko imajo kolektivni upravljavci pravic (naraven) monopolni položaj na državni ravni. Imetnike pravic na državnem območju neposredno zastopa kolektivni upravljavec pravic, v tretjih državah pa jih predstavlja prek vzajemnega sporazuma, ki ga dvostransko sklenejo kolektivni upravljavec pravic, ki ga je izbral imetnik pravic, in vsi ostali kolektivni upravljavci pravic v Evropi in po svetu.

Že desetletja je evropski in mednarodni glasbeni trg avtorskih pravic deloval na podlagi mreže takšnih dvostranskih sporazumov. Ta sistem vzajemnih sporazumov zagotavlja uporabnikom avtorskih pravic ponudbo „vse na enem mestu“ (tj. uporabnik lahko od enega kolektivnega upravljavca pravic pridobi licenco za svetovni repertoar za izkoriščanje na državnem območju, kjer je sedež kolektivnega upravljavca pravic), ustrezen nadzor svetovnega trga, tako da so imetniki pravic primerno plačani, ter mehanizem za učinkovito uveljavljanje pravic za vse nacionalne in mednarodne imetnike pravic.

Sistem zagotavlja dobro zastopanost na trgu in pravičen delež pobranih tantiem ne le za velike imetnike pravic, temveč tudi za manjše imetnike pravic in lokalne avtorje.

Spremembe na trgu in uvedba konkurence

Za nadaljnji razvoj evropskega glasbenega trga je treba uvesti tudi nadzorovano konkurenco, ki bo odražala spremembe na enotnem evropskem trgu, v tehnološkem razvoju in ustanavljanju novih poslovnih modelov ter zato tudi spremembe v potrošnikovi izbiri in njegovih navadah.

Cilj Priporočila je omogočiti imetnikom pravic večjo svobodo pri izbiri kolektivnega upravljavca pravic, ki najbolj ustreza njihovim potrebam. To pomeni, da mora konkurenca med kolektivnimi upravljavci pravic temeljiti na posameznih upravljavcih, ki tekmujejo v pridobivanju imetnikov pravic. Zdi se, da bo to najbolj koristilo imetnikom pravic.

Vendar lahko dejansko posamezni avtorji že zaupajo pravice kolektivnim upravljavcem po lastni izbiri. Pravzaprav je veliko primerov, ko uspešnejši avtorji izkoriščajo to pravico in izbiro, npr. sodelovanje s kolektivnim upravljavcem pravic zunaj svoje matične države. Za manjše imetnike pravic to običajno ni izvedljivo.

Poleg tega je poročevalka ugotovila, da so manjši kolektivni upravljavci pravic in imetniki pravic zaskrbljeni, ker si večji založniki Priporočilo razlagajo kot priložnost, da nacionalnim kolektivnim upravljavcem odvzamejo pravice, ki jih upravljajo, in jih dodelijo manjšemu številu večjih kolektivnih upravljavcev pravic. Ti bi lahko tako obšli mrežo vzajemnih sporazumov in dodeljevali licence na vsem evropskem trgu in za ves evropski trg, s čimer bi sorazmerno zmanjšali prihodek nacionalnih kolektivnih upravljavcev.

Izguba prihodka nacionalnih kolektivnih upravljavcev pravic, ki je povezana s pobranimi tantiemami glede na mednarodni repertoar, bi nacionalnim kolektivnim upravljavcem pravic znatno otežila učinkovito delovanje, ker bi stroški njihovega delovanja pokrivali manjše število lokalnih imetnikov pravic. Ko je nacionalni kolektivni upravljavec pravic prisiljen v prenehanje delovanja, je malo možnosti, da bo manjši imetnik pravic obdržal enako raven podpornih storitev, ki jih bo izvajal nadomestni kolektivni upravljavec pravic v drugi državi, kjer se na primer uporablja drug jezik.

Ta pristop k upravljanju pravic daje jasno prednost večjim in uspešnim komercialnim imetnikom pravic, kar škodi avtorjem lokalnega in/ali manjšinskega repertoarja. Dejansko bi takšna konkurenca oslabila položaj večine imetnikov pravic, vendar se zdi, da Komisija ni želela doseči tega.

Ker pa deluje internet prek državnih meja, morajo ponudniki spletne glasbe vseeno pridobiti vseevropske licence, s katerimi pokrivajo dve ali več državnih območij v Evropi. Hkrati morajo izbirati, kje bodo pridobili licence, pri čemer se odločajo glede na območje s ponudbo najbolj konkurenčnih storitev. Po tem scenariju bi kolektivni upravljavci pravic medsebojno tekmovali pri pridobivanju uporabnikov.

Pri takem sistemu pa obstaja nevarnost, da bi nacionalni kolektivni upravljavci pravic s tem, ko bi tekmovali za nov posel, ustvarjali pritisk na delež tantiem, izplačanih imetnikom pravic. Zelo verjetno je, da bi se v tem primeru avtorjevi dohodki spiralno znižali. To seveda ni v interesu imetnika pravic in bi nedvomno škodovalo kulturni raznolikosti v Evropi, ker manjši imetniki pravic zaradi manjših zaslužkov ne bi mogli preživeti.

Kulturna raznolikost proti konkurenci

Velikopotezno napovedovanje o vzpostavitvi konkurenčnosti na področju kolektivnega upravljanja avtorskih pravic ni priporočljivo, ker bi lahko trajno škodovala kulturni raznolikosti v Evropi. Namesto tega mora biti konkurenčnost vzpostavljena na način, ki bo že na začetku zagotovil enake pogoje, tako da bodo imeli kolektivni upravljavci priložnost enakopravne konkurence.

Ta značilna evropska težava se lahko odpravi le z nadomestno sporazumno rešitvijo. Pravično in nadzorovano konkurenco je treba vzpostaviti na način, da se izognemo pritisku za znižanje avtorjevih dohodkov, medtem ko uporabnikom glasbe omogočimo, da si pridobijo vseevropske licence, skladne z novimi poslovnimi modeli, ki predstavljajo prihodnost.

Zato je najboljše jamstvo uvedba sistema, ki bo avtorjeve dohodke določal na podlagi stopenj, veljavnih za državo, v kateri potrošnik kupi (prenese) določeno glasbeno delo. Z uporabo tarife za namembno državo se bo vzpostavila konkurenčnost, ki bo temeljila na učinkovitosti storitev, ki jih ponujajo kolektivni upravljavci pravic (predvsem z znižanjem upravnih stroškov), ne pa na pritisku na tantieme, izplačane imetnikom pravic.

Razen tega nekateri menijo, da je treba velikim imetnikom pravic preprečiti sklepanje izključnih sporazumov z enim ali majhnim številom kolektivnih upravljavcev pravic, pri čemer je treba odstraniti mednarodni repertoar iz celotnega sistema.

V svojem poročilu z dne 20. julija 2006 je odbor za kulturo in izobraževanje izrazil zaskrbljenost zaradi morebitnega škodljivega učinka Priporočila na kulturno raznolikost v Evropi, ker bi vplivalo na delovanje vzajemnega sistema in povzročilo zgoščevanje pravic pri večjih kolektivnih upravljavcih pravic. To bo oslabilo delovanje manjših kolektivnih upravljavcev pravic in zato ogrozilo položaj manjših in lokalnih avtorjev po vsej Evropi. Zato je ključno, da mreža dvostranskih sporazumov ostane nespremenjena in ne dopušča odvzemanja repertoarja iz te mreže. Zato sklenitev izključnega pooblastila med imetniki pravic in kolektivnimi upravljavci pravic ne bi smela biti dovoljena.

Spremljanje

Za primeren razvoj evropskega trga avtorskih pravic je zelo pomembno, da organi zagotovijo ustrezno spremljanje postopkov. V skladu s tem bi morala Komisija čim prej oceniti vpliv podeljevanja licenc za več ozemelj in več repertoarjev za storitve spletne glasbe in njegovega učinka na kulturno raznolikost in gospodarski in socialni položaj imetnikov pravic.

Razen tega bi morala Komisija izvesti kritično analizo horizontalnega zgoščevanja na nekaterih področjih upravljanja pravic ter analizo učinka, ki ga bo takšno zgoščevanje imelo na uporabnike in imetnike pravic. Po potrebi je treba sprejeti ustrezne ukrepe za ohranitev stanja na evropskem trgu spletne glasbe, ki bi omogočali zdrav razvoj trga brez škodljivih posledic za kulturno raznolikost Evrope.

Pravni okvir

Pri pripravi tega osnutka poročila za resolucijo Evropskega parlamenta so bili v celoti upoštevani veljavni evropski pravni okvir in z njim povezane pobude za oblikovanje politike, pravni red Skupnosti na področju avtorskih in sorodnih pravic, ki zadevajo glasbene pravice, ter ustrezni mednarodni sporazumi. Za celoten seznam glej preambulo predloga resolucije.

Prav tako je bila upoštevana študija "Kolektivno upravljanje pravic v Evropi – prizadevanje za učinkovitost", ki je bila izvedena za odbor za pravne zadeve in mu je bila predstavljena 11. septembra 2006.

(1)

GOVOR/05/588.


MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (20.7.2006)

za Odbor za pravne zadeve

o priporočilu Komisije z dne 18. maja 2005 o kolektivnem čezmejnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic za zakonite spletne glasbene storitve

(2005/737/ES)

Pripravljavec mnenja: Manolis Mavrommatis

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  upošteva priporočilo Komisije, katero poziva, da po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi in temeljiti raziskavi trga čim hitreje pripravi predlog pravne podlage za učinkovito ureditev kolektivnega upravljanja avtorskih in sorodnih pravic v glasbeni industriji glede na posebnosti, ki jih prinaša digitalna doba, in glede na potrebo po ohranjanju ravnotežja med zagotavljanjem evropske kulturne raznolikosti, ohranjanjem lokalnih repertoarjev, spodbujanjem ustvarjalnosti in zaščito interesov upravljavcev pravic in komercialnih uporabnikov;

2.  izraža obžalovanje, da pred sprejetjem priporočila Komisija ni sprožila obsežnega in temeljitega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in Evropskim parlamentom ter poudarja, da je pri prihodnjih regulativnih ukrepih s tega področja treba vzpostaviti posvetovanje z vsemi kategorijami upravljavcev pravic, da bi na ta način zagotovili pravično in uravnoteženo zastopanost njihovih interesov;

3.  priznava, da lahko večja, pravična in transparentna konkurenca na področju kolektivnega upravljanja avtorskih in sorodnih pravic v glasbeni industriji v pravih okoliščinah zaščiti položaj ustvarjalcev v Evropi (vključno z lokalnimi ustvarjalci in manjšinskim repertoarjem) ter okrepi kulturno raznolikost v Evropi;

4.  poziva Komisijo, da v skladu s konvencijo Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja oceni pobude za zagotavljanje stalnega dostopa široke javnosti do repertoarjev, tudi manjših in lokalnih, glede na posebnosti, ki jih prinaša digitalna doba, in ob upoštevanju posrednih in neposrednih učinkov na splošni položaj ustvarjalcev in kulturno raznolikost;

5.  zagovarja stališča, da glasba ni tržno blago in da so kolektivni upravljavci pravic v prvi vrsti neprofitne organizacije, zato uvedba sistema, ki bi bil zasnovan na neomejeni konkurenčnosti, ne more biti niti v interesu ustvarjalcev niti v interesu spodbujene kulturne raznolikosti in ustvarjalnosti v Evropi;

6.  razume in podpira določbe o tem, da imetniki pravic dejansko lahko izbirajo kolektivne upravljavce pravic, prenesejo spletne pravice, opredelijo njihovo ozemeljsko uporabo, jih umaknejo od izbranega kolektivnega upravljavca pravic ali jih prenesejo na drugega, ter poudarja, da je pomembno pri tem upoštevati učinkovito sodelovanje med kolektivnimi upravljavci pravic, da bi zaščitili tudi interese manjših in lokalnih imetnikov pravic in tako ohranili kulturno raznolikost;

7.  izraža zaskrbljenost nad morebitnimi negativnimi učinki, ki bi jih nekatere določbe iz priporočila lahko imele na lokalne repertoarje in kulturno raznolikost, saj bi lahko spodbujale oziroma vodile v koncentracijo pravic pri večjih kolektivnih upravljavcih; meni, da bi bilo treba oceniti vpliv, ki bi ga lahko imele pobude za vzpostavitev konkurence med upravljavci pravic s pridobitvijo najbolj donosnih imetnikov pravic;

8.  meni, da bi bilo treba ohraniti sistem vzajemnih sporazumov o zastopanju, saj vsem komercialnim in individualnim uporabnikom brez diskriminacije omogoča enakopraven dostop do svetovnega repertoarja, bolje ščiti imetnike pravic, nudi garancijo za resnično kulturno raznolikost in spodbuja pošteno konkurenco na notranjem trgu;

9.  meni, da možnost, ki jo imajo imetniki pravic, da izbirajo kolektivnega upravljavca pravic ne glede na državo članico, v kateri se slednji nahaja, spodbuja konkurenco na notranjem trgu in da:

– jo morajo spremljati ustrezni ukrepi za ohranitev in promocijo raznolikosti kulturnega izražanja, še posebej z nudenjem obsežnih raznolikih repertoarjev, zlasti lokalnih,

– mora omogočiti, da bodo vsi imetniki pravic, ne glede na njihovo državljanstvo ali državo članico stalnega bivališča, prejeli pravičen delež tantiem in to kar se da neposredno,

ne sme voditi v to, da bi najbolj dobičkonosni imetniki svojo nadvlado še okrepili na škodo skromnejših imetnikov pravic,

zaradi česar je potrebna podrobna ocena posledic;

10. nadalje meni, da je mogoče interese ustvarjalcev in kulturne raznolikosti v Evropi najbolje ščititi z uvedbo pravičnega in preglednega konkurenčnega sistema, s katerim se bo mogoče izogniti pritisku za zniževanje dohodkov ustvarjalcev;

11. pozdravlja napore za večjo konkurenco na notranjem trgu in prizadevanja za krepitev mednarodne distribucije evropskih glasbenih del, in to ne glede na to, kateri kolektivni upravljavec pravic upravlja z avtorskimi pravicami, saj meni, da je prav, da se vsak repertoar, pa naj bo znan širokemu občinstvu ali ne, obravnava enakopravno;

12. je prepričan, da bo obstoječi sistem nacionalnih kolektivnih upravljavcev pravic še naprej igral pomembno vlogo pri nudenju socialne podpore manjšinskim ustvarjalcem in krepitvi kulturne raznolikosti, pa čeprav ob večji konkurenčnosti;

13. poudarja, da igra obstoječa mreža nacionalnih kolektivnih upravljavcev pomembno vlogo pri nudenju finančne pomoči za spodbujanje novega in manjšinskega evropskega repertoarja in da je treba to ohranjati;

14. prav tako meni, da je za zagotovitev celovitega delovanja sistema vzajemnosti, od katerega bi imeli korist vsi imetniki pravic, bistveno to, da se prepove vsakršna oblika izključnih pooblastil, ki bi si jih večji imetniki pravic in kolektivni upravljavci pravic delili pri neposrednem pobiranju tantiem v vseh državah članicah, saj bi to privedlo do hitrega konca nacionalnih kolektivnih upravljavcev pravic in spodkopalo položaj manjšinskega repertoarja in kulturne raznolikosti v Evropi;

15. pozdravlja zavzemanje za učinkovito kolektivno upravljanje pravic z višjo stopnjo preglednosti, preprečevanjem diskriminacije in pravili o odgovornosti;

16. poziva država članice in kolektivne upravljavce pravic, da zagotovijo pravično zastopanost imetnikov pravic v organih kolektivnih upravljavcev pravic, kar bo omogočalo njihovo uravnoteženo sodelovanje v procesu notranjega odločanja;

17. meni, da je treba obstoječi sistem vzajemnega pobiranja tantiem ohraniti, tako da bo konkurenca nastopila glede na ponujene storitve kolektivnih upravljavcev pravic in glede na provizije, ki jih slednji zahtevajo, ter meni, da je treba uporabnikom licence podeliti na podlagi tarif, s katerimi poslujejo kolektivni upravljavci pravic v državi, v kateri se bo glasba uporabljala; države članice poziva, naj zagotovijo, da bodo komercialni uporabniki zaprosili za potrebna pravna soglasja in vsem kategorijam imetnikov pravic plačevali pravične tantieme;

18 meni, da je treba pri vsakem kolektivnem upravljanju s pravicami v državah članicah uvesti pravične in učinkovite mehanizme za reševanje sporov, ki bodo zagotovili, da imajo tako imetniki pravic kot uporabniki dostop do sredstev za reševanje sporov brez poseganja v pravico vsakogar do sodnega nadzora;

19. podpira zamisel, da bi lahko kolektivni upravljavci pravic komercialnim uporabnikom s sedežem kjerkoli v Evropski uniji prosto zagotovili vseevropska dovoljenja in dovoljenja za različne repertoarje za spletno uporabo (vključno z uporabo preko prenosnega telefona) in to pod pravičnimi in individualno sklenjenimi pogoji ter brez diskriminacije med uporabniki; poziva Komisijo, naj izvede oceno učinka globalnih licenc na področju spletnih storitev in učinka na gmotni in socialni položaj ustvarjalcev;

20. verjame, da bi moral biti v središču tesnega sodelovanja med kolektivnimi upravljavci pravic sistem „vse na enem mestu”, kjer bi lahko komercialni uporabniki pridobili potrebna dovoljenja za svetovni repertoar za želeno področje, pri čemer bi bilo hkrati treba zagotoviti visoko stopnjo zaščite za imetnike pravic, da bi se izognili nevarnosti, da bi uporabniki iskali kolektivnega upravljavca pravic z najcenejšimi dovoljenji.

POSTOPEK

Naslov

Priporočilo Komisije z dne 18. maja 2005 o kolektivnem čezmejnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic za zakonite spletne glasbene storitve

Št. postopka

2006/2008(INI)

Pristojni odbor

JURI

Mnenje pripravil
  Datum razglasitve na zasedanju

CULT
19.1.2006

Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju

 

Pripravljavec/-ka mnenja
  Datum imenovanja

Manolis Mavrommatis
13.2.2006

Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja

 

Obravnava v odboru

27.4.200

29.05.2006

21.6.2006

 

 

Datum sprejetja

13.7.2006

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Badia I Cutchet, Ivo Belet, Guy Bono, Marie-Hélène Descamps, Jolanta Dičkutė, Věra Flasarová, Hanna Foltyn-Kubicka, Milan Gaľa, Vasco Graça Moura, Lissy Gröner, Luis Herrero-Tejedor, Ruth Hieronymi, Manolis Mavrommatis, Marianne Mikko, Ljudmila Novak, Doris Pack, Zdzisław Zbigniew Podkański, Christa Prets, Karin Resetarits, Pál Schmitt, Nikolaos Sifunakis, Hannu Takkula, Helga Trüpel, Henri Weber, Thomas Wise, Tomáš Zatloukal

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Erna Hennicot-Schoepges, Nina Škottová

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

 

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

Navzoča sta bila dva namestnika PPE-DE, vendar je bil pri končnem glasovanju upoštevan glas samo enega od njiju.


POSTOPEK

Naslov

Priporočilo Komisije z dne 18. maja 2005 o kolektivnem čezmejnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic za zakonite spletne glasbene storitve (2005/737/ES)

Št. postopka

2006/2008(INI)

Pristojni odbor
  Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju

JURI
19.1.2006

Odbori, zaprošeni za mnenje
  Datum razglasitve na zasedanju

CONT
19.1.2006

 

 

 

 

Odbori, ki niso dali mnenja
  Datum sklepa

 

 

 

 

 

Okrepljeno sodelovanje
  Datum razglasitve na zasedanju

 

 

 

 

 

Poročevalec/-ka
  Datum imenovanja

Katalin Lévai
12.12.2005

 

Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka

 

 

Obravnava v odboru

21.3.2006

19.4.2006

11.9.2006

20.11.2006

27.2.2007

Datum sprejetja

27.2.2007

Izid končnega glasovanja

+

-

0

21

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Wolfgang Bulfon, Bert Doorn, Giuseppe Gargani, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Klaus-Heiner Lehne, Katalin Lévai, Antonio López-Istúriz White, Hans-Peter Mayer, Manuel Medina Ortega, Hartmut Nassauer, Aloyzas Sakalas, Diana Wallis, Rainer Wieland, Jaroslav Zvěřina, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Mladen Petrov Chervenyakov, Adeline Hazan, Barbara Kudrycka, Eva Lichtenberger, Dagmar Roth-Behrendt, József Szájer, Jacques Toubon

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Toine Manders

Datum predložitve

5.3.2007

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

 

Zadnja posodobitev: 7. marec 2007Pravno obvestilo