Postopek : 2005/0278(CNS)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0061/2007

Predložena besedila :

A6-0061/2007

Razprave :

PV 28/03/2007 - 16
CRE 28/03/2007 - 16

Glasovanja :

PV 29/03/2007 - 8.8
CRE 29/03/2007 - 8.8
Obrazložitev glasovanja
PV 22/05/2007 - 9.6
CRE 22/05/2007 - 9.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2007)0095
P6_TA(2007)0191

POROČILO     *
PDF 606kDOC 759k
14. marec 2007
PE 380.703v02-00 A6-0061/2007

o predlogu Uredbe Sveta o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov

(KOM(2005)0671 – C6-0032/2006 – 2005/0278(CNS))

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

Poročevalka: Marie-Hélène Aubert

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Uredbe Sveta o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov

(KOM(2005)0671 – C6-0032/2006 – 2005/0278(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0671)(1),

–   ob upoštevanju členov 37 in 95 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0032/2006),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–   ob upoštevanju členov 51 in 35 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0061/2007),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog, na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija  Predlogi sprememb Parlamenta

Predlog spremembe 1

Navedba sklicevanja 1

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 37 in 95 Pogodbe,

Obrazložitev

V členu 37 Pogodbe so zajeti le kmetijski vidiki zakonodaje, uredba pa ureja tudi posebne načine predelave in priprave organskih izdelkov v gostinskih obratih, javnih menzah in restavracijah, kar vključuje tudi vidike notranjega trga. Vključitev člena 95 o določbah o notranjem trgu bi tudi okrepila položaj Parlamenta pri morebitnih pogajanjih o izvedbenih pravilih, da bodo sprejeta po postopku komitologije.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 1

(1) Ekološka pridelava je splošni sistem vodenja kmetijskega gospodarstva in pridelave hrane, ki združuje najboljšo okoljsko prakso, visoko raven biološke raznolikosti, ohranjanje naravnih virov, uporabo visokih standardov dobrega počutja živali in pridelavo v skladu s preferencami nekaterih potrošnikov za proizvode, pridelane z uporabo naravnih snovi in postopkov. Postopek ekološke pridelave tako igra dvojno družbeno vlogo: po eni strani zagotavlja, da se specifični trg odziva na povpraševanje potrošnikov po ekoloških proizvodih, po drugi strani pa skrbi za javno dobro in prispeva k varovanju okolja, dobremu počutju živali in razvoju podeželja.

(1) Ekološka pridelava je splošni sistem vodenja kmetijskega gospodarstva in pridelave hrane, ki se osredotoča na vse vidike trajnostne pridelave in si prizadeva doseči ravnovesje ter združuje najboljšo okoljsko prakso, visoko raven biološke raznolikosti, ohranjanje naravnih virov in uporabo visokih standardov dobrega počutja živali, njen cilj pa je izboljšanje rodovitnosti prsti z naravnimi sredstvi in zagotovitev pridelave v skladu s preferencami nekaterih potrošnikov za proizvode, pridelane z uporabo naravnih snovi in postopkov. Postopek ekološke pridelave tako igra več pozitivnih vlog: ne zagotavlja samo, da se specifični trg odziva na povpraševanje potrošnikov po ekoloških proizvodih, s tem ko skrbi za javno dobro, ki ni omejeno le na živilski sektor, ampak tudi in predvsem prispeva k varovanju okolja, dobremu počutju živali in socialnemu razvoju podeželja.

Obrazložitev

Ekološka pridelava bi morala biti osredotočena na trajnostno pridelavo, poleg tega pa bi moralo obstajati ravnotežje med različnimi najboljšimi praksami na okoljskem področju.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 2

(2) Prispevek sektorja ekološkega kmetijstva v večini držav članic narašča. Še zlasti je v zadnjih letih opazna rast povpraševanja potrošnikov. Nedavne reforme skupne kmetijske politike, ki poudarjajo tržno naravnanost in ponudbo kakovostnih proizvodov, ki izpolnjujejo zahteve potrošnikov, bodo verjetno še naprej spodbujale trg z ekološkimi proizvodi. Ob upoštevanju tega zakonodaja o ekološki pridelavi igra vse pomembnejšo vlogo v okviru kmetijske politike in je tesno povezana z razvojem na kmetijskih trgih.

 

(2) Ekološko kmetovanje v celoti ustreza ciljem trajnostnega razvoja, ki si jih je Evropska unija zastavila v okviru göteborške agende, s tem da prispeva k doseganju trajnostnega razvoja, pridelave zdravih in kakovostnih proizvodov ter uporablja okoljsko trajnostne načine pridelave. Prispevek sektorja ekološkega kmetijstva v večini držav članic narašča. Še zlasti je v zadnjih letih opazna rast povpraševanja potrošnikov. Nedavne reforme skupne kmetijske politike, ki poudarjajo tržno naravnanost in ponudbo kakovostnih proizvodov, ki izpolnjujejo zahteve potrošnikov, bodo verjetno še naprej spodbujale trg z ekološkimi proizvodi. Ob upoštevanju tega mora ekološka pridelava igrati vse pomembnejšo vlogo v okviru kmetijske politike in biti tesno povezana z razvojem na kmetijskih trgih ter z zaščito in varovanjem tal, namenjenih kmetijskim dejavnostim.

Obrazložitev

Menimo, da je omemba göteborške strategije EU in njenih poglavitnih načel s področja kmetijstva (prim. sklepi predsedstva, Göteborg, 15. in 16. junij 2001) na tem mestu ključnega pomena, saj se strategija posebej sklicuje na ekološko kmetijstvo kot vidik skupne kmetijske politike, ki v celoti ustreza göteborškim ciljem.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 2 a (novo)

 

(2a) Vsak zakonodajni akt in politika, ki ju Skupnost sprejme na tem področju, mora prispevati k razvoju ekološkega kmetijstva in ekološke pridelave, kot je opredeljeno v tej uredbi. Organsko kmetijstvo igra pomembno vlogo pri izvajanju trajnostne razvojne politike Skupnosti.

Obrazložitev

Organsko kmetijstvo je tesno povezano s trajnostno razvojno politiko. Druge politike in zakonodajni dokumenti bi se morali po tej politiki zgledovati z upoštevanjem tega načina pridelave in pomagati pri doseganju zastavljenih ciljev.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 3

(3) Zakonodajni okvir Skupnosti, ki ureja sektor ekološke pridelave, mora imeti za cilj zagotavljanje lojalne konkurence in pravilno delovanje notranjega trga z ekološkimi proizvodi ter ohranjanje in upravičevanje zaupanja potrošnikov v proizvode, ki so označeni kot ekološki. Poleg tega mora stremeti k zagotavljanju pogojev, pod katerimi bo ta sektor lahko napredoval skladno z razvojem pridelave in trga.

(3) Zakonodajni okvir Skupnosti, ki ureja sektor ekološke pridelave, mora imeti za cilj zagotavljanje lojalne konkurence in pravilno delovanje notranjega trga z ekološkimi proizvodi ter ohranjanje in upravičevanje zaupanja potrošnikov v proizvode, ki so označeni kot ekološki. Poleg tega mora stremeti k zagotavljanju pogojev, pod katerimi bo ta sektor lahko napredoval skladno z razvojem pridelave in trga ter na okoljsko trajnosten način.

Obrazložitev

Ekološka pridelava se lahko spodbuja s pomočjo inovativnih zakonodajnih ukrepov, usklajenih ne samo s tržno politiko, temveč tudi s trajnostnim razvojem.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 7

(7) Treba je ustvariti splošni okvir Skupnosti za pravila ekološke pridelave v zvezi s pridelavo rastlin in živinorejo, pri čemer je treba vključiti pravila za prehod na ekološko pridelavo, pa tudi za proizvodnjo predelane hrane in krme. Komisiji je treba podeliti pristojnost, da določi podrobnosti glede teh splošnih pravil in da sprejme pravila Skupnosti glede proizvodnje v ribogojstvu.

(7) Treba je ustvariti splošni okvir Skupnosti za pravila ekološke pridelave v zvezi s pridelavo rastlin in živinorejo, pri čemer je treba vključiti pravila za prehod na ekološko pridelavo, pa tudi za proizvodnjo predelane hrane in krme. Komisiji, ki se mora posvetovati s Parlamentom in Svetom, je treba podeliti pristojnost, da določi podrobnosti glede teh splošnih pravil in njihove priloge ter da sprejme pravila Skupnosti glede proizvodnje v ribogojstvu.

Obrazložitev

Komisija se s Parlamentom in Svetom še ni posvetovala o podrobnostih in prilogah uredbe. Če tega ne bo storila pred sprejetjem uredbe, se bo morala s Parlamentom posvetovati o prilogah takoj po sprejetju osnutkov besedil.

Predlog spremembe 7

Uvodna izjava 8

(8) Z novimi tehnikami in snovmi, ki so primernejše za ekološko pridelavo, se mora razvoj ekološke pridelave še pospešiti.

(8) Razvoj ekološke pridelave je treba tudi v prihodnje na podlagi uveljavljenih najboljših praks podpirati zlasti s pospeševanjem rodovitnosti prsti, kolobarjenja, ohranjanja lokalnih semen, praks za varčevanje z vodo in energijo ter uporabe novih tehnik in snovi, ki so primernejše za ekološko pridelavo.

Obrazložitev

Bolj kot nove tehnike in snovi potrebuje ekološko kmetijstvo posebno podporo v obliki dobrih kmetijskih praks in postopkov.

Predlog spremembe 8

Uvodna izjava 9

(9) Gensko spremenjeni organizmi (GSO) in proizvodi, pridobljeni iz GSO ali z GSO, so nezdružljivi s pojmovanjem ekološke pridelave in predstavo potrošnikov o ekoloških proizvodih. Zato jih ni dovoljeno namerno uporabljati v ekološkem kmetovanju ali pri predelavi ekoloških proizvodov.

(9) Gensko spremenjeni organizmi (GSO) in proizvodi, pridobljeni iz GSO ali z GSO, so nezdružljivi s pojmovanjem ekološke pridelave in predstavo potrošnikov o ekoloških proizvodih. Zato jih ni dovoljeno uporabljati v ekološkem kmetovanju ali pri predelavi ekoloških proizvodov. Kontaminacijo ekoloških semen, vnesenih snovi, krme in hrane je treba izključiti z ustrezno, na previdnostnem načelu temelječo zakonodajo na nacionalni ravni in ravni Skupnosti.

Obrazložitev

Načela, cilji in pravila ekološkega kmetovanja izključujejo uporabo in prisotnost gensko spremenjenih organizmov v vseh ekoloških postopkih in proizvodih. Zato je pomembno na nacionalni ravni in ravni EU sprejeti zakonodajo, ki bo preprečevala kontaminacijo z gensko spremenjenimi organizmi.

Predlog spremembe 9

Uvodna izjava 9 a (novo)

 

(9a) Uporaba sintetičnih fitofarmacevtskih sredstev je nezdružljiva z ekološko pridelavo.

Obrazložitev

Predlog spremembe, ki je razumljiv sam po sebi, je v skladu z uvodnimi izjavami 10 do 13, ki se nanašajo na izključno uporabo obnovljivih virov, večletno kolobarjenje in združljivost dodatnih gnojil z ekološko pridelavo.

Predlog spremembe 10

Uvodna izjava 14

(14) Da ne bi prišlo do onesnaženja okolja, še zlasti naravnih virov, kot sta prst in voda, je treba pri ekološki živinoreji načeloma poskrbeti za tesen odnos med proizvodnjo in zemljo, za primerne večletne sisteme kolobarjenja in krmljenje živine z ekološko pridelanimi proizvodi, ki so gojeni na samem kmetijskem gospodarstvu ali na sosednjih ekoloških kmetijskih gospodarstvih.

(14) Da ne bi prišlo do onesnaženja okolja ter nepopravljivega poslabšanja kakovosti in razpoložljivosti naravnih virov, kot sta prst in voda, je treba pri ekološki živinoreji načeloma poskrbeti za tesen odnos med proizvodnjo in zemljo, za primerne večletne sisteme kolobarjenja in krmljenje živine z ekološko pridelanimi proizvodi, ki so gojeni na samem kmetijskem gospodarstvu ali na sosednjih ekoloških kmetijskih gospodarstvih.

Obrazložitev

Treba je preprečiti nepopravljivo poslabšanje kakovosti in razpoložljivosti naravnih virov.

Predlog spremembe 11

Uvodna izjava 15

(15) Ker je ekološka živinoreja dejavnost, povezana z zemljo, morajo imeti živali, kjer je to mogoče, dostop do zunanjih površin oziroma površin za pašo.

(15) Ker je ekološka živinoreja dejavnost, povezana z zemljo, morajo imeti živali dostop do zunanjih površin oziroma površin za pašo kadar koli to dopuščajo podnebne in talne razmere.

Obrazložitev

Dostop do zunanjih površin in/ali površin za pašo, odvisno od zadevne vrste, je eno izmed temeljnih načel ekološkega kmetijstva in ne sme biti prepuščen izbiri, pač pa mora biti raje odvisen od pogojev, navedenih v predlogu spremembe.

Predlog spremembe 12

Uvodna izjava 16

(16) Pri ekološki živinoreji je treba upoštevati visoke standarde dobrega počutja živali, izpolnjevati specifične vedenjske potrebe živali in skrb za zdravje živali mora temeljiti na preprečevanju bolezni. V povezavi s tem je treba še posebej paziti na pogoje bivanja, živinorejsko prakso in gostoto živali. Poleg tega je pri izbiri pasem treba dati prednost počasi rastočim rasam in upoštevati njihovo sposobnost prilagajanja lokalnim pogojem. Izvedbena pravila za živinorejo in ribogojstvo morajo biti skladna z Evropsko konvencijo za zaščito živali v vzrejne namene (T-AP) in njena nadaljnja priporočila.

(16) Pri ekološki živinoreji je treba upoštevati visoke standarde dobrega počutja živali, izpolnjevati specifične vedenjske potrebe živali in skrb za zdravje živali mora temeljiti na preprečevanju bolezni. V povezavi s tem je treba še posebej paziti na pogoje bivanja, živinorejsko prakso in gostoto živali. Poleg tega je pri izbiri pasem treba dati prednost dolgo živečim, na bolezni odpornim in počasi rastočim rasam ter avtohtonim regionalnim pasmam in upoštevati njihovo sposobnost prilagajanja lokalnim pogojem. Izvedbena pravila za živinorejo in ribogojstvo morajo biti skladna z Evropsko konvencijo za zaščito živali v vzrejne namene (T-AP) in njena nadaljnja priporočila.

Obrazložitev

Tudi odpornost na bolezni in dolgoživost sta pomembni značilnosti trdoživih živalskih pasem.

Predlog spremembe 13

Uvodna izjava 17

(17) Cilj sistema ekološke živinoreje mora biti zaključevanje proizvodnih ciklov različnih vrst živine z ekološko vzrejenimi živalmi. Zato mora spodbujati povečanje genskega sklada ekološko vzrejenih živali, izboljšati samozadostnost in tako zagotavljati razvoj sektorja.

(17) Cilj sistema ekološke živinoreje mora biti zaključevanje proizvodnih ciklov različnih vrst živine z ekološko vzrejenimi živalmi. Zato mora spodbujati povečanje genskega sklada ekološko vzrejenih živali, izboljšati samozadostnost in tako zagotavljati in spodbujati razvoj sektorja.

Obrazložitev

Ekološko živinorejo bi bilo treba zagotoviti in spodbujati.

Predlog spremembe 14

Uvodna izjava 22 a (novo)

 

(22a) Glede na sedanjo raznolikost praks gojenja in živinorejskih praks v ekološkem kmetijstvu je treba državam članicam dovoliti možnost uporabe dodatnih, strožjih pravil za ekološko kmetijstvo na njihovem ozemlju.

Obrazložitev

Glede na to, da se prakse v Evropi precej razlikujejo, ne le zaradi tal in podnebja, ampak tudi zaradi kulturnih dejavnikov, je treba državam članicam dovoliti možnost uporabe dodatnih, strožjih pravil za ekološko kmetijstvo. Takšna možnost "pozitivne" subsidiarnosti že obstaja v trenutno veljavni evropski uredbi o ekološkem kmetijstvu in se je izkazala za nujno potrebno, saj vsaki državi članici omogoča, da na podlagi skupne osnove, ki jo predstavlja evropska zakonodaja, izpolnjuje zahteve njenih lastnih potrošnikov ekoloških proizvodov.

Predlog spremembe 15

Uvodna izjava 25

(25) Da bi na trgu celotne Skupnosti zagotovili jasnost, mora biti za vse ekološke proizvode, proizvedene v Skupnosti, obvezna preprosta standardna navedba, vsaj kjer ti proizvodi ne nosijo logotipa ekološke pridelave Skupnosti. Možnost uporabe navedbe velja tudi za ekološke proizvode, uvožene iz tretjih držav, vendar ni obvezna.

(25) Da bi na trgu celotne Skupnosti zagotovili jasnost, mora biti za vse ekološke proizvode, proizvedene v Skupnosti, obvezna preprosta standardna navedba, celo kadar ti proizvodi nosijo logotip ekološke pridelave Skupnosti. Standardizirana referenčna koda mora veljati tudi za ekološke proizvode, uvožene iz tretjih držav, in mora jasno navajati izvor proizvodov ter morebitne razlike v uporabi pravil za ekološko pridelavo.

Obrazložitev

Standardizirana referenčna koda mora biti obvezna, zlasti za ekološke proizvode, uvožene iz tretjih držav.

Predlog spremembe 16

Uvodna izjava 27 a (novo)

 

(27a) Države članice morajo na podlagi previdnostnega načela in načela, da plača povzročitelj obremenitve, pripraviti ustrezen zakonodajni okvir, da se prepreči kontaminacija ekoloških proizvodov z GSO. Izvajalci morajo sprejeti vse previdnostne ukrepe, ki so potrebni, da se prepreči naključna ali tehnično neizogibna kontaminacijo z GSO.

Predlog spremembe 17

Uvodna izjava 32

(32) V oceni ekvivalentnosti za uvožene proizvode je treba upoštevati mednarodne standarde, ki jih predpisuje Codex Alimentarius.

(32) V oceni ekvivalentnosti za uvožene proizvode je treba upoštevati standarde pridelave, enakovredne tistim, ki se v Skupnosti uporabljajo za ekološko pridelavo.

Justification

Codex Alimentarius določa splošne smernice za pridelavo ekoloških proizvodov in nikakor ne predvideva strogih pravil za pridelavo, ki veljajo za ekološko kmetijstvo v EU.

Predlog spremembe 18

Uvodna izjava 32 a (novo)

 

(32a) Uvozna pravila za ekološke proizvode je treba obravnavati kot model za upravičen dostop na trg, ki proizvajalcem iz tretjih držav omogoča dostop na trg visoke vrednosti pod pogojem, da spoštujejo standarde tega trga.

Predlog spremembe 19

Uvodna izjava 36

(36) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil. Glede na to, da je zakonodaja o ekološki pridelavi pomemben dejavnik v okviru Skupne kmetijske politike, saj je tesno povezana z razvojem kmetijskih trgov, je primerno, da se jo uskladi z obstoječimi zakonskimi postopki, s katerimi se upravlja ta politika. Pooblastila, podeljena Komisiji po tej uredbi, se morajo zato izvajati v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 4 Sklepa 1999/468/ES –

(36) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil. Glede na to, da je zakonodaja o ekološki pridelavi pomemben dejavnik v okviru Skupne kmetijske politike, saj je tesno povezana z razvojem kmetijskih trgov, je primerno, da se jo uskladi z obstoječimi zakonskimi postopki, s katerimi se upravlja ta politika. Pooblastila, podeljena Komisiji po tej uredbi, se morajo zato izvajati v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5 Sklepa 1999/468/ES –

Obrazložitev

Sklep 1999/468/ES je bil spremenjen s Sklepom Sveta 2006/512/ES z dne 17. julija 2006. Regulativni postopek s pregledom Komisiji omogoča uveljavitev dobre upravne prakse ob hkratnem sodelovanju Evropskega parlamenta in Sveta.

Predlog spremembe 20

Člen 1, odstavek 1, uvodni del

1. Ta uredba določa cilje, načela in pravila v zvezi z naslednjim:

 

1. Ta uredba je podlaga za trajnostni razvoj ekološke pridelave in določa cilje, načela in pravila v zvezi z naslednjim:

Predlog spremembe 21

Člen 1, odstavek 1, točka (a)

(a) s pridelavo, dajanjem na trg, uvozom, izvozom in nadzorom ekoloških proizvodov;

(a) vsemi stopnjami pridelave, načini pridelave, predelavo, distribucijo, dajanjem na trg, uvozom, izvozom, pregledovanjem in potrjevanjem ekoloških proizvodov;

Obrazložitev

Značilnost ekološke pridelave je postopkovno usmerjena gospodarska dejavnost, ki vključuje posebne načine pridelave, predelavo, pripravo, distribucijo idr., te pa je treba opredeliti z vsebino, področjem uporabe in opredelitvami pojmov.

Predlog spremembe 22

Člen 1, odstavek 2, uvodni del

2. Ta uredba se uporablja za naslednje proizvode kmetijskega izvora ali proizvode iz ribogojstva, če so ti proizvodi namenjeni za trženje pod oznako „ekološki“:

2. Ta uredba se uporablja za naslednje proizvode kmetijskega izvora ali proizvode iz ribogojstva, če imajo ali naj bi imeli ti proizvodi oznake, ki se nanašajo na ekološki način pridelave:

Predlog spremembe 23

Člen 1, odstavek 2, točka (e a) (novo)

(ea) druge proizvode, kot so volna, konzervirane ribe, kozmetika, prehranska dopolnila in eterična olja;

Obrazložitev

Ti proizvodi so vsaj v eni fazi njihove predelave povezani z naravnim okoljem, njihovo izkoriščanje pa vključuje uporabo kmetijskih in okoljskih virov. Za namene njihovega trajnostnega izkoriščanja lahko možnost njihove razvrstitve med ekološke proizvode predstavlja dodano vrednost.

Predlog spremembe 24

Člen 1, odstavek 3, uvodni del

3. Ta uredba se uporablja na ozemlju Evropske skupnosti za vse izvajalce, ki sodelujejo pri naslednjih dejavnostih:

3. Ta uredba se uporablja za vse izvajalce, ki sodelujejo pri dejavnostih v kateri koli fazi proizvodnje, priprave in distribucije proizvodov, ki so našteti v členu 1(2), vključno z:

Obrazložitev

V sektorju ekoloških proizvodov dobiva trg preskrbe s pripravljeno hrano in pijačo čedalje večji pomen. Številni evropski potrošniki so kar zadeva dnevne obroke odvisni od gostinskih storitev, menz in restavracij. Imeti morajo možnost, da pri izbiri med konvencionalnimi in ekološkimi živili poznajo vse okoliščine. Dobavitelji pripravljene hrane in pijače bi morali, če svojim strankam zares želijo ponuditi celotno paleto ekoloških proizvodov, upoštevati skupne evropske standarde. To bi moralo potrošnikom zagotoviti preglednost in pošteno konkurenco med izvajalci iz različnih držav članic.

Predlog spremembe 25

Člen 1, odstavek 3, točka (b)

(b) predelava hrane in krme;

(b) kondicioniranjem, predelavo ter pripravo hrane in krme;

Predlog spremembe 26

Člen 1, odstavek 3, točka (c)

(c) embaliranje, označevanje in oglaševanje;

(c) kondicioniranjem, embaliranjem, skladiščenjem, označevanjem in oglaševanjem proizvodov ekološkega kmetovanja;

Obrazložitev

Ne gre za oglaševanje.

Predlog spremembe 27

Člen 1, odstavek 3, pododstavek 2

Toda ne velja pa za gostinske dejavnosti, tovarniške menze, prehrambeno oskrbo v ustanovah, restavracije in druge podobne dejavnosti prehrambenih storitev.

(fa) dejavnosti preskrbe s hrano, menze, restavracije in druge podobne gostinske dejavnosti.

Obrazložitev

Uredba mora obsegati dejavnosti preskrbe s hrano in gostinske dejavnosti, saj te obsegajo nadaljnjo obdelavo in pripravo ekološke hrane in predstavljajo obliko trženja, ki jo je treba vključiti v določbe o opredelitvah, oznakah in nadzoru.

Predlog spremembe 28

Člen 2, točka (a)

(a) „ekološka pridelava“ pomeni uporabo postopkov ekološke pridelave na kmetijskem gospodarstvu, kot tudi dejavnosti nadaljnje predelave, embaliranja in označevanja proizvoda v skladu s cilji, načeli in pravili iz te uredbe;

(a) „ekološka pridelava“ pomeni uporabo postopkov ekološke pridelave na kmetijskem gospodarstvu, kot tudi dejavnosti nadaljnje predelave, kondicioniranja, embaliranja, skladiščenja in označevanja proizvoda v skladu s cilji, načeli in pravili iz te uredbe;

Predlog spremembe 29

Člen 2, točka (b)

(b) ekološki proizvod pomeni kmetijski proizvod, ki prihaja iz ekološke pridelave;

(b) „ekološki proizvod“ pomeni proizvod, ki prihaja iz ekološke pridelave;

Obrazložitev

Ker uredba vključuje ribogojstvo, opredelitev „kmetijski” proizvod ni dovolj široka.

Predlog spremembe 30

Člen 2, točka (b a) (novo)

 

(ba) „izvajalec“ pomeni lastnik podjetja, ki opravlja dejavnosti v okviru področja uporabe te uredbe in pod nadzorom oblasti oziroma nadzornih organov, pristojnih za ekološko pridelavo;

Obrazložitev

Ta opredelitev, trenutno uporabljena v členu 4 Uredbe 2092/91/EGS, je potrebna za povezavo vseh dejavnosti, vključenih v področje uporabe predloga.

Predlog spremembe 31

Člen 2, točka (f)

(f) „kmetija v prehodu“ pomeni prehod z neekološkega na ekološko kmetovanje;

(f) „kmetija v prehodu“ pomeni obdobje prehoda s konvencionalnega na ekološko kmetovanje;

Obrazložitev

Prehod je treba časovno omejiti.

Predlog spremembe 32

Člen 2, točka (j)

(j) „pristojni organ“ pomeni osrednji organ države članice, pristojen za ureditev uradnih nadzora na področju ekološke pridelave, ali kateri drug organ, ki mu je bila podeljena ta pristojnost, in kjer je primerno, ustrezni organ tretje države;

(j) „pristojni organ” pomeni organ države članice, pristojen za izvrševanje določb iz te uredbe ter podrobnih pravil, ki jih je Komisija sprejela za izvajanje te uredbe, ali kateri koli drugi organ, ki mu je bila za to dodeljena polna ali delna pristojnost; kjer je primerno, to vključuje tudi ustrezni organ tretje države;

Obrazložitev

Zaradi vključitve različnih možnih oblik udeleženih organov je treba pristojni organ natančneje opredeliti.

Predlog spremembe 33

Člen 2, točka (k)

(k) „nadzorni organ“ pomeni neodvisno tretjo stranko, ki ji je pristojni organ podelil določene naloge nadzora;

 

(k) „nadzorni organ” pomeni neodvisen organ, ki v sektorju ekološke pridelave opravlja preglede, izdaja potrdila in vodi postopke sledljivosti v skladu z določbami iz te uredbe in podrobnimi pravili, ki jih je Komisija sprejela za njeno izvajanje, in ki jo v ta namen prizna ter preveri pristojni organ; kjer je primerno, vključuje tudi enakovreden organ tretje države, za katerega veljajo posebna pravila glede priznanja;

Predlog spremembe 34

Člen 2, točka (m)

(m) „znak skladnosti“ pomeni potrditev skladnosti z določeno skupino standardov ali drugih normativnih dokumentov v obliki znaka;

(m) „znak skladnosti“ pomeni potrditev izpolnjevanja zahtev, ki izhajajo iz določene skupine standardov ali drugih normativnih dokumentov v obliki znaka;

Obrazložitev

Namen predloga spremembe je urediti terminologijo z uvedbo opredelitve v skladu s terminologijo, ki se uporablja v evropskih standardih, kot sta serija EN ISO 9000 o kakovosti in serija EN ISO 14000 o okoljskem upravljanju, kjer je skladnost opredeljena kot izpolnjevanje zahtev.

Predlog spremembe 35

Člen 2, točka (r)

(r) proizvodi, pridobljeni z GSO pomeni hrano in krmne dodatke, arome, vitamine, encime, predelovalne pripomočke, določene proizvode, ki se uporabljajo za prehrano živali (v skladu z Direktivo 82/471/EGS), fitofarmacevtska sredstva, gnojila in dodatke za izboljšanje tal, ki so pridelani z dodajanjem snovi, ki so v celoti ali delno GSO;

(r) proizvodi, pridobljeni z GSO pomeni proizvode, pridobljene z uporabo GSO kot zadnjega živega organizma v postopku pridelave, ki pa ne vsebujejo ali niso sestavljeni iz GSO, niti niso iz teh proizvedeni;

Obrazložitev

Uredba mora biti skladna z opredelitvami gensko spremenjenih organizmov v drugih ustreznih prepisih, da ne bi prišlo do pojmovnih razlik.

Predlog spremembe 36

Člen 2, točka (v a) (novo)

 

(va) „zeleno gnojilo“ pomeni pridelek, ki lahko vključuje tudi divje rastline in plevel, ki se podorjejo v tla z namenom izboljšanja tal.

Obrazložitev

Opredelitve morajo vključevati vse posebne izraze, ki so uporabljeni v uredbi.

Predlog spremembe 37

Člen 2, točka (v b) (novo)

 

(vb) "veterinarsko zdravljenje" pomeni vsi ukrepi preprečevanja in zdravljenja, ki se uporabljajo za zdravljenje bolne živali ali skupine bolnih živali za določeno boleznijo v skladu z zdravilom in v omejenem obdobju.

Obrazložitev

Izkušnje kažejo, da je treba natančno opredeliti pojem "zdravljenje", uporabljen v členu 9.

Predlog spremembe 38

Člen 2, točka (v c) (novo)

(vc) „sintetičen“ se nanaša na proizvode, proizvedene po kemičnih in industrijskih postopkih, kar vključuje vse proizvode, ki se ne pojavljajo v naravi, in posnemanje proizvodov iz naravnih virov, iz česar pa so izvzeti proizvodi, pridobljeni iz naravnih surovin ali spremenjeni po preprostih kemičnih postopkih.

Obrazložitev

Pojasniti je treba opredelitev sintetičnih proizvodov. Vključene pa ne bi smele biti naravne surovine, ki se tradicionalno predelujejo na primer z uporabo anorganskih kislin ali baz za spremembo pH vrednosti, itd.

Predlog spremembe 39

Člen 3, uvodni del

Sistem ekološke pridelave sledi naslednjim ciljem:

Način ekološke pridelave sledi naslednjim ciljem:

Predlog spremembe 40

Člen 3, točka (a), uvodni del

(a) S praktičnim in gospodarsko uspešnim sistemom upravljanja kmetijstva vzpostavlja pridelavo raznovrstnih proizvodov s postopki, ki:

(a) V sistemu, ki temelji na okoljsko ter družbeno in gospodarsko trajnostni proizvodnji, vzpostavlja pridelavo raznovrstnih proizvodov s postopki, ki:

Obrazložitev

Pojem ekonomske upravičenosti je dvoumen in sporen in ga je možno razložiti na številne in včasih različne načine.

Predlog spremembe 41

Člen 3, točka (a), točka (i)

(i) kar najbolj zmanjšujejo negativne učinke na okolje;

(i) kar najbolj zmanjšujejo negativne učinke na okolje in podnebje;

Predlog spremembe 42

Člen 3, točka (a), točka (i a) (novo)

 

(ie) zagotovijo trajno ravnovesje med tlemi, vodo, rastlinami in živalmi;

Obrazložitev

Trajnost kmetijstva in z njim povezanih ekosistemov se lahko doseže s postopki ekološkega kmetovanja.

Predlog spremembe 43

Člen 3, točka (a), točka (ii)

(ii) ohranjajo in krepijo visoko raven biološke raznolikosti na kmetijskih gospodarstvih in v njihovi okolici;

(ii) ohranjajo in krepijo visoko raven biološke in genske raznovrstnosti na kmetijskih gospodarstvih in s tem v njihovi okolici v širšem smislu, pri čemer posebno pozornost namenjajo ohranjanju lokalnih vrst, ki so se prilagodile, in avtohtonim pasmam;

Predlog spremembe 44

Člen 3, točka (a), točka (iii)

(iii) kolikor je le mogoče ohranjajo naravne vire, npr. vodo, prst, organske snovi in zrak;

(iii) na najrazumnejši možni način izkoriščajo naravne vire (vodo, tla in zrak) in kmetijske vložke (energijo, fitofarmacevtska sredstva, prehranske sestavine);

Predlog spremembe 45

Člen 3, točka (a), točka (iv)

(iv) spoštujejo stroge standarde dobrega počutja živali in zlasti izpolnjujejo specifične vedenjske potrebe živali.

(iv) spoštujejo stroge standarde zdravja in dobrega počutja živali in zlasti izpolnjujejo specifične vedenjske potrebe živali;

Predlog spremembe 46

Člen 3, točka (a), točka (iv a) (novo)

(iva) prispevajo k ohranitvi tradicionalnih postopkov priprave kakovostnih prehrambenih proizvodov ter k izboljšanju malih družinskih kmetij in podjetij.

Obrazložitev

Načela ekološke pridelave bi morala vključevati družbene in kulturne vidike, ki prispevajo k ohranjanju diferenciacije kakovostne ekološke pridelave.

Predlog spremembe 47

Člen 3, točka (b)

(b) Določa pridelavo hrane in drugih kmetijskih proizvodov, ki ustreza povpraševanju potrošnikov po blagu, proizvedenem z naravnimi postopki ali postopki, ki so primerljivi z naravnimi postopki, in z naravnimi snovmi.

(b) Določa pridelavo hrane in drugih kmetijskih proizvodov, ki ustreza povpraševanju potrošnikov po blagu, proizvedenem z naravnimi postopki ali fizikalnimi postopki, ki so primerljivi z naravnimi postopki, in z naravnimi snovmi.

Obrazložitev

Možnosti uporabe kemičnih snovi bi se bilo treba izogniti.

Predlog spremembe 48

Člen 4, točka (a)

(a) uporaba živih organizmov in mehanskih postopkov pridelave ima prednost pred uporabo sintetičnih materialov;

 

(a) uporabljajo se zgolj živi organizmi in mehanski postopki pridelave, uporaba sintetičnih materialov in postopkov pridelave, ki vključujejo sintetične materiale, je dopustna zgolj v skladu s členom 16 te uredbe;

 

Obrazložitev

Predlagano besedilo ni jasno in zmanjšuje obseg teh načel, zato ga je treba popraviti na bolj pritrdilen način, ne da bi pri tem prepovedali možnost uporabe sintetičnih materialov in nemehanskih postopkov pri resnih ali daljnosežnih situacijah, za katere je potreben hiter odgovor, ki odstopa od načel in pravil o ekološki pridelavi.

Zavoljo usklajenosti z uvodno izjavo 16 okvirne uredbe 1829/2003 bi bilo treba jasno ločiti med opredelitvama za 'pridobljen iz GSO' in 'pridobljen z GSO'.

Zavoljo celovitosti zdravila za uporabo v veterinarski medicini ne bi smela biti izvzeta iz te uredbe. Dandanes nam tržišče ponuja široko paleto ekološko pridelanih zdravil za uporabo v veterinarski medicini, ki jih je torej treba uporabljati v okviru ekološkega kmetovanja.

Predlog spremembe 49

Člen 4, točka (a a) (novo)

 

(aa) biološki in mehanski načini pridelave imajo prednost pred uporabo snovi, vnesenih od zunaj, kot so sintetični materiali;

Predlog spremembe 50

Člen 4, odstavek 1, točka (b)

(b) uporaba naravnih snovi ima prednost pred kemično sintetiziranimi snovmi, ki se lahko uporabljajo le, če naravne snovi niso komercialno dostopne;

 

(b) če je potreben vnos zunanjih snovi, se uporabijo naravne snovi, minerali in ekološko pridelane surovine; kemično obdelane ali sintetizirane snovi morajo biti strogo omejene na izjemne primere, lahko se uporabljajo le, če naravne snovi niso komercialno dostopne, in morajo biti posebej odobrene v skladu s členom 11;

Predlog spremembe 51

Člen 4, točka (c)

(c) GSO in proizvodi, pridobljeni iz GSO ali pridobljeni z GSO, se ne smejo uporabljati, z izjemo zdravil za uporabo v veterinarski medicini;

(c) GSO in proizvodi, pridobljeni iz GSO ali pridobljeni z GSO, se ne uporabljajo;

Predlog spremembe 52

Člen 4, točka (c a) (novo)

 

(ca) ionizirajoče sevanje se ne sme uporabljati;

Predlog spremembe 53

Člen 4, točka (d)

(d) pravila ekološke pridelave se prilagodijo lokalnim pogojem, stopnjam razvoja in specifični živinorejski praksi, pri čemer se ohranja skupni pojem ekološke pridelave.

(d) pravila ekološke pridelave se prilagodijo lokalnim pogojem, stopnjam razvoja in specifični živinorejski praksi, pri čemer se ohranjajo cilji in načela ekološke pridelave;

Predlog spremembe 54

Člen 4, točka (d a) (novo)

 

(da) ekološka pridelava ščiti kakovost, integriteto in sledljivost proizvodov po vsej prehranjevalni verigi;

Predlog spremembe 55

Člen 4, točka (d b) (novo)

 

(db) ekološka pridelava je v družbeno, okoljsko in gospodarsko trajnostna dejavnost;

Predlog spremembe 56

Člen 4, točka (d c) (novo)

 

(dc) prepovedana je hidroponska pridelava poljščin in ostale oblike pridelave poljščin brez uporabe tal ali živinoreje brez uporabe tal.

Obrazložitev

V člen je treba vključiti tudi to prepoved.

Predlog spremembe 57

Člen 5, točka (a)

(a) s kmetijstvom se ohranja in krepi rodovitnost prsti, preprečuje erozija prsti in se proti njej bori, ter kar najbolj zmanjšuje onesnaženje;

(a) s kmetijstvom se ohranja in krepi življenje in rodovitnost prsti, preprečuje erozija prsti in se proti njej bori, ter kar najbolj zmanjšuje onesnaženje;

Obrazložitev

V korist trajnostnega kmetijstva ni potrebna le zaščita rodovitnosti prsti, ampak tudi bioloških skupnosti v njej.

Predlog spremembe 58

Člen 5, točka (a a) (novo)

 

(aa) kmetovanje ohranja in ustvarja delovna mesta ter tako prispeva k trajnostnemu razvoju podeželja;

Predlog spremembe 59

Člen 5, točka (c)

(c) uporaba neobnovljivih virov in sredstev, ki ne izvirajo s kmetije same, se mora čimbolj zmanjšati;

(c) uporaba neobnovljivih virov in sredstev, ki ne izvirajo s kmetije same, se mora čimbolj zmanjšati; spodbuja se uporaba obnovljivih virov energije;

Predlog spremembe 60

Člen 5, točka (f)

(f) rastline se primarno hranijo skozi ekosistem prsti;

 

(f) rastline se primarno hranijo skozi ekosistem prsti; uporabljajo se prakse dobrega ravnanja s prstjo;

Predlog spremembe 61

Člen 5, točka (g)

(g) ohranjanje zdravja živali in rastlin temelji na preventivnih tehnikah, med drugim na izbiri primernih pasem in sort;

(g) ohranjanje zdravja rastlin temelji na preventivnih tehnikah, med drugim na izbiri primernih sort, kolobarjenju, mešani pridelavi poljščin, spodbujanju naravnih sovražnikov škodljivcev ter razvoju naravne odpornosti proti škodljivcem in boleznim;

Predlog spremembe 62

Člen 5, točka (g a) (novo)

 

(ga) ohranjanje zdravja živali temelji na spodbujanju naravne imunske obrambe in telesne zgradbe živali ter izbiri ustreznih pasem in živinorejskih praks;

Predlog spremembe 63

Člen 5, točka (h)

(h) krma za rejne živali prihaja pretežno s kmetijskega gospodarstva, kjer živali bivajo, oziroma se proizvaja v sodelovanju z drugimi ekološkimi kmetijami v isti regiji;

 

(h) krma za rejne živali prihaja prednostno s kmetijskega gospodarstva, kjer živali bivajo, oziroma se proizvaja v sodelovanju z drugimi ekološkimi kmetijami, gostota živali pa je omejena, da se zagotovi povezava med živinorejo in pridelavo poljščin;

Obrazložitev

Ta predlog spremembe odraža posebne značilnosti sredozemskega kmetijstva, pri katerem se živina nahaja pretežno v goratih območjih, pridelava poljščin pa v dolinah, pri čemer se malo kmetij ukvarja z obema dejavnostma. Omejitev uporabe gnoja na gnoj iz ekološke živinoreje bi zato privedla do propadanja in dejanske odprave ekološkega kmetijstva v velikih polsuhih območjih, ki so z ekološkega vidika zelo pomembna, saj je v njih zelo malo živinoreje. Treba je dovoliti uporabo kompostiranega gnoja iz neekološke ekstenzivne živinoreje pod istimi pogoji kot veljajo danes.

Predlog spremembe 64

Člen 5, točka (k)

(k) pri izbiri pasem se daje prednost počasi rastočim rasam in se upošteva sposobnost živali za prilagajanje lokalnim pogojem, njihovo vitalnost in odpornost na bolezni oziroma zdravstvene težave;

(k) pri izbiri pasem se daje prednost počasi rastočim rasam, dolgo živečim rasam in avtohtonim lokalnim pasmam in se upošteva sposobnost živali za prilagajanje lokalnim pogojem, njihovo vitalnost in odpornost na bolezni oziroma zdravstvene težave;

Obrazložitev

Treba je povečati obseg avtohtonih pasem, ki se bolje prilagajajo regionalnim pogojem in so pogosto povezane s tradicionalnimi praksami kmetovanja, značilnimi za evropske regije, in jih je zato treba zaščititi. Rezultat bodo kakovostni proizvodi, katerih posebna narava lahko za evropske podeželske regije predstavlja gospodarsko dodano vrednost.

Predlog spremembe 65

Člen 5, točka (l)

(l) krma za ekološko vzrejo živine je v osnovi sestavljena iz sestavin ekološkega kmetijskega izvora in iz naravnih snovi nekmetijskega izvora;

(l) krma za ekološko vzrejo živine je sestavljena iz sestavin ekološkega kmetijskega izvora in iz naravnih snovi nekmetijskega izvora ter zadošča posebne prehranske potrebe rejnih živali na posameznih stopnjah njihovega razvoja; izjeme morajo biti odobrene v skladu s členom 11.

Predlog spremembe 66

Člen 5, točka (n)

(n) proizvodnja iz ribogojstva mora zmanjšati negativni učinek na vodno okolje;

(n) proizvodnja iz ribogojstva ohranja biološko raznovrstnost in kakovost naravnih vodnih ekosistemov ter zmanjšuje škodljive vplive na vodne in kopenske ekosisteme;

Obrazložitev

Načela ekološke pridelave bi morala vključevati čim več vidikov celovitih ukrepov in zajemati okoljske, javnozdravstvene in socialne vidike ekološkega kmetijstva, vendar bi morala upoštevati tudi regionalne in kulturne razlike v pridelavi rastlin in živinoreji.

Predlog spremembe 67

Člen 6, naslov

Načela, ki veljajo za predelavo

Načela, ki veljajo za predelavo in pripravo

Predlog spremembe 68

Člen 6, uvodni del

Poleg splošnih načel, ki so določena v členu 4, veljajo naslednja načela za pridelavo predelane ekološke hrane in krme:

Poleg ciljev in splošnih načel, ki so določena v členu 4, veljajo naslednja načela za pridelavo in pripravo predelane ekološke hrane in krme, vključno z opredelitvijo in morebitnimi spremembami prilog:

Obrazložitev

Člen bi moral vključevati pripravo ekološke hrane in krme ter jasno urejati izjemno uporabo sestavin in dodatkov, ki v nekaterih primerih niso komercialno dostopni. Prav tako bi moral ustrezno urejati vse opredelitve in morebitne spremembe prilog.

Predlog spremembe 69

Člen 6, točka (a)

(a) ekološka hrana in krma se v osnovi pridelujeta iz sestavin kmetijskega izvora, ki so ekološke, razen če ekološka sestavina ni komercialno dostopna;

(a) ekološka hrana in krma se pridelujeta iz sestavin kmetijskega izvora, ki so ekološke, razen če ekološka sestavina ni komercialno dostopna;

Predlog spremembe 70

Člen 6, točka (b)

(b) uporablja se kar najmanj dodatkov in predelovalnih pripomočkov, in sicer samo v primeru bistvene tehnološke potrebe;

(b) uporablja se kar najmanj dodatkov in predelovalnih pripomočkov, in sicer samo v primeru bistvene tehnološke ali prehranske potrebe in ob njihovi odobritvi v skladu s postopkom iz člena 15;

Predlog spremembe 71

Člen 6, točka (c a) (novo)

 

(ca) hrana se skrbno predela tako, da se zagotovi neokrnjenost ekološke hrane;

Predlog spremembe 72

Člen 7, odstavek 1, pododstavek 1

Celotni komercialni del kmetijskega gospodarstva se upravlja skladno z zahtevami, ki veljajo za ekološko pridelavo ali prehod na ekološko pridelavo.

Celotno kmetijsko gospodarstvo se upravlja skladno z zahtevami, ki veljajo za ekološko pridelavo.

Obrazložitev

Na podlagi ekološkega načela popolnosti bi moral biti končni cilj prehoda s konvencionalne na ekološko pridelavo popolna ekološka predelava.

Predlog spremembe 73

Člen 7, odstavek 1, pododstavek 2

Toda skladno s specifičnimi pogoji, ki bodo predpisani v skladu s postopkom iz člena 31(2), je kmetijsko gospodarstvo lahko razdeljeno na jasno ločene enote in vse se ne upravljajo v okviru ekološke pridelave.

(Ne zadeva slovenske različice.)

Obrazložitev

(Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe 74

Člen 7, odstavek 1, pododstavek 3

Kjer se v skladu z drugim pododstavkom za ekološko pridelavo ne uporablja celotno kmetijsko gospodarstvo, kmet poskrbi, da so zemlja, živali in proizvodi, ki se uporabljajo za ekološko pridelavo, ločeni od preostalih, in vodi ustrezno evidenco, iz katere je razvidna ločitev.

Kjer se v skladu z drugim pododstavkom za ekološko pridelavo ne uporablja celotno kmetijsko gospodarstvo, kmet poskrbi, da so zemlja, živali in proizvodi, ki se uporabljajo za ekološko pridelavo, ločeni od preostalih, in vodi ustrezno evidenco, iz katere je razvidna ločitev. Ta ločitev se smiselno uporablja tudi za ribogojske vrste.

Obrazložitev

Zahteve glede ločitve je treba razširiti na ribogojstvo.

Predlog spremembe 75

Člen 7, odstavek 2, pododstavek 2

Kjer kmetje za pridelavo ekološke hrane ali krme uporabljajo proizvode, kupljene od tretjih strank, morajo od prodajalca zahtevati, da potrdi, da dobavljeni proizvodi niso bili pridobljeni z GSO.

 

Če kmetje ali kateri koli drugi dobavitelji ekoloških proizvodov za pridelavo ekološke hrane ali krme uporabljajo proizvode, kupljene od tretjih strank, morajo od prodajalca zahtevati, da potrdi, da dobavljeni proizvodi niso bili pridobljeni iz GSO ali z njimi ter da ne vsebujejo ali so sestavljeni iz GSO.

Predlog spremembe 76

Člen 7, odstavek 2, pododstavek 2 a (novo)

 

V primeru naključne ali tehnično neizogibne kontaminacije z GSO morajo imeti izvajalci možnost predložiti dokaze, da so sprejeli vse potrebne ukrepe za preprečitev takšne kontaminacije.

Predlog spremembe 77

Člen 8, odstavek 1, točka (b)

(b) rodovitnost in biološka dejavnost prsti se ohranjata in povečujeta z večletnim kolobarjenjem, vključno z zelenim gnojenjem, uporabo hlevskega gnoja in organskih materialov z ekoloških kmetij;

(b) rodovitnost in biološka dejavnost prsti se ohranjata in povečujeta z večletnim kolobarjenjem, vključno z zelenim gnojenjem, uporabo odplak od vzreje živali in organskih materialov z ekoloških kmetij, po možnosti kompostiranih;

Obrazložitev

Odplake ne vsebujejo le gnoja in so zato primernejši izraz.

Poleg tega se lahko poleg odplak uporabljajo tudi druge ekološke snovi.

Predlog spremembe 78

Člen 8, odstavek 1, točka (h)

(h) za uporabo katerih koli odobrenih sintetičnih snovi veljajo pogoji in omejitve v zvezi s proizvodi, za katere se lahko uporabljajo, način uporabe, odmerek, rok uporabe in stik s pridelkom;

(h) za uporabo katerih koli odobrenih sintetičnih snovi veljajo strogo določeni pogoji in omejitve v zvezi s proizvodi, za katere se lahko uporabljajo, način uporabe, odmerek, rok uporabe in stik s pridelkom;

Predlog spremembe 79

Člen 9, točka (b), točka (iii)

(iii) rejne živali imajo trajen dostop na prosto, po možnosti na pašnik, kadar vremenski pogoji in stanje tal to dovoljujejo;

 

(iii) rejne živali imajo trajen dostop do zunanjih površin, po možnosti na pašnik, kadar vremenski pogoji in stanje tal to dovoljujejo, razen če zakonodaja Skupnosti nalaga omejitve in obveznosti v zvezi z varovanjem zdravja ljudi in živali; Komisija in države članice zagotovijo, da takšne omejitve in obveznosti ne povzročajo trpljenja živali ali izgube trgov za ekološke proizvode;

Obrazložitev

Nedavna evropska pravila so bila naložena za omejitev ekoloških ptic, da bi jih zaščitili pred virusom H5N1, visoko patogeno ptičjo gripo. Temu je sledila razprava o dobrem počutju živali (kljuni se pri ekoloških piščancih ne pohabijo, kar lahko povzroči probleme v zvezi z dobrim počutjem živali). Potrošniki so bili zaskrbljeni, da je ekološka perutnina "manj ekološka" kot običajna. Zato bi bilo treba uvesti obveznost, da si organi prizadevajo in poiščejo alternative za sektorje ekološke živinoreje, ob ohranjanju najvišjih možnih standardov dobrega počutja živali.

Predlog spremembe 80

Člen 9, točka (b), točka (iv)

(iv) število rejnih živali se omeji, da ne prihaja do prekomerne popasenosti, teptanja zemlje, erozije ali onesnaženja, ki bi ga povzročile živali ali širjenje gnojevke;

(iv) število rejnih živali se omeji, da ne prihaja do prekomerne popasenosti, teptanja zemlje, erozije ali onesnaženja, ki bi ga povzročile živali ali širjenje njihovih odplak;

Obrazložitev

Odplake ne vsebujejo le gnoja.

Predlog spremembe 81

Člen 9, točka (b), točka (v)

(v) ekološko vzrejena živina mora biti ločena oziroma se zlahka loči od drugih rejnih živali;

(v) ekološko vzrejena živina mora biti ločena od drugih rejnih živali;

Obrazložitev

Črtani del besedila je protisloven, saj lahko živina v praksi ostane skupaj celo življenje.

Predlog spremembe 82

Člen 9, točka (b), točka (x)

(x) čebelnjaki in materiali, ki se uporabljajo v čebelarstvu, morajo biti iz naravnih materialov;

 

(x) čebelnjaki in materiali, ki se uporabljajo v čebelarstvu, morajo biti iz materialov, za katere je dokazano, da nimajo negativnih učinkov na okolje v okolici;

Obrazložitev

Čebelnjaki lahko vsebujejo dele iz nerjavečega jekla, ki npr. ne škodujejo okolju.

Predlog spremembe 83

Člen 9, točka (c), točka (i)

(i) razmnoževanje se ne sme sprožiti s hormonsko terapijo, razen če gre za zdravljenje motenj razmnoževanja;

(i) razmnoževanje bi moralo načeloma temeljiti na naravnih metodah, vendar je umetna osemenitev dovoljena. Druge oblike umetnega ali delno umetnega razmnoževanja (npr. prenos zarodkov) se ne uporabljajo;

Obrazložitev

Besedilo iz Uredbe (EGS) št. 2092/91 je veliko bolj jasno.

Predlog spremembe 84

Člen 9, točka (c), točka (ii)

(ii) kloniranje in prenos embria se ne uporabljata;

(ii) vzrejne tehnike, pri katerih se uporablja gensko inženirstvo, kloniranje in prenos zarodka se ne uporabljajo;

Predlog spremembe 85

Člen 9, točka (d), točka (i)

(i) rejne živali se krmijo z ekološko krmo, vključujoč tudi deleže krme s kmetij v prehodu na ekološko kmetovanje, ki ustrezajo prehranskim potrebam živali na različnih stopnjah njihovega razvoja;

(i) rejne živali se krmijo z ekološko krmo, da se zadosti prehranskim potrebam živali na različnih stopnjah njihovega razvoja; dovoljene so izjeme iz Priloge XX, v katerih je določeno, kolikšen delež krme s kmetij v prehodu na ekološko kmetovanje se lahko uporabi;

Obrazložitev

V členu 9 je treba določiti jasen okvir za pravila in izjeme v prilogah.

Predlog spremembe 86

Člen 9, točka (d), točka (ii)

(ii) živali imajo stalen dostop do paše ali vlaknin;

(ii) živali imajo stalen dostop do paše ali vlaknin, razen če za to obstajajo kontraindikacije iz veterinarskih razlogov, o čemer odloča pristojni organ ali veterinar, ki zdravi živali;

Predlog spremembe 87

Člen 9, točka (e), točka (ii)

(ii) izbruhi bolezni se zdravijo nemudoma, da se prepreči trpljenje živali; po potrebi je dovoljeno uporabiti alopatske proizvode, vključno z antibiotiki, če je uporaba fitoterapevtskih, homeopatskih in drugih proizvodov neprimerna.

(ii) izbruhi bolezni se zdravijo nemudoma, da se prepreči trpljenje živali; po potrebi in pod strogimi pogoji (določitev največjega števila zdravljenj na žival in karence) je dovoljeno uporabiti sintetična kemična alopatska veterinarska zdravila, vključno z antibiotiki, če je uporaba fitoterapevtskih, homeopatskih in drugih proizvodov neprimerna.

Obrazložitev

Izraz "alopatski proizvodi" ni dovolj jasen.

Opredelitev in omejitev števila sintetičnih kemičnih alopatskih zdravljenj na žival sta zelo pomembni. To je v skladu z zahtevami in načeli ekološkega kmetovanja, gre za že uveljavljeno prakso v okviru sedanjega sistema in potrošnikom omogoča, da dobijo zagotovilo, zlasti glede morebitnih ostankov.

Predlog spremembe 88

Člen 10, odstavek 1

1. Komisija v skladu s postopkom iz člena 31(2) in v skladu s cilji ter načeli, predpisanimi v Naslovu II, določi pravila pridelave, vključno s pravili prehoda, ki veljajo za ekološko ribogojstvo.

1. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu po posvetovanju z ustreznimi interesnimi skupinami predstavi zakonodajni predlog o pravilih pridelave, vključno s pravili prehoda, ki veljajo za ekološko ribogojstvo.

Obrazložitev

Ustrezno je treba izdelati posebna pravila za ribogojstvo; v ta namen se je treba posebej posvetovati z ustreznimi interesnimi skupinami in uvesti nov postopek spreminjanja zakonodaje s Parlamentom in Svetom, kot se je že v preteklosti uporabljal za pravila za proizvodnjo na področju živinoreje.

Predlog spremembe 89

Člen 11, odstavek 1, uvodni del

1. Komisija v skladu s postopkom iz člena 31(2) in v skladu s cilji ter načeli, predpisanimi v Naslovu II, določi specifična merila za odobritev proizvodov in snovi, ki jih je dovoljeno uporabljati v ekološkem kmetijstvu, in sicer:

1. Komisija v skladu s postopkom iz člena 31(2), po posvetovanju z ustreznimi interesnimi skupinami in v skladu s cilji ter načeli, predpisanimi v Naslovu II, določi specifična merila za odobritev proizvodov in snovi, ki jih je dovoljeno uporabljati v ekološkem kmetijstvu, in sicer:

Predlog spremembe 90

Člen 11, odstavek 1, točka (e)

(e) čistilne materiale;

(e) čistilne materiale ter materiale za higieno in razkuževanje;

Predlog spremembe 91

Člen 11, odstavek 1, točka (f)

(f) druge snovi.

(f) druge snovi, kot so vitamini, mikroorganizmi in spodbujevalci rasti za rastline.

Predlog spremembe 92

Člen 11, odstavek 2 a (novo)

 

2a. Komisija zagotovi pregledne postopke v zvezi z uporabo, dokumentacijo, pregledi, ocenjevanjem in učinkovitim odločanjem. Državam članicam prosilkam daje napotke in uporablja strokovno znanje s področja ekološkega kmetovanja in živilskega sektorja. Interesne skupine bi morale imeti možnost sodelovati pri postopku ocenjevanja nekaterih proizvodov in snovi, ki bodo vključene na pozitivne sezname. Zahteve po spremembah ali preklicu ter odločitvah o tem bodo objavljene.

Obrazložitev

Uredba bi morala vključevati mehanizem za sodelovanje interesnih skupin in javne podatke o spremembah glede odobritve posebnih izdelkov in snovi, ki so pri ekološki pridelavi dovoljene.

Predlog spremembe 93

Člen 11, odstavek 2 b (novo)

2b. Za fitofarmacevtska sredstva veljajo naslednja pravila:

 

(i) njihova uporaba mora biti nujna za nadzor škodljivega organizma ali določeno bolezen, za katero še ni na voljo drugih bioloških ali fizikalnih možnosti ali možnosti gojenja oziroma postopkov predelave ali drugih postopkov učinkovitega ravnanja

 

(ii) proizvodi, ki niso rastlinskega, živalskega, mikrobnega ali mineralnega izvora in ki niso identični njihovim naravnim oblikam, se lahko odobrijo, če pogoji za njihovo uporabo izključujejo kakršen koli neposreden stik z užitnim(i) delom(-i) poljščine;

 

(iii) njihova uporaba je začasna, Komisija pa določi datum, do katerega je treba z njihovo uporabo prenehati ali jo obnoviti;

Obrazložitev

Potrošniki iz EU se pogosto odločijo za ekološke proizvode, ker imajo zaupanje, da so ti proizvodi proizvedeni brez potencialno škodljivih snovi. Na sektor bi bilo treba izvesti pritisk, naj nadaljuje z iskanjem ustreznih alternativ z določanjem datumov prenehanja odobrene uporabe teh snovi. To že obstaja v primeru konvencionalnih sestavin v živalski krmi; določeni so bili datumi prenehanja, sektor pa se sedaj ukvarja z iskanjem ekoloških alternativ za konvencionalne sestavine, ki se še vedno uporabljajo v ekološki živinoreji.

Predlog spremembe 94

Člen 11, odstavek 2 c (novo)

2c. Živali za proizvodnjo hrane se ne krmi z mesno in kostno moko.

Obrazložitev

Mesna in kostna moka ter podobni proizvodi se v ekološkem kmetijstvu ne bodo uporabljali kot krma.

Predlog spremembe 95

Člen 12, točka (c)

(c) mleko in mlečne proizvode iz mlečnih živali, ki prej niso bile ekološko rejene, je dovoljeno prodajati kot ekološke po preteku obdobja, ki se določi v skladu s postopkom iz člena 31(2);

(c) mleko in mlečne proizvode iz mlečnih živali, ki prej niso bile ekološko rejene, ter proizvode, kot so meso, jajca in mleko, je dovoljeno prodajati kot ekološke po preteku obdobja, ki se določi v skladu s postopkom iz člena 31(2);

Predlog spremembe 96

Člen 13, odstavek 3

3. Heksana in drugih organskih topil ni dovoljeno uporabljati.

3. Heksana in kemičnih topil ni dovoljeno uporabljati.

Obrazložitev

Ustreznejša terminologija. Topila so kemična in ne organska.

Predlog spremembe 97

Člen 13, odstavek 4, pododstavek 2

Če pridelovalci krme uporabljajo za pridelavo krme za ekološko živinorejo sestavine in dodatke, kupljene od tretjih strank, morajo od prodajalca zahtevati, da potrdi, da dobavljeni proizvodi niso bili pridobljeni z GSO.

Če pridelovalci krme uporabljajo za pridelavo krme za ekološko živinorejo sestavine in dodatke, kupljene od tretjih strank, mora prodajalec v pisni obliki potrditi, da dobavljeni proizvodi niso bili v celoti ali delno pridobljeni iz ali z GSO.

Obrazložitev

Glede na njihovo izvirnost in raznolikost v primerjavi s konvencionalnimi proizvodi, ekoloških proizvodov, ko gre za določitev praga za (četudi nizko) namerno kontaminacijo z GSO, ni mogoče uskladiti z zahtevami, ki se nanašajo na konvencionalne proizvode. Za ekološke proizvode ni sprejemljiv noben prag: GSO ne smejo vsebovati. Pisna potrditev je dokaz, da proizvod izpolnjuje vsa predpisana pravila (prim. člen 7(2).

Če je uporaba GSO proizvodov v ekološkem kmetijstvu prepovedana, bi moral biti uporabnik dolžan zahtevati dokument s potrdilom, da GMO niso bili uporabljeni, dobavitelj pa bi moral biti dolžan ta dokument zagotoviti.

Predlog spremembe 98

Člen 14, odstavek 1, točka (a)

(a) vsaj 95 % teže proizvoda morajo sestavljati sestavine ekološkega kmetijskega izvora;

(a) vsaj 95 % teže proizvoda morajo sestavljati sestavine ekološkega kmetijskega izvora, pri čemer se dodana voda in sol ne štejeta;

Predlog spremembe 99

Člen 14, odstavek 1, točka (b)

(b) sestavine, ki niso ekološkega kmetijskega izvora, in predelovalni pripomočki se lahko uporabljajo le, če so bili odobreni v členu 15;

 

(b) aditivi, pomožna tehnološka sredstva, arome, voda, sol, pripravki iz mikroorganizmov in encimov, minerali, elementi v sledeh, vitamini, aminokisline in druga mikrohranila se lahko uporabljajo v živilih, namenjenih za posebne prehranske namene, pod pogojem, da so bili odobreni v členu 15;

Predlog spremembe 100

Člen 14, odstavek 1, točka (c)

(c) sestavine neekološkega kmetijskega izvora so dovoljene samo, če so bile odobrene v členu 15.

 

(c) sestavine neekološkega kmetijskega izvora se lahko uporabljajo samo, če so bile dovoljene v členu 15, ali jih je začasno dovolila država članica;

Predlog spremembe 101

Člen 14, odstavek 1, točka (c a) (novo)

(ca) ekološka sestavina ne sme biti prisotna istočasno kot njej enaka sestavina, ki je neekološkega izvora ali s kemijskega gospodarstva v prehodu;

Predlog spremembe 102

Člen 14, odstavek 1, točka (c b) (novo)

(cb) živila, proizvedena iz pridelkov, ki so bili pospravljeni na kmetijskem gospodarstvu v prehodu, lahko vsebujejo le eno sestavino kmetijskega izvora.

Predlog spremembe 103

Člen 14, odstavek 2

2. Pridobivanje, predelava in skladiščenje ekološke hrane se izvaja skrbno, da ne bi prišlo do izgube lastnosti sestavin. Snovi in tehnik, ki bi povrnile te lastnosti ali popravile posledice zaradi malomarnosti pri predelavi teh proizvodov, ni dovoljeno uporabljati.

2. Pridobivanje, kondicioniranje, prevoz, predelava in skladiščenje in trženje ekološke hrane se izvaja skrbno, da ne bi prišlo do izgube lastnosti sestavin in proizvodov. Snovi in tehnik, ki bi povrnile te lastnosti ali popravile posledice zaradi malomarnosti pri predelavi teh proizvodov, ni dovoljeno uporabljati.

Obrazložitev

Za natančnejši seznam postopkov je primerno dodati kondicioniranje, prevoz in trženje. Poleg tega je logično, da bi morala biti skrbnost, h kateri poziva ta odstavek, razširjena na proizvode in ne bi smela biti omejena le na sestavine.

Predlog spremembe 104

Člen 14, odstavek 3, pododstavek 2

Če predelovalci za pridelavo ekološke hrane ali krme uporabljajo sestavine in predelovalne pripomočke, kupljene od tretjih strank, morajo od prodajalca zahtevati, da potrdi, da dobavljeni proizvodi niso bili pridobljeni z GSO.

Če predelovalci za pridelavo ekološke hrane ali krme uporabljajo sestavine in predelovalne pripomočke, kupljene od tretjih strank, mora v pisni obliki potrditi, da dobavljeni proizvodi niso bili pridobljeni iz ali z GSO.

Obrazložitev

Če je uporaba GSO proizvodov v ekološkem kmetijstvu prepovedana, bi moral biti uporabnik dolžan zahtevati dokument s potrdilom, da GMO niso bili uporabljeni, dobavitelj pa bi moral biti dolžan ta dokument zagotoviti. Pisna potrditev je dokaz, da proizvod izpolnjuje vsa predpisana pravila (glej zgoraj).

Predlog spremembe 105

Člen 14, odstavek 3 a (novo)

3a. Pridobivanje, predelava in skladiščenje proizvodov ekološke hrane se izvaja z zagotovili prostorske in časovne ločitve od drugih, neekoloških proizvodnih linij.

Obrazložitev

Cilj je zagotoviti, da bodo mešana podjetja izvajala zadosten nadzor in na primeren način ločevala postopke.

Predlog spremembe 106

Člen 14, odstavek 3 b (novo)

 

3b. Države članice lahko za proizvodnjo predelane hrane ohranijo ali uvedejo strožja pravila pod pogojem, da so ta v skladu z zakonodajo Skupnosti in ne ovirajo prostega pretoka proizvodov, ki so v skladu s to uredbo.

Obrazložitev

Države članice bi morale imeti možnost, da za proizvodnjo predelane hrane v ekološki pridelavi uvedejo strožja pravila. To je pomembno za konkurenčnost bolj etičnih proizvodov in potrošnikom omogoča širši izbor ekoloških proizvodov.

Predlog spremembe 107

Člen 15, odstavek 3 a (novo)

 

3a. Države članice lahko za uporabo nekaterih proizvodov in snovi v predelavi ohranijo ali uvedejo strožja pravila pod pogojem, da so ta v skladu z zakonodajo Skupnosti in ne ovirajo prostega pretoka proizvodov, ki so v skladu s to uredbo.

Obrazložitev

Če je uporaba GSO proizvodov v ekološkem kmetijstvu prepovedana, bi moral biti uporabnik dolžan zahtevati dokument s potrdilom, da GMO niso bili uporabljeni, dobavitelj pa bi moral biti dolžan ta dokument zagotoviti.

Pisna potrditev je dokaz, da proizvod izpolnjuje vsa predpisana pravila (glej zgoraj).

Predlog spremembe 108

Člen 16, odstavek 2, točka (b a) (novo)

 

(ba) če zakonodaja Skupnosti nalaga omejitve in obveznosti v zvezi z varovanjem zdravja ljudi in živali;

 

Obrazložitev

Različni ukrepi in določbe iz tega člena so odvečni in se nanašajo na primere (npr. prehod), v katerih je začasno očitno potrebna določena stopnja prožnosti.

Pogoje za bolj prožno uporabo pravil o ekološkem kmetijstvu bi bilo treba prav tako razvrstiti po prednosti, njihov obseg pa zmanjšati.

Postopek komitologije bi moral zajemati le nekaj posebnih ukrepov.

Končno je treba vsako odstopanje od pravil o ekološkem kmetijstvu sporočiti pristojnim organom, med drugim organom za izdajanje potrdil; nadzorni organi pa morajo oceniti in na kraju samem pregledati akcijski načrt, ki ga kmetovalec izdela za soočenje s posebnim položajem, v katerem se je znašel.

Predlog spremembe 109

Člen 16, odstavek 2, točka (h)

(h)če zakonodaja Skupnosti nalaga omejitve in obveznosti v zvezi z varovanjem zdravja ljudi in živali.

črtano

Obrazložitev

Različni ukrepi in določbe iz tega člena so odvečni in se nanašajo na primere (npr. prehod), v katerih je začasno očitno potrebna določena stopnja prožnosti.

Pogoje za bolj prožno uporabo pravil o ekološkem kmetijstvu bi bilo treba prav tako razvrstiti po prednosti, njihov obseg pa zmanjšati.

Postopek komitologije bi moral zajemati le nekaj posebnih ukrepov.

Končno je treba vsako odstopanje od pravil o ekološkem kmetijstvu sporočiti pristojnim organom, med drugim organom za izdajanje potrdil; nadzorni organi pa morajo oceniti in na kraju samem pregledati akcijski načrt, ki ga kmetovalec izdela za soočenje s posebnim položajem, v katerem se je znašel.

Predlog spremembe 110

Člen 16, odstavek 2, pododstavek 1 a (novo)

Izjeme se odobrijo, kjer je to primerno, za omejeno obdobje in temeljijo na razvojnem načrtu za zadevno regijo ali kmetijo za rešitev zadevnih težav.

 

Informacije o izjemah, odobrenih po tem členu, so dostopne javnosti in vsaj na tri leta pregledane.

Obrazložitev

Komisija mora manj stroge predpise in odobritev izjem čim bolj omejiti z natančno opredelitvijo meril in postopkov za odobritev ali zavrnitev zahtevkov.

Predlog spremembe 111

Člen 17, odstavek 1

1. Izrazi iz Priloge I, njihove izpeljanke ali pomanjševalnice se posamezno ali skupaj uporabljajo po vsej Skupnosti v katerem koli jeziku Skupnosti za označevanje in oglaševanje proizvoda, ki se pridela in nadzira ali uvaža v skladu s to uredbo.

1. Izrazi iz Priloge I, njihove izpeljanke ali pomanjševalnice se posamezno ali skupaj uporabljajo po vsej Skupnosti v katerem koli jeziku Skupnosti za označevanje in oglaševanje proizvoda, ki se pridela in nadzira ali uvaža v skladu s to uredbo.

Za predelane proizvode se ti izrazi lahko uporabljajo le, če:

(a) je v poimenovanju in na oznaki proizvoda vsaj 95 % teže sestavin, ki so kmetijskega izvora, proizvedenih ekološko in so vse nujne sestavine proizvedene ekološko;

(b) je na seznamu sestavin informacija o ekoloških sestavinah podana na enak način in z uporabo enake barve ter velikosti in oblike črk kot informacija o drugih sestavinah.

Ti proizvodi ne smejo nositi logotipa, ki označuje ekološko pridelavo.

 

Obrazložitev

Da bodo predelani proizvodi označeni z logotipom, ki označuje ekološko pridelavo, bi moralo biti 95 masnih % sestavin kmetijskega izvora ekološko proizvedenih. V juhi bi npr. velik del celotne mase lahko pripisali vodi. V tem primeru bi delež ekoloških proizvodov v celotnem proizvodu znašal manj kot 95 %, čeprav bi bile ob neupoštevanju vode vse oziroma skoraj vse sestavine ekološkega izvora. Poleg tega bi lahko šlo za predelane proizvode, pri katerih proizvajalec ne bi imel možnosti, da bi se pri vsaki sestavini lahko odločil za ekološko. Vseeno pa lahko za ekološke kmetovalce, če jim uspe dobaviti svoje proizvode strankam, ki se med drugim ukvarjajo s predelavo ekoloških proizvodov, to predstavlja nov pomemben trg. V interesu kmetov in strank je, da bi morala obstajati možnost navedbe ekološkega izvora nekaterih sestavin, ker to upravičuje višjo ceno končnega proizvoda. Da bi se izognili povzročanju zmede med potrošniki pa morajo v takšnih primerih veljati zahteve.

Predlog spremembe 112

Člen 17, odstavek 2

2. Izrazi iz Priloge I, njihove izpeljanke ali pomanjševalnice se niti posamezno niti skupaj ne smejo uporabljati nikjer v Skupnosti in v nobenem jeziku Skupnosti za označevanje in oglaševanje proizvoda, ki se ne pridela, ne nadzira oziroma ne uvozi v skladu s to uredbo, razen če teh izrazov očitno ne bi bilo mogoče povezovati s kmetijsko pridelavo.

2. Izrazi iz Priloge I, njihove izpeljanke ali pomanjševalnice se niti posamezno niti implicitno niti skupaj ne smejo uporabljati nikjer v Skupnosti in v nobenem jeziku Skupnosti za označevanje in oglaševanje proizvoda, ki se ne pridela ali uvozi, nadzira in potrdi v skladu s to uredbo, razen če teh izrazov očitno ne bi bilo mogoče povezovati z ekološko kmetijsko pridelavo.

Predlog spremembe 113

Člen 17, odstavek 3

3. Izrazi iz Priloge I, njihove izpeljanke ali pomanjševalnice se ne smejo niti posamezno niti skupaj uporabljati za proizvod, ki nosi oznako, iz katere je razvidno, da vsebuje GSO, je sestavljen ali pridobljen iz GSO.

3. Izrazi iz Priloge I, njihove izpeljanke ali pomanjševalnice se ne uporabljajo niti posamezno niti skupaj za proizvod, ki nosi oznako, iz katere je razvidno, da vsebuje GSO, je sestavljen ali pridobljen iz ali z GSO, ali kjer obstajajo dokazi, da so GSO zastrupili uporabljeni proizvod, sestavino ali krmo.

Obrazložitev

Ekološki proizvajalci pozivajo in potrošniki povprašujejo po sporočilih, ki ne bi bila zavajajoča ali napačna, ko gre za namerno ali naključno prisotnost GSO v ekoloških proizvodih, saj bi ti morali biti celo zaščiteni pred njihovo prisotnostjo.

Zavoljo usklajenosti z uvodno izjavo 16 okvirne uredbe 1829/2003 bi bilo treba jasno ločiti med opredelitvama 'pridobljen iz GSO' in 'pridobljen z GSO'.

Predlog spremembe 114

Člen 17, odstavek 4

4. Države članice ustrezno ukrepajo, da zagotovijo skladnost s tem členom.

4. Države članice ustrezno ukrepajo, da zagotovijo skladnost s tem členom in preprečijo goljufivo uporabo izrazov iz tega člena.

Obrazložitev

Goljufivo uporabo izraza „ekološki”, ki je še vedno močno prisotna, je treba preprečevati in izključevati z jasno zakonodajo.

Predlog spremembe 115

Člen 18, odstavek 1, točka (a)

(a) šifra organa iz člena 22(7), pristojnega za nadzor izvajalca;

(a) šifra organa iz člena 22(7), pristojnega za nadzor, potrjevanje in pregledovanje izvajalca;

Obrazložitev

Vključiti bi bilo treba tudi organe za nadzor in pregledovanje.

Predlog spremembe 116

Člen 18, odstavek 1, točka (b)

(b) če se logotip iz člena 19 ne uporablja, vsaj eno od označb iz Priloge II z velikimi tiskanimi črkami:

(b) logotip iz člena 19 in vsaj ena od označb iz Priloge II z velikimi tiskanimi črkami;

Obrazložitev

Logotip bi moral biti obvezen, da bi tako potrošniki lahko z lahkoto prepoznali ekološke proizvode.

Predlog spremembe 117

Člen 18, odstavek 1, točka (b a) (novo)

 

(ba) oznaka kraja porekla proizvoda ali kmetijske surovine iz katere je proizvod sestavljen, in sicer ali gre za proizvod s poreklom iz Skupnosti ali iz tretje države oziroma gre za kombinacijo porekla. Kraj porekla dopolnjuje ime države, v kolikor proizvod ali surovine, iz katerih je proizveden, prihaja ali prihajajo iz te države.

Obrazložitev

Poreklo proizvoda se pogosto povezuje z njegovo kakovostjo in posebnimi značilnostmi. Gre za dejavnike, ki dobijo poseben pomen pri kakovostnih proizvodih, kot so ekološki proizvodi.

Predlog spremembe 118

Člen 19, naslov

Logotip ekološke pridelave Skupnosti

Logotipi ekološke pridelave Skupnosti in nacionalne ekološke pridelave

Predlog spremembe 119

Člen 19

Komisija v skladu s postopkom iz člena 31(2) določi logotip Skupnosti, ki se uporablja za označevanje, predstavitev in oglaševanje proizvodov, pridelanih in nadziranih oziroma uvoženih v skladu s to uredbo.

 

Komisija v skladu s postopkom iz člena 31(2) določi logotip Skupnosti, ki se uporablja za označevanje, predstavitev in oglaševanje proizvodov, pridelanih in nadziranih oziroma uvoženih v skladu s to uredbo, in ki predstavlja glavni simbol za prepoznavanje za ekološke proizvode v vsej EU.

Obrazložitev

Logotip bi moral biti obvezen, da bi spodbudili enotno sredstvo za prepoznavanje za ekološke proizvode na celotnem trgu EU in zagotovili, da bi ga potrošniki prepoznali. Ta sprememba bi bila praktičen odsev pristopa "enotnega koncepta" k ekološkemu kmetovanju, razglašenem v evropskem akcijskem načrtu za ekološko hrano in kmetovanje.

Predlog spremembe 120

Člen 19, odstavek 1 a (novo)

1a. Logotip Skupnosti se ne uporablja za predelano hrano, ki ni v skladu z členom 14(1) ali za proizvode, pridelane na kmetijah v prehodu.

Obrazložitev

Logotip Skupnosti se ne uporablja za proizvode, ki vsebujejo več kot 5 masnih % konvencionalnih sestavin.

Predlog spremembe 121

Člen 21

Komisija v skladu s postopkom iz člena 31(2) določi specifične zahteve glede označevanja, ki veljajo za ekološko krmo in za proizvode, ki izvirajo s kmetijskih gospodarstev v prehodu.

Komisija v skladu s postopkom iz člena 31(2) določi specifične zahteve glede označevanja, ki veljajo za ekološko krmo.

Obrazložitev

V trditvah na oznakah in v oglasih morajo biti natančno navedene posebne zahteve glede označevanja proizvodov s kmetijskih gospodarstev, ki prehajajo na ekološko kmetovanje.

Predlog spremembe 122

Člen 21, odstavek 1 a (novo)

 

Pri označevanju in oglaševanju rastlinskih proizvodov je dovoljeno uporabiti označbe, ki opozarjajo na prehod na ekološko pridelavo, če ti proizvodi ustrezajo zahtevam iz člena 12.

 

Te označbe:

 

a) navajajo besedilo, „proizveden pri prehodu na ekološko kmetovanje“,

 

b) so v barvi in imajo velikost in tip črk, ki potrošnikom omogoča, da brez dvoma prepoznajo posebne proizvode, proizvedene na kmetijah v prehodu.

Obrazložitev

V trditvah na oznakah in v oglasih morajo biti natančno navedene posebne zahteve glede označevanja proizvodov s kmetijskih gospodarstev, ki prehajajo na ekološko kmetovanje.

Predlog spremembe 123

Člen 22, odstavek 4, pododstavek 1

Pristojni organ v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 882/2004 podeli določene nadzorne naloge enemu ali več nadzornim organom.

Pristojni organ v skladu s členom 4(3) in členom 5(1) Uredbe (ES) št. 882/2004 podeli določene nadzorne naloge enemu ali več nadzornim organom.

Obrazložitev

Obstoječe besedilo ne vključuje dodelitve nadzornih funkcij nadzornim organom razen pristojnemu organu. Takšno prakso poznajo v državah članicah kot je Španija in je navedena v členu 4(3) Uredbe (EGS) št. 882/2004 in členu 9 Uredbe (EGS) št. 2092/91.

Predlog spremembe 124

Člen 22, odstavek 4, pododstavek 2

Nadzorni organi izpolnjujejo zahteve iz Evropskega standarda EN 45011 ali različice vodiča ISO 65 „Splošne zahteve za organe, ki izvajajo sisteme potrjevanja proizvodov“, ki je bila nazadnje objavljena v Uradnem listu Evropske unije, seriji C.

Nadzorni organi so pooblaščeni v skladu z Evropskim standardom EN 45011 ali različice vodiča ISO 65 „Splošne zahteve za organe, ki izvajajo sisteme potrjevanja proizvodov“, ki je bila nazadnje objavljena v Uradnem listu Evropske unije, seriji C.

Obrazložitev

Nadzorni organ bi moral biti pooblaščen v skladu s standardom 45011, da bi zagotovili njegovo sposobnost in nepristranskost. Samo izpolnjevanje zahtev ni dovolj.

Predlog spremembe 125

Člen 22, odstavek 7

7. Države članice dodelijo šifro vsakemu organu, pristojnemu za izvajanje nadzora po tej uredbi.

7. Države članice dodelijo šifro vsakemu organu, pristojnemu za izvajanje nadzora, pregledovanja in potrjevanja po tej uredbi.

Obrazložitev

Vključiti bi bilo treba tudi organe za nadzor in pregledovanje.

Predlog spremembe 126

Člen 22, odstavek 8 a (novo)

 

8a. Države članice v vsakem primeru zagotovijo, da vzpostavljeni nadzorni sistem omogoča sledljivost proizvodov na vseh stopnjah pridelave, priprave in distribucije, s tem pa se potrošniku zajamči, da so bili ekološki proizvodi pridelani v skladu s to uredbo.

Obrazložitev

Sledljivost je treba zagotoviti na vseh stopnjah pridelave.

Predlog spremembe 127

Člen 23, odstavek 1, točka (a)

(a) o tem obvestiti pristojni organ države članice, v kateri izvaja to dejavnost;

(a) o celotnem obsegu te dejavnosti obvestiti pristojni organ države članice, v kateri izvaja to dejavnost;

Predlog spremembe 128

Člen 23, odstavek 4

4. Pristojni organ vodi posodobljen seznam z imeni in naslovi vseh izvajalcev, vključenih v nadzorni sistem.

 

Pristojni in nadzorni organi vodijo posodobljen seznam z imeni in naslovi vseh izvajalcev, vključenih v nadzorni sistem. Ta seznam je na voljo zainteresiranim strankam.

Obrazložitev

Seznam izvajalcev bi morali voditi nadzorni organi in bi moral biti na voljo javnosti.

Predlog spremembe 129

Člen 24, odstavek 3 a (novo)

 

3a. Organizirajo se redne predstavitve zainteresiranih strani, zato da se prizna in izpostavi pomembna vloga ekoloških kmetovalcev pri sprejemanju odločitev in postopku izdajanja potrdil.

Obrazložitev

Treba je najti načine, kako ekološkim pridelovalcem omogočiti stalno vključenost v sprejemanje odločitev in v nove tehnologije za postopke izdajanja potrdil: Nadzorni organi Komisije in pristojni nacionalni organi morajo ustrezno upoštevati njihovo dokazano sposobnost, da organizirajo verodostojne in inovativne sisteme samoizdajanja potrdil.

Predlog spremembe 130

Člen 25, odstavek 1, točka (a)

(a) če je odkrita nepravilnost v zvezi s skladnostjo z zahtevami, ki jih predpisuje ta uredba, zagotovi, da se označbe in logotip, opisane v členih 17, 18 in 19, ne uporabljajo za celotno serijo ali proizvodno serijo, kjer se je pojavila nepravilnost;

(a) če je odkrita nepravilnost v zvezi s skladnostjo z zahtevami, ki jih predpisuje ta uredba, zagotovi, da se označbe in logotip, opisane v členih 17, 18 in 19, ne uporabljajo ali se odstranijo za celotno serijo ali proizvodno serijo, kjer se je pojavila nepravilnost;

Predlog spremembe 131

Člen 26

Na zahtevo, ustrezno utemeljeno s potrebo, da bi zagotovili, da je bil izdelek proizveden v skladu s to uredbo, si pristojni in nadzorni organi z drugimi pristojnimi in nadzornimi organi izmenjujejo pomembne informacije o rezultatih svojega nadzora. Informacije si lahko izmenjujejo tudi na lastno pobudo.

Na zahtevo, ustrezno utemeljeno s potrebo, da bi zagotovili, da je bil izdelek proizveden v skladu s to uredbo, si pristojni organi, predstavniki nacionalnih zainteresiranih strani in zainteresiranih strani Skupnosti, vključeni v sprejemanje odločitev, in nadzorni organi z drugimi pristojnimi in nadzornimi organi izmenjujejo pomembne informacije o rezultatih svojega nadzora. Informacije si lahko izmenjujejo tudi na lastno pobudo.

Obrazložitev

Obrazložitve za predloge sprememb k členu 24 veljajo tudi tu, da se zagotovi vključenost in dejavno sodelovanje kmetovalcev s posebnim znanjem in izkušnjami.

Predlog spremembe 132

Člen 27, odstavek 1

1. Izdelek, uvožen iz tretje države, se lahko da na trg Skupnosti z oznako ekološki, če je skladen z določbami v Naslovih II, III in IV te uredbe.

1. Izdelek, uvožen iz tretje države, se lahko da na trg Skupnosti z oznako ekološki, če:

(a) je skladen z določbami te uredbe;

 

(b) so podjetja, odgovorna za proizvodnjo, uvoz in trženje, pod nadzorom, ki ustreza nadzoru Skupnosti in ki ga izvaja organ, ki ga Skupnost uradno priznava;

 

(c) so podjetja, odgovorna za proizvodnjo, uvoz in trženje, sposobna kadarkoli predložiti dokazila, da proizvod izpolnjuje zahteve te uredbe;

 

(d) ima proizvod potrdilo, ki ga je izdal pristojni nadzorni organ in ki potrjuje upoštevanje te uredbe.

Predlog spremembe 133

Člen 27, odstavek 2

2. Izvajalec iz tretje države, ki želi pod pogoji iz odstavka 1 dati svoje proizvode na trg Skupnosti z oznako ekološki, predloži svoje dejavnosti kateremu koli pristojnemu ali nadzornemu organu iz Naslova V, pod pogojem da zadevni organ v tretji državi izvaja nadzor nad pridelavo, ali pa nadzornemu organu, ki je bil odobren skladno z odstavkom 5.

2. Izvajalec iz tretje države na vseh stopnjah pridelave, predelave ali distribucije proizvodov, ki želi pod pogoji iz odstavka 1 dati svoje proizvode na trg Skupnosti z oznako ekološki, predloži svoje dejavnosti kateremu koli pristojnemu ali nadzornemu organu iz Naslova V, pod pogojem da zadevni organ v tretji državi izvaja nadzor nad pridelavo, ali pa nadzornemu organu, ki je bil odobren skladno z odstavkom 5.

 

Takšni proizvodi bodo zaščiteni s potrdilom nadzornih organov, da ustrezajo pogojem iz tega člena.

Obrazložitev

Treba je zagotoviti, da so vsi zadevni gospodarski subjekti svoje dejavnosti predložili nadzornemu sistemu, ki ustreza sistemu Skupnosti. Za tiste proizvode, za katere se trdi, da ustrezajo vsem pravilom iz ureditve Skupnosti, bi moralo biti obvezno potrdilo. Drugače ne bo mogoče določiti, kateri proizvodi izpolnjujejo ta pogoj ali kdo je odgovoren za oceno pravil tretjih držav o teh proizvodih "neposrednega dostopa".

Predlog spremembe 134

Člen 27, odstavek 2 a (novo)

Izvajalec mora biti sposoben kadarkoli uvoznikom ali nacionalnim organom predložiti dokazila, ki jih je izdal nadzorni organ iz Naslova V, ki omogočajo identifikacijo izvajalca, ki je opravil zadnjo dejavnost, ter preverbo ustreznosti tega izvajalca s to uredbo.

Predlog spremembe 135

Člen 27, odstavek 3, točka (a)

(a) izdelek je bil proizveden skladno s standardi pridelave, enakovrednimi tistim, ki veljajo za ekološko pridelavo v Skupnosti, ali v skladu z mednarodno priznanimi standardi, ki jih predpisujejo smernice Codex Alimentarius;

(a) izdelek je bil proizveden skladno s standardi pridelave, enakovrednimi tistim, ki veljajo za ekološko pridelavo v Skupnosti ob upoštevanju smernic Codex Alimentarius CAC/GL 32;

Obrazložitev

Proizvodi, ki so označeni kot ekološki in ki se tržijo v EU, morajo upoštevati standarde, ki ustrezajo standardom Unije. Smernice Codex Alimentarius so mednarodno priznane za namene priprave pravnih predpisov o ekološkem kmetovanju. Vendar niso ne zavezujoče ne natančne, in tudi ne zagotavljajo same po sebi ustreznosti s predpisi Skupnosti. Tudi glede predelanih živalskih proizvodov so pomanjkljive.

Predlog spremembe 136

Člen 27, odstavek 3, točka (b)

(b) za pridelovalca veljajo določbe o nadzoru, ki so enakovredne določbam nadzornega sistema v Skupnosti ali so skladne s smernicami Codex Alimentarius;

(b) za izvajalca veljajo določbe o nadzoru, ki so enakovredne določbam nadzornega sistema v Skupnosti ob upoštevanju smernic Codex Alimentarius CAC/GL 32;

Obrazložitev

Proizvodi, ki so označeni kot ekološki in ki se tržijo v EU, morajo upoštevati standarde, ki ustrezajo standardom Unije. Smernice Codex Alimentarius so mednarodno priznane za namene priprave pravnih predpisov o ekološkem kmetovanju. Vendar niso ne zavezujoče ne natančne, in tudi ne zagotavljajo same po sebi ustreznosti s predpisi Skupnosti. Iz tega sledi, da niso primerne kot merilo za priznavanje nadzora uvoza.

Predlog spremembe 137

Člen 27, odstavek 3, točka (c)

(c) izvajalec v tretji državi, ki želi svoje proizvode dati na trg Skupnosti z oznako ekološki pod pogoji iz tega odstavka, predhodno svoje dejavnosti predloži v pregled nadzornemu sistemu, priznanemu skladno z odstavkom 4, ali nadzornemu organu, priznanemu skladno z odstavkom 5;

(c) izvajalci na vseh stopnjah pridelave, predelave in distribucije proizvodov v tretji državi, ki želijo svoje proizvode dati na trg Skupnosti z oznako ekološki pod pogoji iz tega odstavka, predhodno svoje dejavnosti predložijo v pregled nadzornemu sistemu, priznanemu skladno z odstavkom 4, oziroma enemu ali več nadzornim organom, priznanim skladno z odstavkom 5;

Obrazložitev

Treba je zagotoviti, da so vsi zadevni gospodarski subjekti svoje dejavnosti predložili nadzornemu sistemu, ki ustreza sistemu Skupnosti. Gospodarski subjekti iz tretjih držav morajo upoštevati pravila, ki ustrezajo pravilom Unije.

Predlog spremembe 138

Člen 27, odstavek 3, točka (d)

(d) proizvod ima potrdilo, ki so ga izdali pristojni ali nadzorni organi tretje države, priznani v skladu z odstavkom 4, ali ga je izdal nadzorni organ, priznan v skladu z odstavkom 5, ki potrjuje, da izdelek izpolnjuje pogoje, predpisane v tem odstavku.

 

(d) proizvod ima potrdilo, ki so ga izdali pristojni ali nadzorni organi tretje države, priznani v skladu z odstavkom 4, ali ga je izdal nadzorni organ, priznan v skladu z odstavkom 5, ki potrjuje, da izdelek izpolnjuje pogoje, predpisane v tem odstavku. Komisija v skladu s postopkom iz člena 14(2) določi pogoje, ki veljajo za potrdilo, ter pravila za izvajanje, preden začne veljati nova uvozna shema.

Obrazložitev

Potrdilo, priloženo uvoženemu blagu, ne more biti podobno tistemu, ki je v Uredbi št. 1788/2001 opredeljeno kot potrdilo o kontrolnem pregledu, saj uvoznih dovoljenj v prihodnosti ne bo več. Treba bo spremeniti sedanje potrdilo in določiti predpise o izvajanju pred začetkom veljave nove uvozne sheme (pričakovani datum je 1. januar 2007).

Predlog spremembe 139

Člen 27, odstavek 3, točka (d a) (novo)

 

(da) nadzorni organi tretjih držav, odobreni v skladu z odstavkom 4 ali priznani v skladu z odstavkom 5, ustrezajo evropskemu standardu EN 45011 o splošnih merilih za certifikacijske organe za proizvode (vodič ISO/IEC 65) in jih je do 1. januarja 2009 v skladu s tem standardom pooblastil kateri koli organ za pooblaščanje, ki je podpisnik večstranskega sporazuma o priznavanju.

Obrazložitev

Nadzorni organi v tretjih državah morajo ustrezati standardu EN 45011 ali biti pooblaščeni v skladu z njim, da bi zagotovili, da za proizvode iz tretjih držav velja nadzorna shema, enakovredna shemi Unije. Za pridobitev pooblastila bi bilo treba določiti razumen rok.

Predlog spremembe 140

Člen 27, odstavek 4, pododstavek 1

Komisija v skladu s postopkom iz člena 31(2) priznava tretje države, katerih standardi pridelave in sistem nadzora so enakovredni tistim, ki veljajo v Skupnosti, ali so skladni z mednarodno priznanimi standardi v smernicah Codex Alimentarius, in sestavi seznam teh držav.

Komisija v skladu s postopkom iz člena 31(2) priznava tretje države, katerih standardi pridelave in sistem nadzora so enakovredni tistim, ki veljajo v Skupnosti in upoštevajo smernice Codex Alimentarius CAC/GL 32, in sestavi seznam teh držav.

Obrazložitev

Proizvodi, ki so označeni kot ekološki in ki se tržijo v EU, morajo upoštevati standarde, ki ustrezajo standardom Unije. Smernice Codex Alimentarius so mednarodno priznane za namene priprave pravnih predpisov o ekološkem kmetovanju. Vendar niso ne zavezujoče ne natančne, in tudi ne zagotavljajo same po sebi ustreznosti s predpisi Skupnosti. Iz tega sledi, da niso primerne kot merilo za priznavanje nadzora uvoza.

Predlog spremembe 141

Člen 27, odstavek 4, pododstavka 2 a in 2 b (novo)

 

Priznani nadzorni organi predložijo poročila z oceno, ki jih izda organ za pooblaščanje oziroma, če je potrebno, pristojni organ za redno ocenjevanje in spremljanje na kraju samem ter večletno ocenjevanje njihovih dejavnosti. Ta poročila z oceno se objavijo na internetu.

Na podlagi teh poročil z oceno Komisija s pomočjo držav članic zagotovi ustrezen nadzor priznanih nadzornih organov z rednim pregledovanjem njihove priznanosti. Vrsta nadzora se določi na podlagi ocene tveganja za nastop nepravilnosti ali kršitev te uredbe.

Obrazložitev

Zagotovitev, da lahko potrošniki v EU verjamejo, da so bili pomembni ekološki proizvodi izdelani v skladu s pravili EU je izjemnega pomena. Z objavo poročila z oceno bo dosežena polna preglednost, ki bo spodbudila zaupanje potrošnikov v ekološke proizvode.

Predlog spremembe 142

Člen 27, odstavek 5 a (novo)

5a. Pristojni nacionalni organi sodelujejo v postopku priznavanja služb za pregledovanje in potrjevanje. Izvajalci, ki uvažajo, jim posredujejo potrdila o vseh uvoznih dejavnostih. Organi vzpostavijo javno zbirko podatkov Skupnosti o uvozu.

 

Pristojni nacionalni organi in pristojni organi Skupnosti lahko izvajajo naključne preglede služb za pregledovanje in potrjevanje na kraju samem.

Obrazložitev

Pristojni nacionalni nadzorni organi morajo vzpostaviti boljše sodelovanje, da si bodo izmenjevali pomembne podatke o uvozu iz tretjih držav.

Predlog spremembe 143

Člen 28, odstavek 1 a (novo)

 

Države članice lahko uporabijo dodatna posebna pravila za ekološko pridelavo na svojem ozemlju, če so ta pravila v skladu z zakonodajo Skupnosti in ne omejujejo trženja proizvodov, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 20.

Obrazložitev

Države članice morajo imeti možnost uporabe dodatnih posebnih pravil za ekološko kmetovanje, kolikor ne omejujejo trženja ekoloških proizvodov na trgu Skupnosti.

Predlog spremembe 144

Člen 31, naslov

Upravljalni odbor za ekološko pridelavo

Regulativni odbor s pregledom za ekološko pridelavo

Predlog spremembe 145

Člen 31, odstavek 1

1. Komisiji pomaga Upravljani odbor za ekološko pridelavo (v nadaljnjem besedilu „Odbor“).

1. Komisiji pomaga regulativni odbor s pregledom za ekološko pridelavo (v nadaljnjem besedilu „Odbor“).

Predlog spremembe 146

Člen 31, odstavek 1 a (novo)

 

1a. Odbor zagotovi redno posvetovanje in sodelovanje s predstavniki ekoloških proizvajalcev in predstavniki potrošnikov s ciljem, da se dosledno izpolnjujejo cilji ekološke pridelave, določeni v členu 3, in sicer s tem, da se jih vključi v posodabljanje in izvajanje ustreznih tehnik v skladu s cilji in načeli, navedenimi v Naslovu II te uredbe.

Obrazložitev

Ker predlog uredbe vsebuje le malo usklajevalnih standardov, bi moral biti za različne ukrepe, sprejete s postopkom komitologije, odgovoren regulativni odbor, ki v proces sprejemanja odločitev vključuje države članice, in ne upravljalni odbor.

Za razliko od člena 4 Sklepa 1999/468/ES člen 5 ne vsebuje nobene časovne omejitve. Odstavek 3 bi bilo treba zato zbrisati.

Udeležba predstavnikov ekoloških kmetovalcev pri sprejemanju odločitev predstavlja resnično izvirno izhodišče in inovacijo, ko gre za uporabo uredbe: najboljša praksa in zanesljive ter preizkušene inovativne metode lahko le izboljšajo sprejemanje odločitev kot celoto, odgovornost za organizacijo tega pa mora prevzeti Komisija.

Da bi bila uredba kar se da pregledna, je treba ohraniti priloge k uredbi 2092/91 in kar se da zmanjšati uporabo komitološkega postopka.

Predlog spremembe 147

Člen 31, odstavek 2

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljajo členi 5a(1) do (4) in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obrazložitev

Sklep 1999/468/ES je bil spremenjen s Sklepom Sveta 2006/512/ES z dne 17. julija 2006. Regulativni postopek s pregledom Komisiji omogoča uveljavitev dobre upravne prakse ob hkratnem sodelovanju Evropskega parlamenta in Sveta. Ni razloga za uvedbo postopka upravljalnega odbora.

Predlog spremembe 148

Člen 31, odstavek 2 a (novo)

 

2a. Komisija obvesti Evropski parlament o vseh načrtovanih spremembah uredbe prek komitološkega postopka in upošteva stališče Parlamenta v zvezi s tem.

Obrazložitev

Ker predlog uredbe vsebuje le malo usklajevalnih standardov, bi moral biti za različne ukrepe, sprejete s postopkom komitologije, odgovoren regulativni odbor, ki v proces sprejemanja odločitev vključuje države članice, in ne upravljalni odbor.

Za razliko od člena 4 Sklepa 1999/468/ES člen 5 ne vsebuje nobene časovne omejitve. Odstavek 3 bi bilo treba zato zbrisati.

Udeležba predstavnikov ekoloških kmetovalcev pri sprejemanju odločitev predstavlja resnično izvirno izhodišče in inovacijo, ko gre za uporabo uredbe: najboljša praksa in zanesljive ter preizkušene inovativne metode lahko le izboljšajo sprejemanje odločitev kot celoto, odgovornost za organizacijo tega pa mora prevzeti Komisija.

Da bi bila uredba kar se da pregledna, je treba ohraniti priloge k uredbi 2092/91 in kar se da zmanjšati uporabo komitološkega postopka.

Predlog spremembe 149

Člen 31, odstavek 4

4. Odbor sprejme svoj poslovnik.

4. Odbor sprejme svoj poslovnik v skladu s členom 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obrazložitev

Ker predlog uredbe vsebuje le malo usklajevalnih standardov, bi moral biti za različne ukrepe, sprejete s postopkom komitologije, odgovoren regulativni odbor, ki v proces sprejemanja odločitev vključuje države članice, in ne upravljalni odbor.

Za razliko od člena 4 Sklepa 1999/468/ES člen 5 ne vsebuje nobene časovne omejitve. Odstavek 3 bi bilo treba zato zbrisati.

Udeležba predstavnikov ekoloških kmetovalcev pri sprejemanju odločitev predstavlja resnično izvirno izhodišče in inovacijo, ko gre za uporabo uredbe: najboljša praksa in zanesljive ter preizkušene inovativne metode lahko le izboljšajo sprejemanje odločitev kot celoto, odgovornost za organizacijo tega pa mora prevzeti Komisija.

Da bi bila uredba kar se da pregledna, je treba ohraniti priloge k uredbi 2092/91 in kar se da zmanjšati uporabo komitološkega postopka.

Predlog spremembe 150

Člen 32, točka (a)

(a) podrobna pravila v zvezi s pravili pridelave, predpisanimi v Naslovu III, še zlasti glede specifičnih zahtev in pogojev, ki jih morajo upoštevati kmetje in drugi pridelovalci ekoloških proizvodov;

(a) podrobna pravila v zvezi s pravili pridelave, predpisanimi v Naslovu III, še zlasti glede specifičnih zahtev in pogojev, ki jih morajo upoštevati kmetje in drugi pridelovalci ekoloških proizvodov, vključno s pozitivnimi seznami rastlinskih snovi, dodatkov, predelovalnih pripomočkov in drugih sestavin;

 

Obrazložitev

V teh pravilih je treba pozitivne sezname izrecno omeniti.

Predlog spremembe 151

Priloga II

- EU-EKOLOŠKO

- EKOLOŠKO

Obrazložitev

Ta izraz bi lahko zmedel potrošnike, da bi mislili, da izdelek izvira iz Evropske unije, medtem ko bi dejansko prihajal iz tretje države. Tudi v drugih jezikovnih različicah bi ga bilo treba spremeniti.

(1)

Še ni objavljeno v UL.


OBRAZLOŽITEV

Protisloven položaj

Čeprav se je ekološka pridelava od sprejetja uredbe 2092/91 izrazito povečala, danes še vedno predstavlja le 1,4 % vseh kmetijskih gospodarstev v 25 državah članicah in 3,6 % kmetijskih zemljišč v uporabi. Ne glede na to povpraševanje potrošnikov še vedno narašča in se vse bolj zadovoljuje z uvoženimi proizvodi, zato prihaja do vedno novih težav v zvezi z nadzorom, izdajanjem potrdil in označevanjem.

Poleg tega so zaradi načela subsidiarnosti, ki velja v kmetijskem razvoju, med državami velike razlike v pomoči, ki jo države članice namenjajo ekološkemu kmetovanju, kar povzroča težave in izkrivljanje konkurence v škodo ekološkim pridelovalcem, ki prejemajo najmanj pomoči.

Čeprav vsi zatrjujejo, da želijo razvijati ekološko kmetovanje, ki bo v celoti ustrezalo ciljem trajnostnega razvoja, ki si jih je Evropska unija zastavila z göteborško strategijo, sta se pojavila dva različna pristopa, ki si pogosto nasprotujeta. Prvi pristop temelji zlasti na sprejetju jasnih in preprostih standardov, tržnih načelih in lajšanju proste trgovine, drugi pa je usmerjen v ekološko kmetovanje, ki poudarja svoj pomen z regionalnega in družbenokulturnega vidika in v smislu ustvarjanja občutka identitete.

Ne gre pozabiti, da se je sektor razvil po zaslugi odločnega delovanja skupine "pionirjev", ki se je postopoma preoblikovala v samostojne mreže. Potrjevanje, označevanje in sisteme nadzora v ekološkem sektorju se je v veliki meri razvilo s sodelovanjem med kmetovalci in potrošniki. Tako so ustvarili zaupanje, da ekološka proizvodnja obsega okolju prijazne postopke, dobro počutje živali in zdravo hrano in za družbo ne pomeni obremenjujočih stroškov zaradi onesnaževanja okolja in vse večje izgube biološke raznovrstnosti.

Zato se postavlja vprašanje, kako bistveno povečati obseg ekološkega kmetovanja in njegovega deleža pri pridelavi in potrošnji živil, hkrati pa ohraniti njegove posebnosti in zaupanje, ki ga imamo vanj?

Razlogi za novo uredbo

Junija 2004 je Komisija sprejela evropski akcijski načrt za ekološko hrano in kmetovanje, ki obsega 21 ukrepov za pospeševanje razvoja tega sektorja. Evropski parlament je v svojem mnenju o tem načrtu zahteval zlasti bolj konkretne in bolje financirane ukrepe. Po mnenju Komisije več ukrepov iz tega načrta predvideva spremembo Uredbe 2092/91, da bi izrecneje določili načela in cilje ekološkega kmetovanja, zavarovali skladnost nadzornega sistema, presegli neučinkovitost notranjega trga, ki jo povzročajo logotipi in standardi posameznih držav in zasebnikov, dokončali in izboljšali standarde ter povečali učinkovitost določb o uvozu.

Strokovnjaki v tem sektorju in potrošniki so dejansko pričakovali revizijo in vzpostavitev jasnejše strukture zakonodaje, ne pa obsežnih sprememb, zato so upravičeno zaskrbljeni zaradi želje Komisije, da določi nova pravila in se z interesnimi skupinami ter Parlamentom posvetuje zgolj o splošnem okviru uredbe.

Hvalevredni cilji, a sporna metodologija

Nihče ne oporeka temu, da bi bilo koristno pregledati uredbo, ki je z leti postala nepregledna in preobsežna, ter pregledneje urediti prehodna odstopanja. Poskus Komisije in Sveta, da bi izvedla spremembe, ki so precej večje, kot je bilo sprva napovedano, pri tem pa uporabila nov zakonodajni pristop, pa je izzval ostra nasprotovanja in resno zaskrbljenost.

V nasprotju z nekdanjimi posvetovanji o Uredbi 2092/91 in njeni spremembi v letu 1998, ko je bila vključena živinoreja, je Komisija sklenila nadomestiti obstoječe priloge z izvedbenimi pravili, ne da bi se o tem posvetovala s Parlamentom. Komisija meni, da so izvedbena pravila zgolj tehnične narave in jih je treba določiti po postopku komitologije.

Poročevalka nasprotuje tej razlagi. Sedanje priloge vsebujejo zakonodajne prvine, kot je na primer določitev pozitivnega seznama proizvodov in postopkov, ki so pri ekološkem kmetovanju dovoljeni. Glede na spor iz leta 1993, ki je med Parlamentom in Komisijo nastal zaradi odobritve gensko spremenjenih organizmov v ekološkem kmetovanju po postopku komitologije, zaradi česar je prišlo tudi do tožbe na Evropskem sodišču, bi se bilo bolje izogniti novim sporom in slediti predpisanemu posvetovanju. Zato poročevalka v predlogu spremembe 177 navaja, da je o izvedbenih pravilih potrebno posvetovanje s Parlamentom, ali da bi moral imeti ta, podobno kot Svet, pravico do veta na izvedbena pravila, ko bi te sprejeli ali spreminjali.

Bistvene točke, ki jih je treba pojasniti in izboljšati

Pri vsebini besedila so se kljub nekaterim izboljšavam, na primer na področju krmljenja rejnih živali, takoj pojavila vprašanja glede številnih vidikov, ki zahtevajo pojasnila in jasne odločitve:

- Opredelitve pojmov ter načel in ciljev ekološkega kmetovanja so preveč splošne in bi jih lahko v sedanji obliki razlagali zelo različno. Da se ohrani zaupanje potrošnika, je potrebno oblikovati jasne, natančne in dosledne opredelitve.

- Področje uporabe, ki ga je predlagala Komisija, izključuje preskrbo s hrano in neprehrambene proizvode, čeprav povpraševanje po ekoloških proizvodih v teh dveh sektorjih narašča in se je treba nanj primerno odzvati. Po drugi strani velja nova uredba tudi za ribogojstvo in sektor ekološke pridelave vina, kar je nadvse hvalevredno.

Poročevalka v soglasju s številnimi državami članicami, ki želijo, da bi uredba veljala tudi za menze v javnih ustanovah, restavracije in gostinske dejavnosti, pri katerih se uporabljajo ekološki proizvodi, v predlogu spremembe 1 navaja, da bi kot pravno osnovo uredbe uporabili tako člen 37 kot tudi člen 95 Pogodbe.

- Najbolj sporna točka je nova določba o sprejemljivi „prožnosti” v zvezi z uredbo, ki bi, kot je predvideno v predlogu Komisije, določala manj stroge pogoje za odobritev izjem. Prožni pogoji so v močnem nasprotju s predlogom Komisije, da se ne dovoli poudarjati navedb držav izvora in specifikacij zasebnih ekoloških standardov, ki so se dolga leta uporabljali kot osnova za javne ali zasebne nacionalne ali regionalne logotipe in so prispevali k graditvi zaupanja potrošnikov.

Ti logotipi potrošnikov v nasprotju s trditvami Komisije ne begajo in ne izkrivljajo notranjega trga, temveč spodbujajo in bogatijo ponudbo in povpraševanje. Če označevanje in oglaševanje teh izdelkov temelji na konkretnih in preverljivih dejstvih, ni sprejemljivo, da se učinkovito delovanje zasebnih združenj, ki dobavljajo jasno opredeljene proizvode, spodkopava v korist skupne oznake EU in prožnih, nepoznanih pravil, ki bi lahko oslabila zaupanje potrošnikov.

- Določbe o uporabi zlasti fitofarmacevtskih sredstev in sredstev za veterinarsko zdravljenje, ki so bila doslej pri ekološkem kmetovanju prepovedana, so v osnutku uredbe prožnejše, čeprav potrošniki pripisujejo prav temu vidiku ekološke proizvodnje velik pomen.

- Uredba poudarja, da je uporaba gensko spremenjenih organizmov pri ekološkem kmetovanju prepovedana. Kot pa kažejo sedanje razprave v Svetu, še vedno vlada nejasnost glede opredelitve proizvodov, pridobljenih iz GSO ali z njimi. Bodoči predpisi bi morali ekološkim kmetovalcem omogočati pridelavo brez kontaminacije. Nič ne kaže, da bi imela Komisija namen predlagati skupni zakonodajni okvir, ki bi izključeval kontaminacijo kmetij in proizvodov v vsej živilski verigi. Še vedno je treba podrobno opredeliti način, kako bi zagotovili uporabo previdnostnega načela na vseh stopnjah proizvodnje, in določiti pravila glede sožitja in odgovornosti v primeru kontaminacije.

- Cilj uredbe mora biti zagotoviti neodvisnost in zanesljivost služb za pregledovanje in potrjevanje, zlasti v odnosu do uvoznikov in podjetij v tretjih državah, z jasnim in zanesljivim sistemom akreditacije na osnovi kar najstrožjih in ustreznih standardov.

- Ni pa sprejemljivo, da se uporaba besedila EU-EKOLOŠKO za proizvode iz tretjih držav dovoli brez nadaljnjih podatkov o nacionalnem ali regionalnem izvoru. Potrošniki imajo pravico izvedeti, od kod izvirajo ekološki proizvodi, ki jih kupujejo, tudi če ti ustrezajo evropskim standardom.

Nov zagon za ekološko kmetovanje

Revizija evropske uredbe o ekološkem kmetovanju je lahko in bi morala biti priložnost za nov zagon te oblike proizvodnje. Njene prednosti so zdaj splošno priznane, povpraševanje po njej v naših družbah narašča. Potrebno usklajevanje in pojasnitev pa ne smeta spodkopati strogih zahtev in zaupanja, ki sta temelja ekološkega kmetovanja.

Zaradi vsega tega je sprememba uredbe sicer potrebna, vendar z njo ni mogoče rešiti vseh težav, ki so prav tako (ali celo bolj) pomembne. Sem štejejo (zdaj še zelo nizka) podpora za spodbujanje biološkega kmetovanja v skupni kmetijski politiki, strukturiranje tržnih in prodajnih mrež ter določanje cen, ki bodo donosne za proizvajalce in dostopne potrošnikom.

Ekološko kmetovanje pravzaprav ni le trg z nišo, ki ga je treba razvijati, temveč predvsem celosten pristop h kmetijstvu v vseh njegovih razsežnostih (vključno z gospodarskimi in zaposlovalnimi vidiki, povezanimi z okoljem, zemljo, zdravjem ...), ki bi moral predstavljati izhodišče obsežne reforme skupne kmetijske politike, da bi zagotovil resnično trajnosten razvoj.


MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI

Neil Parish

predsednik

odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

BRUSELJ

Zadeva:           Mnenje o pravni podlagi predloga za uredbo Sveta o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov (KOM(2005)0671 – C6-0032/2006 – 2005/0278(CNS))(1)

Spoštovani gospod predsednik

V svojem pismu 26. novembra 2006 je tedanji predsednik vašega odbora Joseph DAUL zaprosil odbor za pravne zadeve, naj po členu 35(2) poslovnika preveri, ali je pravna podlaga omenjenega predloga Komisije veljavna in ustrezna.

V pismu je zastavljeno vprašanje, ali bi lahko členu 37 Pogodbe o ES dodali člen 95 kot ustrezno pravno podlago za predlagani akt, kar je odbor za pravne zadeve preučil na svojih sejah 29. in 30. januarja 2007 ter 26. in 27. februarja 2007.

Ustrezne določbe Pogodbe o ES

Člen 95

1. Z odstopanjem od določb člena 94 in kadar ta pogodba ne določa drugače, se za doseganje ciljev iz člena 14 uporabljajo v nadaljevanju navedene določbe. Svet v skladu s postopkom iz člena 251 in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom sprejme ukrepe za približevanje določb zakonov in drugih predpisov v državah članicah, katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega trga.

2. Odstavek 1 se ne uporablja za davčne določbe, določbe o prostem gibanju oseb niti za tiste, ki se nanašajo na pravice in interese zaposlenih.

3. Komisija ima v svojih predlogih iz odstavka 1, ki zadevajo zdravje, varnost, varstvo okolja in varstvo potrošnikov, za izhodišče visoko raven varstva, pri čemer zlasti upošteva nova dognanja na podlagi znanstvenih dejstev. V okviru svojih pristojnosti si tudi Evropski parlament in Svet prizadevata za doseganje tega cilja.

4. Če po tem, ko Svet ali Komisija sprejme usklajevalni ukrep, država članica meni, da mora ohraniti nacionalne določbe zaradi pomembnih potreb iz člena 30 ali določbe, ki zadevajo varstvo okolja ali delovnega okolja, o teh določbah pa tudi o razlogih za njihovo ohranitev uradno obvesti Komisijo.

5. Brez poseganja v odstavek 4 pa država članica, če po tem, ko Svet ali Komisija sprejme usklajevalni ukrep, meni, da mora na podlagi novih znanstvenih spoznanj o varstvu okolja ali delovnega okolja uvesti nacionalne določbe zaradi problema, ki je specifičen zanjo in je posledica sprejetja usklajevalnega ukrepa, o načrtovanih določbah pa tudi o razlogih za njihovo uvedbo uradno obvesti Komisijo.

6. Komisija v šestih mesecih po uradnih obvestilih iz odstavkov 4 in 5 odobri ali zavrne nacionalne določbe, potem ko preveri, ali so morda sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrita omejitev trgovine med državami članicami in ali ovirajo delovanje notranjega trga.

Če Komisija v tem roku ne sprejme nobene odločitve, se šteje, da so nacionalne določbe iz četrtega in petega odstavka tega člena odobrene.

Če to upravičuje zahtevnost zadeve in če ni nevarnosti za zdravje ljudi, lahko Komisija zadevno državo članico uradno obvesti, da se rok iz tega odstavka lahko podaljša za nadaljnje obdobje največ šestih mesecev.

7. Če se v skladu s prejšnjim odstavkom državi članici dovoli ohranitev ali uvedba nacionalnih določb, ki se ne skladajo z usklajevalnim ukrepom, Komisija nemudoma preveri, ali naj predlaga prilagoditev temu ukrepu.

8. Če država članica izpostavi specifičen problem glede javnega zdravja na področju, ki so ga urejali prejšnji usklajevalni ukrepi, na to opozori Komisijo, ki nemudoma preveri, ali naj Svetu predlaga ustrezne ukrepe.

9. Z odstopanjem od postopka, določenega v členih 226 in 227, lahko Komisija ali katera koli država članica predloži zadevo neposredno Sodišču, če meni, da druga država članica zlorablja pooblastila iz tega člena.

10. Zgornji usklajevalni ukrepi v ustreznih primerih vključujejo zaščitno klavzulo, ki dovoljuje državam članicam, da zaradi enega ali več neekonomskih razlogov iz člena 30 sprejmejo začasne ukrepe, ki so predmet nadzornega postopka Skupnosti.

Člen 37

1. Za oblikovanje širših smernic skupne kmetijske politike Komisija takoj ko ta pogodba začne veljati skliče konferenco držav članic, da bi opravile primerjavo svojih kmetijskih politik, zlasti s pregledom svojih virov in potreb.

2. Komisija ob upoštevanju dela konference iz odstavka 1 in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom v dveh letih po začetku veljavnosti te pogodbe da predloge za oblikovanje in uresničevanje skupne kmetijske politike, vključno z nadomestitvijo nacionalnih ureditev z eno od oblik skupne ureditve, predvidene v členu 34(1), ter za izvajanje ukrepov, podrobno opredeljenih v tem naslovu.

Ti predlogi upoštevajo soodvisnost kmetijskih vprašanj, obravnavanih v tem naslovu.

Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom s kvalificirano večino pripravlja uredbe, izdaja direktive ali sprejema odločbe, ne da bi to posegalo v njegova morebitna priporočila.

3. Svet lahko s kvalificirano večino in v skladu z odstavkom 2 nadomesti nacionalne tržne ureditve s skupno ureditvijo iz člena 34(1), če:

(a) skupna ureditev državam članicam, ki nasprotujejo temu ukrepu in imajo lastno ureditev za neko proizvodnjo, ponuja enakovredne zaščitne ukrepe glede zaposlovanja in življenjske ravni zadevnih proizvajalcev, ob upoštevanju sčasoma možnih prilagoditev in potrebne specializacije;

(b) taka ureditev v Skupnosti zagotavlja tržne pogoje, ki so podobni tistim na nacionalnem trgu.

4. Če se skupna ureditev za nekatere surovine vzpostavi pred obstojem skupne ureditve za ustrezne predelane proizvode, se lahko surovine, ki se uporabljajo za predelane proizvode, namenjene izvozu v tretje države, uvozijo iz držav zunaj Skupnosti.

Vsebina osnutka uredbe

Namen predloga uredbe o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov je natančneje opredeliti cilje, načela in pravila za ekološko pridelavo in s tem pripomoči k preglednosti in zaupanju potrošnikov ter omogočiti usklajeno razumevanje pojma ekološke pridelave.

V uvodni izjavi 2 je jasno zapisano, da „zakonodaja o ekološki pridelavi igra vse pomembnejšo vlogo v okviru kmetijske politike in je tesno povezana z razvojem na kmetijskih trgih“.

Glede na to so v predlogu izraženi naslednji cilji ekološke pridelave:

· varovanje interesov potrošnikov, zagotavljanje zaupanja potrošnikov in izogibanje zavajajočemu označevanju;

· razvoj ekološke pridelave ob upoštevanju regionalnih razlik v podnebju, kmetijskih pogojih in ob upoštevanju stopnje razvoja ekološkega kmetijstva;

· visoka raven varovanja okolja, biološke raznovrstnosti in naravnih virov;

· upoštevanje visokih standardov dobrega počutja živali in popolno izpolnjevanje specifičnih potreb živalskih vrst.

Predmet in področje uporabe uredbe določata:

· pridelavo, dajanje na trg, uvoz, izvoz in nadzor ekoloških proizvodov;

· uporabo označb, ki označujejo ekološko pridelavo v označevanju in v oglaševanju.

Uredba se bo uporabljala za naslednje proizvode kmetijskega izvora ali proizvode iz ribogojstva, če so namenjeni za trženje pod oznako „ekološki“:

· nepredelane rastlinske in živalske proizvode in živino;

· predelane rastlinske in živalske proizvode, ki so namenjeni za prehrano ljudi („predelana hrana“);

· žive ali nepredelane proizvode iz ribogojstva;

· predelane proizvode iz ribogojstva, ki so namenjeni za prehrano ljudi;

· krmo.

Ne bo pa veljala za proizvode iz lova in ribolova divjih živali.

V zvezi označevanjem ekoloških proizvodov so v predlagani uredbi natančneje opredeljena veljavna pravila o uporabi naziva „ekološki“ ali sklicevanja nanj, izpeljank, manjšalnic in prevodov tega izraza, da bi se tako še naprej ščitilo to poimenovanje.

Vendar odbor za pravne zadeve ugotavlja, da številni predlogi sprememb, ki jih je sprejel odbor za kmetijstvo, spreminjajo žarišče predlagane instrumenta in usmerjajo proti vzpostavljanju in delovanju notranjega trga. Predlogi sprememb v področje uporabe uredbe uvajajo gostinske dejavnosti, menze, restavracije ipd., kar skupaj z veljavnimi določbami o označevanju, logotipih in oglaševanju, s čimer zamaknejo njeno težišče.

Ocena

Vsi akti Skupnosti morajo imeti pravno podlago v Pogodbi (ali v drugem pravnem aktu, katerega določbe naj bi izvajali). Pravna podlaga opredeljuje stvarno pristojnost Skupnosti in natančneje določa, kako naj se izvaja, namreč kateri pravni instrument(i) in kateri postopek odločanja se lahko uporabi(jo).

Iz uveljavljene sodne prakse Sodišča je razvidno, da zakonodajalec Skupnosti ne more po lastni presoji izbirati pravne podlage, temveč mora odločitev o tem temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki so lahko predmet sodne presoje(2), kot sta na primer cilj in vsebina posameznega ukrepa(3). Poleg tega bi moral biti odločilni dejavnik poglavitni predmet ukrepa(4).

Kot kaže sodna praksa Sodišča, je splošni člen Pogodbe ustrezna pravna podlaga, čeprav je namen zadevnega ukrepa doseči tudi cilj, izražen v posebnem členu Pogodbe(5).

Če pa ima ukrep več sočasnih in neločljivo povezanih ciljev, od katerih ni noben drugotnega pomena in posreden v razmerju do drugih, mora ukrep temeljiti na več ustreznih določbah Pogodbe(6), razen če to ni mogoče zaradi medsebojne nezdružljivosti postopkov odločanja, ki jih opredeljujejo določbe(7).

Glede na povedno je treba ugotoviti, ali se lahko člen 95 Pogodbe o ES doda členu 37 kot ustrezna pravna podlaga zadevnega akta.

Kot je razvidno iz analize določb predlagane uredbe, so predlogi sprememb, ki jih je sprejel odbor za kmetijstvo, premaknili težišče bolj proti vzpostavljanju in delovanju notranjega trga, pri čemer pa cilji notranjega trga niso drugotnega pomena in posredni v primerjavi s kmetijskimi cilji.

Sklepi

Na seji 27. februarja 2007 je zato odbor za pravne zadeve soglasno sklenil(8), da priporoči, naj predlog uredbe temelji na členih 37 in 95 Pogodbe o ES.


Lep pozdrav

Giuseppe Gargani

(1)

Še ni objavljeno v UL.

(2)

Zadeva 45/86, Komisija proti Svetu [1987] ECR 1439, odst. 5.

(3)

Zadeva C-300/89, Komisija proti Svetu [1991] ECR I-287, odst. 10, in zadeva C-42/97, Evropski parlament proti Svetu [1999] ECR I-869, odst. 36.

(4)

Zadeva C-377/98, Nizozemska proti Evropskemu parlamentu in Svetu [2001] ECR I-7079, odst. 27.

(5)

Zadeva C-377/98, Nizozemska proti Evropskemu parlamentu in Svetu [2001] ECR I-7079, odst. 27–28. Zadeva C-491/01 British American Tobacco (Investments) in Imperial Tobacco [2002] ECR I-11453, odst. 93–94.

(6)

Zadeva C-165/87, Komisija proti Svetu [1988] ECR 5545, odst. 11.

(7)

Glej npr. zadevo C-300/89 Komisija proti Svetu [1991] ECR I-2867, odst. 17–21 (zadeva Titanov dioksid), zadevo C-388/01 Komisija proti Italiji [2004] ECR I-4829, odst. 58 in zadevo C-491/01 British American Tobacco [2002] ECR I-11453, odst. 103–111.

(8)

Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Giuseppe Gargani (predsednik), Rainer Wieland, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, (podpredsedniki), Wolfgang Bulfon, Bert Doorn, Klaus-Heiner Lehne, Eva Lichtenberger, Hans-Peter Mayer, Manuel Medina Ortega, Hartmut Nassauer, Aloyzas Sakalas, Jacques Toubon, Jaroslav Zvěřina.


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (27.6.2006)

za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

o predlogu uredbe Sveta o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov

(KOM(2005)0671 – C6-0032/2006 – 2005/0278(CNS))

Pripravljavec mnenja: Roberto Musacchio

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Predlog ES vključuje dva osnutka uredb, od katerih prvi obravnava ponudbo novega okvira dejavnosti za ekološko kmetijstvo s posodobljenimi cilji in načeli, s čimer naj bi povečali pomen tega sektorja na notranjem trgu, drugi pa predlaga, naj začasna prilagoditev in odstopanje prenehata s 1. januarjem 2009, kajti roki za izvedbo nalog iz prvega osnutka so zelo kratki, da ne bi izkrivljali trga in da bi zagotovili pravične pogoje trgovanja s tistimi izvajalci ali proizvajalci iz tretjih držav, ki potrošnike EU oskrbujejo ekološkimi proizvodi.

Predlog Komisije je dobrodošel in bo pomagal pri oblikovanju usklajenih standardov za ekološko kmetijstvo: v tem sektorju se je v zadnjih letih povečalo povpraševanje potrošnikov zlasti po dobavljanju ekoloških proizvodov menzam v ustanovah, in to v skladu s strogimi pogoji za javne razpise, ki so jih določili javni in zasebni organi. Zato mora biti predlog celostno zasnovan in mora zajemati tudi ta področja.

Vendar ekološki proizvajalci pri nudenju konkurenčnih in cenjenih proizvodov iz živilskega in neživilskih sektorjev, kot sta tekstilni in kozmetični, niso le tržno usmerjeni, temveč je njihov glavni cilj zavarovati zemljišča, namenjena trajnostnemu razvoju, tudi pred tveganjem za erozijo, poplave in druge naravne nesreče. Tako so zahvaljujoč svojim zmogljivostim, znanju in izkušnjam, ki omogočajo najboljše izbire, ko gre za povečanje rodnosti zemlje in dobro počutje živali, sposobni ponuditi konkurenčne proizvode in obenem zagotavljati socialni razvoj podeželja v okviru EU.

Povpraševanje potrošnikov po teh proizvodih tako zahteva izpolnjevanje čisto drugačnih standardov kakovosti od tistih za druge konvencionalne proizvode, ki so v kmetijstvu na voljo. Med najpomembnejšimi zahtevami je popolna odsotnost pesticidov in GSO: ne bi smeli dopustiti nobene naključne kontaminacije. Oznake za ekološke proizvode morajo biti usklajene s temi cilji. Predvideti ne bi smeli nobene mejne vrednosti za prisotnost GSO: treba se jim je na vsak način izogniti, in sicer zaradi možne bližine drugih kmetijskih površin, kjer morda GSO deloma dovoljujejo ali uporabljajo. Končno pa bi se morala kontrola kakovosti in ocenjevanje novih ali inovativnih postopkov, na osnovi katerih se izdajajo ekološka potrdila, bolj nanašati na uveljavljene najboljše prakse, vključno z udeležbo in rednim posvetovanjem proizvajalcev, in na standarde ISO 65/EN 45011, kot pa na Uredbo 882/2004, ki predvideva konvencionalne kontrole, čeprav bi morala Komisija v bližnji prihodnosti predlagati posodobljena odstopanja, posebej namenjena ekološkim proizvodom.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija(1)  Predlogi sprememb Parlamenta

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 1

(1) Ekološka pridelava je splošni sistem vodenja kmetijskega gospodarstva in pridelave hrane, ki združuje najboljšo okoljsko prakso, visoko raven biološke raznolikosti, ohranjanje naravnih virov, uporabo visokih standardov dobrega počutja živali in pridelavo v skladu s preferencami nekaterih potrošnikov za proizvode, pridelane z uporabo naravnih snovi in postopkov. Postopek ekološke pridelave tako igra dvojno družbeno vlogo: po eni strani zagotavlja, da se specifični trg odziva na povpraševanje potrošnikov po ekoloških proizvodih, po drugi strani pa skrbi za javno dobro in prispeva k varovanju okolja, dobremu počutju živali in razvoju podeželja.

(1) Ekološka pridelava je splošni sistem vodenja kmetijskega gospodarstva in pridelave hrane, ki združuje najboljšo okoljsko prakso, visoko raven biološke raznolikosti, ohranjanje naravnih virov in uporabo visokih standardov dobrega počutja živali, njen cilj pa je izboljšanje rodnosti zemlje z naravnimi sredstvi in zagotovitev pridelave v skladu s preferencami nekaterih potrošnikov za proizvode, pridelane z uporabo naravnih snovi in postopkov. Postopek ekološke pridelave tako igra več pozitivnih vlog: ne zagotavlja samo, da se specifični trg odziva na povpraševanje potrošnikov po ekoloških proizvodih, s tem ko skrbi za javno dobro, ki ni omejeno le na prehrambeni sektor, ampak tudi in predvsem prispeva k varovanju okolja, dobremu počutju živali in socialnemu razvoju podeželja.

Obrazložitev

Prvi in glavni cilj ekoloških pridelovalcev je ohranjati naravno rodnost zemlje z uporabo najboljših praks v okoljskem in socialnem smislu; temu prilagojene tehnike jim omogočajo, da ponudijo konkurenčne proizvode in na ta način zadovoljijo čedalje večje povpraševanje potrošnikov.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 2

(2) Prispevek sektorja ekološkega kmetijstva v večini držav članic narašča. Še zlasti je v zadnjih letih opazna rast povpraševanja potrošnikov. Nedavne reforme skupne kmetijske politike, ki poudarjajo tržno naravnanost in ponudbo kakovostnih proizvodov, ki izpolnjujejo zahteve potrošnikov, bodo verjetno še naprej spodbujale trg z ekološkimi proizvodi. Ob upoštevanju tega zakonodaja o ekološki pridelavi igra vse pomembnejšo vlogo v okviru kmetijske politike in je tesno povezana z razvojem na kmetijskih trgih.

(2) Prispevek sektorja ekološkega kmetijstva v večini držav članic narašča. Še zlasti je v zadnjih letih opazna rast povpraševanja potrošnikov. Nedavne reforme skupne kmetijske politike, ki poudarjajo tržno naravnanost in ponudbo kakovostnih proizvodov, ki izpolnjujejo zahteve potrošnikov, bodo verjetno še naprej spodbujale trg z ekološkimi proizvodi. Ob upoštevanju tega zakonodaja o ekološki pridelavi igra vse pomembnejšo vlogo v okviru kmetijske politike in je tesno povezana z razvojem na kmetijskih trgih, kakor tudi z zaščito in varovanjem tal, namenjenih kmetijskim dejavnostim.

Obrazložitev

Zaščita kmetijskih površin in razvoj območij posebej za namene ekološkega kmetijstva sta tesno povezana z izboljšanjem politike kmetijskega trga.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 2 a (novo)

 

(2a) Vsak zakonodajni dokument in politika, ki ju Evropska unija sprejme na tem področju, mora prispevati k razvoju ekološkega kmetijstva in ekološke pridelave, kot je določeno v tej uredbi. Organsko kmetijstvo igra pomembno vlogo pri izvajanju trajnostne razvojne politike Unije.

Obrazložitev

Organsko kmetijstvo je tesno povezano s trajnostno razvojno politiko. Druge politike in zakonodajni dokumenti bi se morali po njej zgledovati in upoštevati tovrstne pridelave ter pripomoči k doseganju zastavljenih ciljev.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 3

(3) Zakonodajni okvir Skupnosti, ki ureja sektor ekološke pridelave, mora imeti za cilj zagotavljanje lojalne konkurence in pravilno delovanje notranjega trga z ekološkimi proizvodi ter ohranjanje in upravičevanje zaupanja potrošnikov v proizvode, ki so označeni kot ekološki. Poleg tega mora stremeti k zagotavljanju pogojev, pod katerimi bo ta sektor lahko napredoval skladno z razvojem pridelave in trga.

(3) Zakonodajni okvir Skupnosti, ki ureja sektor ekološke pridelave, mora imeti za cilj zagotavljanje lojalne konkurence in pravilno delovanje notranjega trga z ekološkimi proizvodi ter ohranjanje in upravičevanje zaupanja potrošnikov v proizvode, ki so označeni kot ekološki. Poleg tega mora stremeti k zagotavljanju pogojev, pod katerimi bo ta sektor lahko napredoval skladno z razvojem pridelave in trga, pa tudi s trajnostnim okoljskim razvojem.

Obrazložitev

Ekološka pridelava se lahko razvija s pomočjo inovativnih zakonodajnih ukrepov, usklajenih ne samo s tržno politiko, temveč tudi s trajnostnim razvojem.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 7

(7) Treba je ustvariti splošni okvir Skupnosti za pravila ekološke pridelave v zvezi s pridelavo rastlin in živinorejo, pri čemer je potrebno vključiti pravila za prehod na ekološko pridelavo, pa tudi za proizvodnjo predelane hrane in krme. Komisiji je treba podeliti pristojnost, da določi podrobnosti glede teh splošnih pravil in da sprejme pravila Skupnosti glede proizvodnje v ribogojstvu.

(7) Treba je ustvariti splošni okvir Skupnosti za pravila ekološke pridelave v zvezi s pridelavo rastlin in živinorejo, pri čemer je treba vključiti pravila za prehod na ekološko pridelavo, pa tudi za proizvodnjo predelane hrane in krme. Komisiji je treba podeliti pristojnost, da določi podrobnosti glede teh splošnih pravil.

Obrazložitev

Zaradi posebnih okoljskih problemov, povezanih z ribogojstvom in njegovim močnim vplivom na okolje, se pravila glede proizvodnje v ribogojstvu ne smejo sprejemati s komitološkim postopkom (kakor je predlagano v členu 10), temveč je zanje treba zagotoviti popoln parlamentarni nadzor.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 8

(8) Z novimi tehnikami in snovmi, ki so primernejše za ekološko pridelavo, se mora razvoj ekološke pridelave še pospešiti.

(8) Z novimi tehnikami in snovmi, ki so primernejše za ekološko pridelavo, se mora razvoj ekološke pridelave na osnovi vpeljanih najboljših praks še pospešiti.

Obrazložitev

Upoštevati je treba številne poskuse z ekološkim kmetijstvom v zadnjih letih, da bi utrdili najboljšo prakso in ponudili možnosti za trajno rast še posebej ekološkim kmetovalcem začetnikom.

Predlog spremembe 7

Uvodna izjava 9

(9) Gensko spremenjeni organizmi (GSO) in proizvodi, pridobljeni iz GSO ali z GSO, so nezdružljivi s pojmovanjem ekološke pridelave in predstavo potrošnikov o ekoloških proizvodih. Zato jih ni dovoljeno namerno uporabljati v ekološkem kmetovanju ali pri predelavi ekoloških proizvodov.

(9) Gensko spremenjeni organizmi (GSO) in proizvodi, pridobljeni iz GSO ali z GSO, so nezdružljivi z ekološko pridelavo in niso v skladu s predstavo potrošnikov o ekoloških proizvodih. Zato jih ni dovoljeno namerno uporabljati v ekološkem kmetovanju ali pri predelavi ekoloških proizvodov: izogniti se je treba naključni kontaminaciji zaradi bližine proizvodnje GSO.

Obrazložitev

Ne glede na to, ali gre za semena ali proizvode, mora biti uporaba GSO v ekološki pridelavi prepovedana. Kontaminacija je lahko naključna, izhaja lahko iz bližine konvencionalnih pridelkov, če so bili GSO, četudi v omejenem obsegu, pri njih dovoljeni. Da bi zavarovali ekološko pridelavo in zagotovili, da bodo z njo povezano visoko kakovost potrošniki še naprej pravilno dojemali, je treba tako možnost povsem preprečiti.

Predlog spremembe 8

Uvodna izjava 9 a (novo)

 

(9a) Uporaba sintetičnih fitofarmacevtskih sredstev je nezdružljiva z ekološko pridelavo.

Obrazložitev

Predlog spremembe, ki je razumljiv sam po sebi, je v skladu z uvodnimi izjavami 10 do 13, ki se nanašajo na izključno uporabo obnovljivih virov, večletno rotacijo pridelkov in skladnost dodatnih gnojil z ekološko pridelavo.

Predlog spremembe 9

Uvodna izjava 16

(16) Pri ekološki živinoreji je treba upoštevati visoke standarde dobrega počutja živali, izpolnjevati specifične vedenjske potrebe živali in skrb za zdravje živali mora temeljiti na preprečevanju bolezni. V povezavi s tem je treba še posebej paziti na pogoje bivanja, živinorejsko prakso in gostoto živali. Poleg tega je pri izbiri pasem treba dati prednost počasi rastočim rasam in upoštevati njihovo sposobnost prilagajanja lokalnim pogojem. Izvedbena pravila za živinorejo in ribogojstvo morajo biti skladna z Evropsko konvencijo za zaščito živali v vzrejne namene (T-AP) in njena nadaljnja priporočila.

(16) Pri ekološki živinoreji je treba upoštevati visoke standarde dobrega počutja živali, izpolnjevati specifične vedenjske potrebe živali in skrb za zdravje živali mora temeljiti na preprečevanju bolezni. V povezavi s tem je treba še posebej paziti na pogoje bivanja, živinorejsko prakso in gostoto živali. Poleg tega je pri izbiri pasem treba dati prednost počasi rastočim rasam in upoštevati njihovo sposobnost prilagajanja lokalnim pogojem. Izvedbena pravila za živinorejo morajo biti skladna z Evropsko konvencijo za zaščito živali v vzrejne namene (T-AP) in njena nadaljnja priporočila.

Obrazložitev

Glej obrazložitev predloga spremembe k uvodni izjavi 7.

Predlog spremembe 10

Uvodna izjava 18

(18) Dokler Skupnost ne sprejme pravil pridelave za ribogojstvo, morajo imeti države članice možnost, da predvidijo uporabo nacionalnih standardov, oziroma če teh ni, zasebnih standardov, ki jih sprejemajo ali priznavajo države članice. Da pa ne bi prišlo do motenj na notranjem trgu, mora vsaka država članica obvezno priznavati standarde druge države članice na tem področju.

črtano

Obrazložitev

Glej obrazložitev predloga spremembe k uvodni izjavi 7.

Predlog spremembe 11

Uvodna izjava 19

(19) Predelani ekološki proizvodi morajo biti pridelani s postopki predelave, ki zagotavljajo, da se ekološka celovitost in temeljne značilnosti proizvoda ohranjajo na vseh stopnjah proizvodne verige.

(19) Predelani ekološki proizvodi morajo biti pridelani s postopki predelave, ki zagotavljajo, da se ekološka celovitost in temeljne značilnosti proizvoda ohranjajo na vseh stopnjah proizvodne verige. Komercialna dostopnost sestavin, pridobljenih z ekološkim kmetovanjem, ki se je v zadnjih letih povečala, bo pomagala doseči ta cilj.

Obrazložitev

Visoko kakovost in 'biološko celovitost' proizvodov v vsaki posamezni fazi pridelave bo spodbujalo dejstvo, da postajajo ekološko pridelane sestavine na trgu vse bolj dostopne.

Predlog spremembe 12

Uvodna izjava 25

(25) Da bi na trgu celotne Skupnosti zagotovili jasnost, mora biti za vse ekološke proizvode, proizvedene v Skupnosti, obvezna preprosta standardna navedba, vsaj kjer ti proizvodi ne nosijo logotipa ekološke pridelave Skupnosti. Možnost uporabe navedbe velja tudi za ekološke proizvode, uvožene iz tretjih držav, vendar ni obvezna.

(25) Da bi na trgu celotne Skupnosti zagotovili jasnost, mora biti za vse ekološke proizvode, proizvedene v Skupnosti, obvezna preprosta standardna navedba, vsaj kjer ti proizvodi ne nosijo logotipa ekološke pridelave Skupnosti. Možnost uporabe navedbe velja tudi za ekološke proizvode, uvožene iz tretjih držav.

Obrazložitev

Možnost sklicevanja na standarde Skupnosti, ko gre za ekološke proizvode, ponuja priložnost in jamstvo prodajalcem na drobno iz tretjih držav, proizvajalcem takšnih proizvodov in potrošnikom EU.

Predlog spremembe 13

Uvodna izjava 28

(28) Da bi zagotovili, da se ekološki proizvodi pridelujejo v skladu z zahtevami, predpisani v pravnem okviru Skupnosti o ekološki pridelavi, je treba vse dejavnosti, ki jih zajema ta zakonodaja, nadzirati skozi celotno proizvodno verigo, in biti morajo v skladu s pravili iz Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali.

(28) Da bi zagotovili, da se ekološki proizvodi pridelujejo v skladu z zahtevami, predpisani v pravnem okviru Skupnosti o ekološki pridelavi, je treba vse dejavnosti, ki jih zajema ta zakonodaja, nadzirati skozi celotno proizvodno verigo na osnovi standardov ISO 65/EN 45011, posebej oblikovanih za ekološko kmetijstvo po vsem svetu v okviru akreditacijskih pogojev Mednarodne federacije gibanj ekološkega kmetovanja (IFOAM).

Obrazložitev

Uredba (ES) št. 882/2004 ni prilagojena posebni in izvirni naravi ekološke pridelovalne verige in zainteresiranim stranem ne dovoljuje, da bi v celoti spremljale nadzorne postopke; gre za področje, na katerem so bili prav ekološki proizvajalci prvi, ki so uvedli modele izdaje spričeval za vsako fazo pridelave. Izvajanje pravil, določenih za konvencionalno kmetijstvo, če niso bila spremenjena v skladu s členom 63(2) Uredbe (ES) št. 882/2004 in na ta način bolj prilagojena posebnostim ekološke pridelave, bi pomenilo, da se za ekološke proizvode po nepotrebnem zahteva odobritev prek postopkov, podobnih tistim, ki veljajo za konvencionalne proizvode.

Predlog spremembe 14

Uvodna izjava 36

(36) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil. Glede na to, da je zakonodaja o ekološki pridelavi pomemben dejavnik v okviru Skupne kmetijske politike, saj je tesno povezana z razvojem kmetijskih trgov, je primerno, da se jo uskladi z obstoječimi zakonskimi postopki, s katerimi se upravlja ta politika. Pooblastila, podeljena Komisiji po tej uredbi, se morajo zato izvajati v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 4 Sklepa 1999/468/ES.

(36) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil. Glede na to, da je zakonodaja o ekološki pridelavi pomemben osnovni dejavnik v okviru skupne kmetijske politike in trajnostne okoljske politike, je primerno zagotoviti redno posvetovanje zainteresiranih strani v skladu s cilji te uredbe in z obstoječimi zakonskimi postopki, s katerimi se upravlja ta politika. Pooblastila, podeljena Komisiji po tej uredbi, se morajo zato izvajati v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5 Sklepa 1999/468/ES.

Obrazložitev

Izvirnost ekološke pridelave je v visoki stopnji vključenosti zainteresiranih strani in tekoče posvetovanje z njimi. Njihova vključenost v temeljne spremembe obstoječih tehnik in postopkov je pridobitev za pridelovalno verigo kot celoto.

Predlog spremembe 15

Člen 1, odstavek 1, točka (a)

(a) s pridelavo, dajanjem na trg, uvozom, izvozom in nadzorom ekoloških proizvodov;

(a) s pridelavo, dajanjem na trg, uvozom, izvozom in nadzorom ekoloških proizvodov, vključno z gostinskimi dejavnostmi, tovarniškimi gostinskimi obrati, gostinstvom v ustanovah, restavracijami ali drugimi podobnimi dejavnostmi, povezanimi s ponudbo hrane;

Obrazložitev

Vse več uporabnikov se preusmerja na ekološko pridelana živila, bodisi za namene restavracij bodisi za individualno oskrbo. Povpraševanje po ekoloških proizvodih se najbolj in predvsem povečuje v šolskih menzah; glede na to, da področje urejajo jasne specifikacije, ki so jih oblikovali javni in zasebni organi, pomeni to za ta sektor velik preobrat na notranjem trgu.

Predlog spremembe 16

Člen 1, odstavek 2, uvodni del

2. Ta uredba se uporablja za naslednje proizvode kmetijskega izvora ali proizvode iz ribogojstva, če so ti proizvodi namenjeni za trženje pod oznako ekološki:

2. Ta uredba se uporablja za naslednje proizvode kmetijskega izvora, če so namenjeni za trženje pod oznako "ekološki":

Obrazložitev

Glej obrazložitev predloga spremembe k uvodni izjavi 7.

Predlog spremembe 17

Člen 1, odstavek 2, točka (c)

(c) žive ali nepredelane proizvode iz ribogojstva;

črtano

Obrazložitev

Glej obrazložitev predloga spremembe k uvodni izjavi 7.

Predlog spremembe 18

Člen 1, odstavek 2, točka (d)

(d) predelane proizvode iz ribogojstva, ki so namenjeni za prehrano ljudi;

črtano

Obrazložitev

Glej obrazložitev predloga spremembe k uvodni izjavi 7.

Predlog spremembe 19

Člen 1, odstavek 2, točka (e a) (novo)

 

(ea) tekstilne izdelke, kozmetiko in druge neživilske proizvode.

Obrazložitev

Pravila, ki naj jih določa ta uredba, se morajo nanašati tudi na neživilske sektorje, še posebej na pralna sredstva za nego tekstila in kozmetiko.

Predlog spremembe 20

Člen 1, odstavek 3, pododstavek 2

Ne velja pa za gostinske dejavnosti, tovarniške menze, prehrambeno oskrbo v ustanovah, restavracije in druge podobne prehrambene storitve.

črtano

Obrazložitev

Obrazložitev je podana v predlogu spremembe k členu 1, odstavek 1, točka a: če bi zgoraj omenjene sektorje izključili iz področja uporabe te uredbe, bi to škodovalo proizvajalcem in trgovcem na drobno, ki so vključeni v dobavo ekoloških proizvodov za vse vrste oskrbe s hrano povsod, kjer obstaja povpraševanje.

Predlog spremembe 21

Člen 2, točka (b)

(b) ekološki proizvod pomeni kmetijski proizvod, ki prihaja iz ekološke pridelave;

(b) "ekološki proizvod" pomeni kmetijski proizvod, ki prihaja iz ekološke pridelave, pri kateri se ne uporabljajo sintetična fitofarmacevtska sredstva, proizvodi GSO oziroma krma ali sestavine, ki v celoti ali deloma vsebujejo GSO;

Obrazložitev

Predlog spremembe krepi cilje ekološkega kmetovanja in bo v pomoč potrošnikom pri razumevanju razlike med konvencionalnimi proizvodi in visoko kakovostnimi proizvodi, ki jih nudijo ekološki kmetovalci.

Predlog spremembe 22

Člen 2, točka (e)

(e) „ribogojstvo“ pomeni vzrejo in gojenje vodnih organizmov z uporabo tehnik, ki so namenjene povečanju proizvodnje teh organizmov preko naravne zmogljivosti okolja; organizmi ostanejo v lasti fizične ali pravne osebe celotno obdobje vzreje ali gojenja do in vključno izkoriščanja;

črtano

Obrazložitev

Glej obrazložitev predloga spremembe k uvodni izjavi 7.

Predlog spremembe 23

Člen 2, točka (m)

(m) znak skladnosti pomeni potrditev skladnosti z določeno skupino standardov ali drugih normativnih dokumentov v obliki znaka;

(m) "znak skladnosti" pomeni potrditev izpolnjevanja zahtev, ki izhajajo iz določene skupine standardov ali drugih normativnih dokumentov v obliki znaka;

Obrazložitev

Namen predloga spremembe je urediti terminologijo z uvedbo opredelitve v skladu s terminologijo, ki se uporablja v evropskih standardih, kot sta serija EN ISO 9000 o kakovosti in serija EN ISO 14000 o okoljskem upravljanju, kjer je skladnost opredeljena kot izpolnjevanje zahtev.

Predlog spremembe 24

Člen 2, točka (r)

(r) proizvodi, pridobljeni z GSO pomeni hrano in krmne dodatke, arome, vitamine, encime, predelovalne pripomočke, določene proizvode, ki se uporabljajo za prehrano živali (v skladu z Direktivo 82/471/EGS), fitofarmacevtska sredstva, gnojila in dodatke za izboljšanje tal, ki so pridelani z dodajanjem snovi, ki so v celoti ali delno GSO;

(Predlog spremembe ne zadeva slovenske različice.)

Obrazložitev

Predlog spremembe ne zadeva slovenske različice.

Predlog spremembe 25

Člen 3, točka (b)

(b) Določa pridelavo hrane in drugih kmetijskih proizvodov, ki ustreza povpraševanju potrošnikov po blagu, proizvedenem z naravnimi postopki ali postopki, ki so primerljivi z naravnimi postopki, in z naravnimi snovmi.

(b) Določa pridelavo hrane in drugih kmetijskih proizvodov, vključno z neživilskimi proizvodi, ki bi lahko ustrezali povpraševanju potrošnikov po blagu, proizvedenem z naravnimi postopki in naravnimi snovmi.

Obrazložitev

Cilj ekoloških proizvajalcev je predvsem zaščititi obnovljive naravne vire: z uporabo ustreznih tehnik, vključno s trajnostno socialno politiko, lahko ponudijo konkurenčne proizvode, kakršne želi potrošnik. Vendar pa ni samo povpraševanje na trgu tisto, ki določa merila proizvodnje in odločitve, na osnovi katerih se širi ekološko kmetovanje: močan dejavnik je tudi odločenost proizvajalcev, da bodo vse več zemljišč namenili trajnostnemu kmetovanju, kar prispeva k uravnoteženemu razvoju človeških virov.

Predlog spremembe 26

Člen 4, točke (a) do (c)

(a) uporaba živih organizmov in mehanskih postopkov pridelave ima prednost pred uporabo sintetičnih materialov;

(a) uporabljajo se zgolj živi organizmi in mehanski postopki pridelave, uporaba sintetičnih materialov in postopkov pridelave, ki vključujejo sintetične materiale, je sprejemljiva zgolj v skladu s členom 16 te uredbe;

(b) uporaba naravnih snovi ima prednost pred kemično sintetiziranimi snovmi, ki se lahko uporabljajo le, če naravne snovi niso komercialno dostopne;

(b) uporabljajo se zgolj naravne snovi, kemično sintetizirane snovi se uporabljajo le, če naravne snovi niso komercialno dostopne, začasno in skladno z odstopanji iz člena 16 te uredbe;

(c) GSO in proizvodi, pridobljeni iz GSO ali pridobljeni z GSO, se ne smejo uporabljati, z izjemo zdravil za uporabo v veterinarski medicini;

(c) GSO in proizvodi, pridobljeni iz GSO ali pridobljeni z GSO, se ne uporabljajo;

Obrazložitev

Točki (a) in (b) nista jasni in zmanjšujeta cilj teh načel, zato ju je treba popraviti na bolj pritrdilen način, ne da bi pri tem prepovedali možnost uporabe sintetičnih materialov in nemehanskih postopkov pri resnih ali daljnosežnih situacijah, za katere je potreben hiter odgovor, ki odstopa od načel in pravil o ekološki pridelavi.

Zavoljo usklajenosti z uvodno izjavo 16 okvirne uredbe 1829/2003 bi bilo treba jasno ločiti med opredelitvama za 'pridobljen iz GSO' in 'pridobljen z GSO'.

Treba je dodati, da zdravila za uporabo v veterinarski medicini ne smejo biti izvzeta iz te uredbe. Dandanes nam tržišče ponuja široko paleto ekološko pridelanih zdravil za uporabo v veterinarski medecini, ki jih je torej treba uporabljati v okviru ekološkega kmetovanja.

Predlog spremembe 27

Člen 4, točka (d a) (novo)

 

(da) ekološka pridelava ohrani in ustvarja delovna mesta, kmetovalcem in potrošnikom omogoča sklenitev socialne pogodbe za trajnostne prakse, kakovostno pridelavo in prehranjevanje, vključno s kombinacijo ukrepov za ohranjanje narave, trajnostno proizvodnjo in trženje na kratke razdalje;

Obrazložitev

Cilji morajo zrcaliti dopolnilno vlogo, ki jo ima ekološko kmetovanje pri povezovanju varstva okolja in kakovostne pridelave v okviru natančno določenega sistema pridelave.

Predlog spremembe 28

Člen 4, točka (d b) (novo)

 

(db) ekološka pridelava ščiti kakovost, integriteto in sledljivost proizvodov po vsej prehranjevalni verigi.

Obrazložitev

Cilji morajo zrcaliti dopolnilno vlogo, ki jo ima ekološko kmetovanje pri povezovanju varstva okolja in kakovostne pridelave v okviru natančno določenega sistema pridelave.

Predlog spremembe 29

Člen 5, točka (c)

(c) uporaba neobnovljivih virov in sredstev, ki ne izvirajo s kmetije same, se mora čimbolj zmanjšati;

(c) uporaba neobnovljivih virov in sredstev, ki ne izvirajo s kmetije same, se mora čimbolj zmanjšati in ekološki kmetovalci bi morali spodbujati uporabo obnovljivih virov;

Obrazložitev

V skladu s cilji ekološke pridelave se je treba izogniti neželenim učinkom tako, da se ekološkim kmetovalcem omogoči uporabo zlasti obnovljive energije.

Predlog spremembe 30

Člen 5, točka (n)

(n) proizvodnja iz ribogojstva mora zmanjšati negativni učinek na vodno okolje;

(n) proizvodnja iz ribogojstva se mora izogniti vsakršnemu negativnemu učinku na vodno okolje;

Obrazložitev

V skladu s cilji ekološke pridelave se je treba izogniti neželenim učinkom.

Predlog spremembe 31

Člen 7, odstavek 1, pododstavka 2 in 3

Toda skladno s specifičnimi pogoji, ki bodo predpisani v skladu s postopkom iz člena 31(2), je kmetijsko gospodarstvo lahko razdeljeno na jasno ločene enote in vse se ne upravljajo v okviru ekološke pridelave.

 

Kjer se v skladu z drugim pododstavkom za ekološko pridelavo ne uporablja celotno kmetijsko gospodarstvo, kmet poskrbi, da so zemlja, živali in proizvodi, ki se uporabljajo za ekološko pridelavo, ločeni od preostalih, in vodi ustrezno evidenco, iz katere je razvidna ločitev.

 

Obrazložitev

Razdelitev kmetijskega gospodarstva na del, ki se upravlja skladno s to uredbo, in del, ki se upravlja na konvencionalen način, ni sprejemljiva, saj se bo težko izogniti goljufijam.

Predlog spremembe 32

Člen 7, odstavek 1, pododstavek 2

Toda skladno s specifičnimi pogoji, ki bodo predpisani v skladu s postopkom iz člena 31(2), je kmetijsko gospodarstvo lahko razdeljeno na jasno ločene enote in vse se ne upravljajo v okviru ekološke pridelave.

(Predlog spremembe ne zadeva slovenske različice.)

Obrazložitev

Predlog spremembe ne zadeva slovenske različice.

Predlog spremembe 33

Člen 7, odstavek 2

2. Od kmetov se zahteva, da ne uporabljajo GSO ali proizvodov, pridobljenih iz GSO, če bi se morali zavedati njihove prisotnosti zaradi podatkov na katerikoli oznaki, ki spremlja proizvod, ali iz katerih koli spremnih dokumentov.

2. Od kmetov se zahteva, da ne uporabljajo GSO ali proizvodov, pridobljenih iz ali z GSO.

 

Oznake na nalepkah, ki spremljajo proizvode ali sestavine ali kakšen drug spremljajoči dokument, kakorkoli povezan z dokazi o prisotnosti GSO, niso primerni za jamčenje kakovosti ekoloških proizvodov in se jim je zato treba izogniti.

Kjer kmetje za pridelavo ekološke hrane ali krme uporabljajo proizvode, kupljene od tretjih strank, morajo od prodajalca zahtevati, da potrdi, da dobavljeni proizvodi niso bili pridobljeni z GSO.

Kjer kmetje ali drugi ponudniki ekoloških proizvodov za pridelavo ekološke hrane ali krme uporabljajo proizvode, kupljene od tretjih strank, morajo od prodajalca zahtevati, da v pisni obliki potrdi, da dobavljeni proizvodi niso bili v celoti ali delno pridobljeni z GSO in da ne vsebujejo GSO.

 

Upravljavci morajo v primeru naključne ali tehnično neizogibne kontaminacije z GSO predložiti dokaze, da so sprejeli vse potrebne ukrepe, da bi preprečili kontaminacijo.

Obrazložitev

Glede na njihovo izvirnost in raznolikost v primerjavi s konvencionalnimi proizvodi, ekoloških proizvodov, ko gre za določitev praga za (četudi nizko) namerno kontaminacijo z GSO, ni mogoče uskladiti z zahtevami, ki se nanašajo na konvencionalne proizvode. Za ekološke proizvode ni sprejemljiv noben prag: GSO ne smejo vsebovati.

Vendar pa so potrebna zagotovila, ko gre za proizvode, kupljene od tretjih strank.

Pisna potrditev je dokaz, da proizvod izpolnjuje vsa predpisana pravila.

Predlog spremembe 34

Člen 9, točka (b), podtočka (v)

(v) ekološko vzrejena živina mora biti ločena oziroma se zlahka loči od drugih rejnih živali;

(v) ekološko vzrejena živina mora biti ločena od drugih rejnih živali;

Obrazložitev

Črtani del besedila je protisloven, saj lahko živina v praksi ostane skupaj celo življenje.

Predlog spremembe 35

Člen 13, odstavek 4, pododstavek 2

Če pridelovalci krme uporabljajo za pridelavo krme za ekološko živinorejo sestavine in dodatke, kupljene od tretjih strank, morajo od prodajalca zahtevati, da potrdi, da dobavljeni proizvodi niso bili pridobljeni z GSO.

Če pridelovalci krme uporabljajo za pridelavo krme za ekološko živinorejo sestavine in dodatke, kupljene od tretjih strank, mora prodajalec na zahtevo pridelovalcev krme v pisni obliki potrditi, da dobavljeni proizvodi niso bili v celoti ali delno pridobljeni iz ali z GSO.

Obrazložitev

Glede na njihovo izvirnost in raznolikost v primerjavi s konvencionalnimi proizvodi, ekoloških proizvodov, ko gre za določitev praga za (četudi nizko) namerno kontaminacijo z GSO, ni mogoče uskladiti z zahtevami, ki se nanašajo na konvencionalne proizvode. Za ekološke proizvode ni sprejemljiv noben prag: GSO ne smejo vsebovati. Pisna potrditev je dokaz, da proizvod izpolnjuje vsa predpisana pravila (prim. člen 7(2)).

Če je uporaba GSO proizvodov v ekološkem kmetijstvu prepovedana, bi moral biti uporabnik dolžan zahtevati dokument s potrdilom, da GMO niso bili uporabljeni, dobavitelj pa bi moral biti dolžan ta dokument zagotoviti.

Predlog spremembe 36

Člen 14, odstavek 3, pododstavek 2

Če predelovalci za pridelavo ekološke hrane ali krme uporabljajo sestavine in predelovalne pripomočke, kupljene od tretjih strank, morajo od prodajalca zahtevati, da potrdi, da dobavljeni proizvodi niso bili pridobljeni z GSO.

Če predelovalci za pridelavo ekološke hrane ali krme uporabljajo sestavine in predelovalne pripomočke, kupljene od tretjih strank, mora prodajalec na zahtevo pridelovalcev krme pisno potrditi, da dobavljeni proizvodi niso bili pridobljeni iz ali z GSO.

Obrazložitev

Če je uporaba GSO proizvodov v ekološkem kmetijstvu prepovedana, bi moral biti uporabnik dolžan zahtevati dokument s potrdilom, da GSO niso bili uporabljeni, dobavitelj pa bi moral biti dolžan ta dokument zagotoviti.

Pisna potrditev je dokaz, da proizvod izpolnjuje vsa predpisana pravila (glej zgoraj).

Predlog spremembe 37

Člen 14, odstavek 3 a (novo)

 

3a. Države članice lahko za proizvodnjo predelane hrane ohranijo ali uvedejo strožja pravila pod pogojem, da so ta v skladu z zakonodajo Skupnosti in ne ovirajo prostega pretoka blaga, ki je v skladu s to uredbo.

Obrazložitev

Države članice bi morale imeti možnost, da za proizvodnjo predelane hrane v ekološki pridelavi uvedejo strožja pravila. To je pomembno za konkurenčnost bolj etičnih proizvodov in potrošnikom omogoča širši izbor ekoloških proizvodov.

Predlog spremembe 38

Člen 15, odstavek 3 a (novo)

 

3a. Države članice lahko za uporabo nekaterih proizvodov in snovi v predelavi ohranijo ali uvedejo strožja pravila pod pogojem, da so ta v skladu z zakonodajo Skupnosti in ne ovirajo prostega pretoka blaga, ki je v skladu s to uredbo.

Obrazložitev

Države članice bi morale imeti možnost, da za uporabo nekaterih proizvodov in snovi v ekološki pridelavi uvedejo strožja pravila. To je pomembno za konkurenčnost bolj etičnih proizvodov in potrošnikom omogoča širši izbor ekoloških proizvodov.

Predlog spremembe 39

Člen 16, odstavki 1, 2 in 2 a (novo)

Manj omejujoča pravila pridelave

Začasna odstopanja od pravil pridelave

1. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 31(2) in v skladu s pogoji iz odstavka 2 ter cilji in načeli iz Naslova II predvidi odobritev izjem pravil pridelave, ki so predpisana v poglavjih 1 do 3.

 

2. Izjem, omenjenih v odstavku 1, mora biti čim manj in so predvidene le v naslednjih primerih:

2. Ob spoštovanju ciljev in načel iz naslova II te uredbe mora biti izjem čim manj in so lahko začasno dovoljene le v naslednjih primerih:

(a) če so potrebne, da se omogoči kmetijam, ki začenjajo z ekološko pridelavo, da postanejo uspešne, to še zlasti velja za kmetijska gospodarstva na območjih, ki so v začetnih fazah razvoja ekološke pridelave;

(a) če so potrebni začasni ukrepi, da se omogoči nadaljevanje ali ponovni začetek ekološke pridelave v primeru višje sile, zlasti v primeru resnih nevarnosti za pridelek ali preživetje kmetije;

(b) če so potrebne, da se zagotovi ohranitev ekološke pridelave na gospodarstvih, ki se spopadajo s podnebnimi, geografskimi ali strukturnimi ovirami;

(b) če so potrebne, da se zagotovi ohranitev ekološke pridelave na gospodarstvih, ki se spopadajo s velikimi geografskimi ali gospodarskimi ovirami, ki ogrožajo preživetje kmetij;

 

(ba) če zakonodaja Skupnosti nalaga omejitve in obveznosti v zvezi z varovanjem zdravja ljudi in živali;

(c) če je to potrebno, da bi zagotovili dostop do krme, semen in vegetativnega razmnoževalnega materiala, živih živali in drugih kmetijskih vložkov, pri čemer ta sredstva niso komercialno dostopna v ekološki obliki;

(c) če je to potrebno, da bi zagotovili dostop do krme, semen in vegetativnega razmnoževalnega materiala, živih živali in drugih kmetijskih vložkov, pri čemer ta sredstva niso komercialno dostopna v ekološki obliki;

(d) če je to potrebno za zagotovitev dostopa do sestavin kmetijskega izvora, pri čemer te sestavine niso komercialno dostopne v ekološki obliki;

(d) če je to potrebno za zagotovitev dostopa do sestavin kmetijskega izvora, pri čemer te sestavine niso komercialno dostopne v ekološki obliki;

(e) če so potrebne za rešitev posebnih težav, povezanih z upravljanjem ekološke živinoreje;

(e) če so potrebne za rešitev posebnih težav, povezanih z upravljanjem ekološke živinoreje;

(f) če so potrebne za zagotavljanje nepretrgane pridelave tradicionalnih prehrambenih proizvodov, ki so dobro poznani že vsaj eno generacijo;

(f) če so potrebne za zagotavljanje nepretrgane pridelave tradicionalnih prehrambenih proizvodov, ki so dobro poznani že vsaj eno generacijo;

(g) če so potrebni začasni ukrepi, da bi omogočili nadaljevanje ali ponovni začetek ekološke pridelave zaradi katastrofalnih okoliščin;

(g) če so potrebni začasni ukrepi, da bi omogočili nadaljevanje ali ponovni začetek ekološke pridelave zaradi katastrofalnih okoliščin;

(h) če zakonodaja Skupnosti nalaga omejitve in obveznosti v zvezi z varovanjem zdravja ljudi in živali.

črtano

 

2a. Vsako začasno odstopanje, sprejeto v skladu z odstavkom 2, se nemudoma sporoči pristojnim organom ali organu(om) za nadzor in izdajanje potrdil v državi članici, iz katere prihaja proizvajalec.

 

Obvestilo jasno in podrobno opiše nastalo stanje, sprejete ukrepe, njihovo trajanje ter materiale, sestavine in vložke, uporabljene za reševanje stanja.

 

Pristojni organi v državi članici ali nadzorni organ oziroma organi čim prej podajo mnenje in o tem nemudoma obvestijo proizvajalca. Organi za izdajanje potrdil so o tem mnenju nemudoma obveščeni.

 

Če je kateri od ukrepov proizvajalca sporen, pristojni organi ali nadzorni organi predložijo alternative, za katere menijo, da so primernejše za opisano stanje.

 

Nadzor se opravi čim prej, v skladu s določili iz naslova V te uredbe.

Obrazložitev

Različni ukrepi in določbe iz tega člena so odvečni in se nanašajo na primere (npr. prehod), v katerih je začasno očitno potrebna določena stopnja prožnosti.

Pogoje za bolj prožno uporabo pravil o ekološkem kmetijstvu bi bilo treba prav tako razvrstiti po prednosti, njihov obseg pa zmanjšati.

Postopek komitologije bi moral zajemati le nekaj posebnih ukrepov.

Končno je treba vsako odstopanje od pravil o ekološkem kmetijstvu sporočiti pristojnim organom, med drugim organom za izdajanje potrdil; nadzorni organi pa morajo oceniti in na kraju samem pregledati akcijski načrt, ki ga kmetovalec izdela za soočenje s posebnim položajem, v katerem se je znašel.

Predlog spremembe 40

Člen 17, odstavek 3

3. Izrazi iz Priloge I, njihove izpeljanke ali pomanjševalnice se ne smejo niti posamezno niti skupaj uporabljati za proizvod, ki nosi oznako, iz katere je razvidno, da vsebuje GSO, je sestavljen ali pridobljen iz GSO.

3. Izrazi iz Priloge I, njihove izpeljanke ali pomanjševalnice se ne uporabljajo niti posamezno niti skupaj za proizvod, ki nosi oznako, iz katere je razvidno, da vsebuje GSO, je sestavljen ali pridobljen iz ali z GSO, ali kjer obstajajo dokazi, da so GSO zastrupili uporabljeni proizvod, sestavino ali krmo.

Obrazložitev

Ekološki proizvajalci pozivajo in potrošniki povprašujejo po sporočilih, ki ne bi bila zavajajoča ali napačna, ko gre za namerno ali naključno prisotnost GSO v ekoloških proizvodih, saj bi ti morali biti celo zaščiteni pred njihovo prisotnostjo.

Zavoljo usklajenosti z uvodno izjavo 16 okvirne uredbe 1829/2003 bi bilo treba jasno ločiti med opredelitvama 'pridobljen iz GSO' in 'pridobljen z GSO'.

Predlog spremembe 41

Člen 17, odstavek 3 a (novo)

 

3a. Prag označevanja za GSO, kot je določen v Uredbi 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namerni izpustitvi gensko spremenjenih organizmov v okolje, v tej uredbi ne velja.

____

UL L 106, 17.4.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1830/2003 (UL L 268, 18.10.2003, str. 24).

Obrazložitev

Krepi obrazložitev k členu 17(3), s tem da ščiti posebno naravo ekoloških proizvodov in navaja zahtevo, da ti ne smejo vsebovati nobenih GSO.

Predlog spremembe 42

Člen 18, odstavek 4

4. Za proizvode, ki so uvoženi iz tretjih držav, uporaba označb iz odstavka 1 ni obvezna.

4. Za proizvode, ki so uvoženi iz tretjih držav, se spodbuja uporaba označb iz odstavka 1, da bi se na ta način izognili zavajanju evropskega potrošnika pri njegovi/njeni izbiri in razumevanju.

Obrazložitev

Kot v uvodni izjavi 28 se tudi s tem predlogom spremembe ekološkim proizvajalcem iz tretjih držav omogoča, da izpolnjujejo standarde EU, in sicer z izdajanjem potrdil, da se v njihovih državah izvajajo enakovredni proizvodni postopki.

Predlog spremembe 43

Člen 21

Specifične zahteve označevanja

Specifične zahteve označevanja za kmetije, ki začenjajo z ekološkim kmetovanjem

 

Uporaba izraza 'ekološko kmetovanje' je strogo prepovedana. Uporablja se lahko zgolj izraz 'kmetija v prehodu na ekološko kmetovanje'.

 

Izraz 'kmetija v prehodu na ekološko kmetovanje' se lahko uporablja le od drugega leta prehoda dalje, če o tem podajo mnenje pristojni organi ali nadzorni organi.

Komisija v skladu s postopkom iz člena 31(2) določi specifične zahteve glede označevanja, ki veljajo za ekološko krmo in za proizvode, ki izvirajo s kmetijskih gospodarstev v prehodu.

Komisija v skladu s postopkom iz člena 31(2) določi specifične določbe glede označevanja, razen tistih, določenih v prejšnjem odstavku, ki veljajo za ekološko krmo in za proizvode, ki izvirajo s kmetijskih gospodarstev v prehodu.

Obrazložitev

Temeljne določbe o označevanju izdelkov iz kmetijskih gospodarstev v prehodu na ekološko kmetovanje ne morejo biti uvrščene v postopek komitologije, razen v primeru specifičnih določb, ki bi jih torej morala določati ta uredba. Člen 5(5)(b) Uredbe (EGS) 2092/91 omenja upoštevanje obdobja najmanj 12 mesecev pred žetvijo.

Predlog spremembe 44

Člen 22, odstavek 1

1. Države članice v skladu z določbami, predpisanimi v Uredbi (ES) št. 882/2004, določijo sistem nadzora, ki velja za dejavnosti iz člena 1(3) te uredbe.

1. Države članice določijo sistem nadzora, ki velja za dejavnosti iz člena 1(3) na vseh stopnjah ekološke verige v skladu s standardi ISO 65/EN 45011, oblikovanimi posebej za ekološko kmetovanje v svetovnem merilu in v okviru akreditacijskih pogojev IFOAM.

Obrazložitev

Sistem nadzora, določen z Uredbo (ES) št. 882/2004, ni najboljši način za zagotavljanje različnih standardov kakovosti, povezanih z ekološkimi proizvodi: določbe o pogostosti kontrol in o nalogah, dodeljenih pristojnim organom, so koristne, vendar mora biti izhodišče učinkovito izvajanje standardov Vodila ISO 65/45011.

Predlog spremembe 45

Člen 22, odstavek 5

5. Odobreni nadzorni organi omogočijo pristojnim organom dostop do svojih pisarn in prostorov in zagotovijo vse informacije in pomoč, za katere pristojni organi menijo, da so potrebne za izpolnjevanje svojih obveznosti v skladu s tem členom.

5. Odobreni nadzorni organi in predstavniki zadevnih zainteresiranih strani, ki morajo biti polno vključeni v ta postopek, sodelujejo s pristojnimi organi in zagotovijo dostop do svojih pisarn in prostorov in vse informacije in pomoč, za katere pristojni organi menijo, da so potrebne za izpolnjevanje svojih obveznosti v skladu s tem členom.

Obrazložitev

Predlog spremembe zaradi preglednosti poudarja pomen sodelovanja pri sprejemanju odločitev in preverjanju, dopušča pa tudi najboljšo prakso, ki so jo v preteklih letih uporabljali ekološki kmetovalci.

Predlog spremembe 46

Člen 24, odstavek 3, pododstavek 3

Pristojbine za izdajo potrdila ali znaka skladnosti morajo biti razumne.

Pristojbine za izdajo potrdila ali znaka skladnosti morajo pokriti stroške nadzora in izdaje potrdila ali znaka skladnosti.

Obrazložitev

Natančnejša opredelitev bo preprečila previsoke pristojbine.

Predlog spremembe 47

Člen 24, odstavek 3 a (novo)

 

3a. Organizirajo se redne predstavitve zainteresiranih strani, zato da se prizna in izpostavi pomembna vloga ekoloških kmetovalcev pri sprejemanju odločitev in postopku izdajanja potrdil.

Obrazložitev

Treba je najti načine, kako ekološkim pridelovalcem omogočiti stalno vključenost v sprejemanje odločitev in nove tehnologije za postopke izdajanja potrdil. Nadzorni organi Komisije in pristojni nacionalni organi morajo ustrezno upoštevati njihovo dokazano sposobnost, da organizirajo verodostojne in inovativne sisteme samoizdajanja potrdil.

Predlog spremembe 48

Člen 26

Na zahtevo, ustrezno utemeljeno s potrebo, da bi zagotovili, da je bil izdelek proizveden v skladu s to uredbo, si pristojni in nadzorni organi z drugimi pristojnimi in nadzornimi organi izmenjujejo pomembne informacije o rezultatih svojega nadzora. Informacije si lahko izmenjujejo tudi na lastno pobudo.

Na zahtevo, ustrezno utemeljeno s potrebo, da bi zagotovili, da je bil izdelek proizveden v skladu s to uredbo, si pristojni organi, predstavniki nacionalnih in evropskih zainteresiranih strani, vključeni v sprejemanje odločitev, in nadzorni organi z drugimi pristojnimi in nadzornimi organi izmenjujejo pomembne informacije o rezultatih svojega nadzora. Informacije si lahko izmenjujejo tudi na lastno pobudo.

Obrazložitev

Obrazložitve za predloge sprememb k členu 24 veljajo tudi na tem mestu, da se zagotovi vključenost in dejavno sodelovanje kmetovalcev s posebnim znanjem in izkušnjami.

Predlog spremembe 49

Člen 28, odstavek 1 a (novo)

 

Države članice lahko za živali in živalske izdelke v skladu s pravili iz členov 9 in 10 ohranijo ali uvedejo strožja pravila po pogojem, da so ta v skladu z zakonodajo Skupnosti in ne ovirajo prostega pretoka drugih živali ali živalskih izdelkov, ki so v skladu s to uredbo.

Obrazložitev

Trenutno se ekološka živinoreja v državah članicah različno izvaja, zaradi česar morajo imeti države članice možnost izvajati strožje ukrepe za živino in živalske proizvode z njihovega ozemlja.

Poleg tega se zdi logično, da bi moralo načelo minimalnega števila direktiv, ki ga je Komisija potrdila v svojem akcijskem načrtu za dobro počutje živali (2006/2046(INI)), veljati tudi za dobro počutje živali v ekološki živinoreji.

Predlog spremembe 50

Člen 31

Upravljalni odbor za ekološko pridelavo

Regulativni odbor za ekološko pridelavo

1. Komisiji pomaga Upravljani odbor za ekološko pridelavo (v nadaljnjem besedilu Odbor).

1. Komisiji pomaga regulativni odbor za ekološko pridelavo (v nadaljnjem besedilu "Odbor").

 

1a. Odbor zagotovi redno posvetovanje in sodelovanje s predstavniki ekoloških proizvajalcev in predstavniki potrošnikov s ciljem, da se dosledno izpolnjujejo cilji ekološkega kmetovanja, določeni v členu 3, in sicer s tem, da se jih vključi v posodabljanje in izvajanje usteznih tehnik v skladu s cilji in načeli, navedenimi v naslovu II te uredbe.

 

1b. V primeru sklicevanja na ta odstavek, se uporabijo priloge I do VIII k Uredbi (ES) št. 2092/91.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek veljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

 

2a. Komisija obvesti Evropski parlament o vseh načrtovanih spremembah uredbe prek komitološkega postopka in upošteva stališče Parlamenta v zvezi s tem.

3. Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

 

4. Odbor sprejme svoj poslovnik.

4. Odbor sprejme svoj poslovnik v skladu s členom 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obrazložitev

Ker predlog uredbe vsebuje le malo usklajevalnih standardov, bi moral biti za različne ukrepe, sprejete s postopkom komitologije, odgovoren regulativni odbor, ki v proces sprejemanja odločitev vključuje države članice, in ne upravljalni odbor.

Za razliko od člena 4 Sklepa 1999/468/ES člen 5 ne vsebuje nobene časovne omejitve. Odstavek 3 bi bilo treba zato zbrisati.

Udeležba predstavnikov ekoloških kmetovalcev pri sprejemanju odločitev resnično predstavlja izvirno izhodišče in inovacijo, ko gre za uporabo uredbe: najboljša praksa in zanesljive ter preizkušene inovativne metode lahko le izboljšajo sprejemanje odločitev kot celoto, odgovornost za organizacijo tega pa mora prevzeti Komisija.

Da bi bila uredba kar se da pregledna, je treba ohraniti priloge k uredbi 2092/91 in kar se da zmanjšati uporabo komitološkega postopka.

Predlog spremembe 51

Člen 31 a (novo)

 

Člen 31a

 

Z odstopanjem od Sklepa št. 1999/468/ES se razveljavi sklep Komisije, sprejet v skladu s postopkom, ki se nanaša na člen 24(2), če bosta Evropski parlament ali Svet v roku treh mesecev zoper njega ugovarjala.

Obrazložitev

Ekološko kmetijstvo so razvile organizacije civilne družbe – sodelovali so potrošniki, trgovci, kmetje in trgovci na drobno. Ob upoštevanju te tradicije bi bilo treba okrepiti preglednost in demokratične strukture te uredbe. Pri sprejemanju izvedbenih sklepov v okviru te uredbe, bi moral postopek vključevati obveščanje javnosti in Evropskega parlamenta. Za dejanski učinek preglednosti bi moral imeti Parlament pravico do veta.

Predlog spremembe 52

Člen 33

1. Uredba (EGS) št. 2092/91 se razveljavi s 1. januarjem 2009.

1. Uredba (EGS) št. 2092/91 se, z izjemo prilog I do VIII, razveljavi s 1. januarjem 2009.

2. Sklicevanje na razveljavljeno Uredbo (EGS) št. 2092/91 se šteje kot sklicevanje na to uredbo.

2. Sklicevanje na razveljavljeno Uredbo (EGS) št. 2092/91 se šteje kot sklicevanje na to uredbo, razen če gre za sklicevanje na priloge I do VIII.

Obrazložitev

Da bi bila uredba kar se da pregledna, je treba ohraniti priloge k Uredbi (ES) 2092/91 in kar se da zmanjšati uporabo komitološkega postopka. Priloge je torej treba popraviti, da bodo sklicevanja na člene ustrezala predlagani uredbi.

POSTOPEK

Naslov

Predlog uredbe Sveta o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov

Referenčni dokumenti

KOM(2005)0671 – C6-0032/2006 – 2005/0278(CNS)

Pristojni odbor

AGRI

Mnenje pripravil
  Datum razglasitve na zasedanju

ENVI
2.2.2006

Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju

 

Pripravljavec/-ka mnenja
  Datum imenovanja

Roberto Musacchio
9.2.2006

Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja

 

Obravnava v odboru

21.6.2006

 

 

 

 

Datum sprejetja

21.6.2006

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Adamos Adamou, Johannes Blokland, Frieda Brepoels, Dorette Corbey, Chris Davies, Avril Doyle, Edite Estrela, Jill Evans, Anne Ferreira, Karl-Heinz Florenz, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Gyula Hegyi, Mary Honeyball, Dan Jørgensen, Eija-Riitta Korhola, Urszula Krupa, Aldis Kušķis, Peter Liese, Marios Matsakis, Roberto Musacchio, Dimitrios Papadimoulis, Vittorio Prodi, Guido Sacconi, Richard Seeber, Kathy Sinnott, Bogusław Sonik, Antonios Trakatellis, Thomas Ulmer, Anja Weisgerber, Åsa Westlund

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken, María del Pilar Ayuso González, Bairbre de Brún, Christofer Fjellner, Milan Gaľa, Miroslav Mikolášik, Renate Sommer, Andres Tarand

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Sepp Kusstatscher

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

...

(1)

Še neobjavljeno v UL.


POSTOPEK

Naslov

Ekološka pridelava in označevanje ekološko pridelanih proizvodov

Referenčni dokumenti

KOM(2005)0671 - C6-0032/2006 - 2005/0278(CNS)

Datum posvetovanja z EP

27.1.2006

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

AGRI

2.2.2006

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

INTA

2.2.2006

ENVI

2.2.2006

IMCO

2.2.2006

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

INTA

25.1.2006

IMCO

21.2.2006

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Marie-Hélène Aubert

26.1.2006

 

 

Oporekanje pravni podlagi

       Datum mnenja JURI

JURI

27.2.2007

 

 

 

Obravnava v odboru

20.2.2006

24.4.2006

21.6.2006

19.12.2006

 

27.2.2007

 

 

 

Datum sprejetja

27.2.2007

 

 

 

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Vincenzo Aita, Peter Baco, Katerina Batzeli, Sergio Berlato, Thijs Berman, Niels Busk, Luis Manuel Capoulas Santos, Giuseppe Castiglione, Dumitru Gheorghe Mircea Coşea, Albert Deß, Gintaras Didžiokas, Michl Ebner, Carmen Fraga Estévez, Duarte Freitas, Ioannis Gklavakis, Lutz Goepel, Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, Esther Herranz García, Elisabeth Jeggle, Tchetin Kazak, Atilla Béla Ladislau Kelemen, Heinz Kindermann, Vincenzo Lavarra, Diamanto Manolakou, Véronique Mathieu, Mairead McGuinness, Rosa Miguélez Ramos, María Isabel Salinas García, Willem Schuth, Czesław Adam Siekierski, Csaba Sándor Tabajdi, Marc Tarabella, Witold Tomczak, Donato Tommaso Veraldi, Janusz Wojciechowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marie-Hélène Aubert, Bernadette Bourzai, Béla Glattfelder, Gábor Harangozó, Wiesław Stefan Kuc, Astrid Lulling, Albert Jan Maat

Zadnja posodobitev: 22. marec 2007Pravno obvestilo