o zahtevi za zaščito imunitete in privilegijev Giuseppeja Garganija

(2006/2300(IMM))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju zahteve Giuseppeja Garganija za zaščito njegove imunitete v zvezi s civilnim postopkom pred italijanskim sodiščem, ki jo je poslanec vložil 30. novembra 2006, na plenarnem zasedanju pa je bila razglašena 11. decembra 2006,

–   po zaslišanju Giuseppeja Garganija v skladu s členom 7(3) Poslovnika,

–   ob upoštevanju člena 8 in člena 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965 in člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–   ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. maja 1964 in 10. julija 1986(1),

–   ob upoštevanju členov 6(3) in 7 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0071/2007),

1.  sklene, da zaščiti imuniteto in privilegije Giuseppeja Garganija;

2.  naroči predsedniku, naj sklep in poročilo pristojnega odbora takoj posreduje ustreznim organom Republike Italije.

(1) Zadeva 101/63 Wagner proti Fohrmannu in Krieru [1964] Poročila sodišča Evropskih skupnosti (ECR) 195 in zadeva 149/85 Wybot proti Faureju in drugim [1986] ECR 2391.

I.         DEJSTVA

Na zasedanju 11. decembra 2006 je predsednik Parlamenta razglasil, da je prejel pismo s 30. novembra 2006 z zahtevo za zaščito imunitete poslanca Giuseppeja Garganija, ki je bilo takoj posredovano Odboru za pravne zadeve.

Zahteva je v zvezi s civilnim postopkom, ki ga je začela gospa Di Giovanni, predsednica Nadzornega sodišča (it.: Tribunale di sorveglianza) iz Neaplja, zoper Giuseppeja Garganija, založnike in upravo tednika Il Roma. Tožnica v tem postopku zahteva, da sodišče ugotovi solidarno odgovornost tožencev za plačilo 500.000 EUR odškodnine za škodo, ki naj bi bila njeni časti in dobremu imeni narejena s člankom Giuseppeja Garganija.

Naslov članka Giuseppeja Garganija je bil "Nedosledna pravica (...) Obravnavanje svobode govora kot zločina. Nov način, kako spremeniti pravosodni sistem v karikaturo pravičnosti? Vprašanje je neizogibno, potem ko je nova sodna zadeva spet zbudila dvom in osuplost".

Članek je govoril o zadevi Lina Jannuzzija, italijanskega senatorja in novinarja, ki je bil obsojen na več kot dve leti zapora "ker je Nadzorno sodišče v Neaplju na podlagi nenavadne interpretacije prava zavrnilo predloge za odložitev izvršitve kazni, ki je bila izrečena Jannuzziju zaradi obrekovanja, storjenega v času njegove novinarske dejavnosti v preteklih letih".

Članek je nato kritiziral stanje pravosodja v Italiji na podlagi primera senatorja Jannuzzija, ki naj bi bil "nemudoma zaprt zaradi treh člankov, ki jih je napisal pred enim desetletjem v skladu s pravico do svobodnega izražanja, ki je v ustavi in je uvrščena med temeljne pravice posameznika, ki velja tako zanj kot tudi za vsakega drugega italijanskega državljana".

Članek je nadalje trdil, da dejstvo, da sodišče v Neaplju ni uporabilo drugih kazni, kot je zapor, nagonsko zbuja sum, da gre za fumus persecutionis.

V preostanku članka je Giuseppe Gargani razpravljal o kaznih, ki nadomeščajo kazen zapora in o pomanjkanju predpisov o poslanski imuniteti kot o sredstvu za doseganje ravnovesja med vejami oblasti države ter za preprečitev, da lahko sodstvo pritiska na parlament. Obravnaval je tudi vprašanje politizacije sodstva in vloge sodnih uradnikov, ki lahko preiskujejo nek primer in nato v njem tudi sodijo, ter vlogo, ki jo lahko ima ustrezno poklicno usposabljanje za sodstvo pri reformi sodstva v Italiji. Gargani je zaključil z mislijo, da bi reforma sodstva preprečila nadaljnje prošnje za pomilostitev, naslovljene na predsednika republike, "ki ne bo na voljo za vsakega državljana, ki ima smolo, da naleti na sodnika, ki deluje na podlagi predsodkov in ne kaže ravnovesja in občutka za odgovornost". Ugotovljeno je, da v članku ime tožnice ni navedeno, le sodišče, katere predsednica je.

Tožnica trdi, da je domnevno obrekovanje toliko bolj "edinstveno" glede na Garganijev življenjepis, ki vsebuje diplomo iz prava, članstvo v odvetniški zbornici, mesto vodje oddelka za pravosodje Krščanske demokratske stranke v deželi Kampanija in mesto predsednika Odbora za pravne zadeve Evropskega parlamenta.

Treba je opozoriti, da je tožnica pred tem začela kazenski postopek v zvezi z istimi dejstvi pred sodiščem v Rimu. Zadeva je bila zaključena na podlagi ugotovitve, da je Giuseppe Gargani kritične trditve postavil "v času izvrševanja svojih poslanskih dolžnosti, kot to določa člen 68 ustave". Kljub temu je jasno, da tožnica vztraja pri svoji trditvi, da je Giuseppe Gargani storil kaznivo dejanje obrekovanja, saj je v sodnem pozivu navedeno, da osebe, kot je obtoženi "so enako odgovorne, ko je publikacija sredstvo za storitev kaznivega dejanja in posledično povzroči škodo, tudi v primerih, ko (za razliko od tega primera) nobeno kazensko sodišče ni ugotovilo, ali je bilo dejanje storjeno, saj niso bili izpolnjeni potrebni pogoji za kazenski pregon, zato pa je civilni sodnik incidenter tantum in le za namene dodelitve odškodnine odločil, da je bilo kaznivo dejanje storjeno."

II.       ZAKONODAJA IN SPLOŠNA OBRAVNAVA IMUNITETE POSLANCEV EVROPSKEGA PARLAMENTA

1. Člen 9 in člen 10 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965 določa naslednje:

Člen 9:

Zoper člana Skupščine se ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti.

Člen 10:

Med zasedanjem Skupščine njeni člani uživajo:

           a.        na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države;

           b.        na ozemlju drugih držav članic imuniteto pred kakršnim koli ukrepom ali priporom in sodnim postopkom.

Za člane velja imuniteta tudi medtem, ko potujejo do kraja zasedanja Evropskega parlamenta in nazaj.

Kadar se poslanca zaloti pri storitvi kaznivega dejanja, sklicevanje na imuniteto ni mogoče in Skupščini ne preprečuje uresničevanja pravice do odvzema imunitete svojemu članu."

2. Postopek v Evropskem parlamentu urejata člena 6 in 7 Poslovnika. Ustrezne določbe se glasijo:

Člen 6: Odvzem imunitete

1. Parlament si pri izvajanju svojih pooblastil v zvezi s privilegiji in imunitetami predvsem prizadeva ohranjati integriteto kot demokratična zakonodajna skupščina in zagotoviti neodvisnost poslancev pri opravljanju njihovih nalog.

(..)

3. Vsaka zahteva za zaščito privilegijev in imunitet, ki jo na predsednika naslovi poslanec ali nekdanji poslanec, se razglasi v Parlamentu in posreduje pristojnemu odboru.

(...)"

Člen 7: Postopki v zvezi z imuniteto:

1. Pristojni odbor nemudoma in po vrstnem redu njihove vložitve preuči zahteve za odvzem ali zaščito imunitete in privilegijev.

2. Odbor predlaga sklep, ki priporoča zgolj sprejetje ali zavrnitev zahteve za odvzem imunitete ali zahteve za zaščito imunitete in privilegijev.

3. Odbor lahko od zadevnega organa zahteva kakršno koli informacijo ali pojasnilo, ki se mu zdi potrebno za oblikovanje mnenja, ali je imuniteto treba odvzeti ali zaščititi. Zadevni poslanec ima možnost zagovora; predloži lahko vse dokumente ali druge pisne dokaze, ki se mu zdijo pomembni. Zastopa ga lahko drug poslanec.

(...)

6. V primerih zaščite imunitete ali privilegijev odbor preveri, ali okoliščine predstavljajo upravno ali kako drugo omejitev svobode gibanja poslancev pri potovanju v kraje ali iz krajev zasedanja Parlamenta ali pri izražanju mnenja ali glasovanju v okviru izvrševanja mandata in ali sodijo v okvir člena 10 Protokola o privilegijih in imunitetah, ki niso predmet nacionalne zakonodaje, ter predlaga, da se zadevni organ zaprosi, naj sprejme potrebne sklepe.

7. Odbor lahko poda obrazloženo mnenje o pristojnosti organa in dopustnosti zahteve, vendar se v nobenem primeru ne izreče niti o krivdi ali nekrivdi poslanca niti o tem, ali mnenja oziroma dejanja, ki so mu pripisana, upravičujejo kazenski pregon, četudi se pri obravnavi zahteve podrobno seznani z dejstvi primera.

(...)"

III.     OBRAZLOŽITEV PREDLAGANEGA SKLEPA

Člen 9 Protokola o privilegijih in imunitetah določa, da poslanec Evropskega parlamenta uživa popolno imuniteto pred sodnimi postopki "zaradi mnenja ..., ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti".

V svojem zahtevku, vloženem pri sodišču v Rimu, tožnica zahteva kaznovalno odškodnino v višini 500.000 EUR, solidarno od večjega števila tožencev, vključno z Giuseppejem Garganijem, zaradi obrekovanja tožnice in posledično razžalitve njene časti in dobrega imena.

Analiza članka kaže, da je Gargani le komentiral zadevo v javnem interesu in je uporabil primer senatorja Jannuzzija kot iztočnico za kritiko italijanskega sodstva, zagovor poslanske imunitete in razpravo o predlogih za reformo sodstva.

Glede na položaj, ki ga ima Gargani, ne le kot politik, temveč tudi kot predsednik Odbora za pravne zadeve, ki je odgovoren za privilegije in imunitete poslancev (v skladu s prilogo VI, oddelkom XVI, točko ) poslovnika), ima legitimni interes, da izrazi svoje mnenje o stanju, ki zadeva poslansko imuniteto v Italiji. Glede na to, da je Odbor za pravne zadeve Parlamenta v skladu s členom 10 Protokola obvezan, da uporabi nacionalno pravo o poslanski imuniteti, bi bilo mogoče trditi, da nima le pravice, temveč celo dolžnost, da načne javno razpravo o takih vprašanjih.

Giuseppe Gargani je z objavo kritičnega članka le opravljal svoje delo kot poslanec in predsednik Odbora za pravne zadeve. Poskusi, da se poslance Evropskega parlamenta utiša pri izražanju svojih mnenj o zadevah, za katere vladata legitimni javni interes in zaskrbljenost, tako, da se proti njim sproži sodne postopke, so v demokratični družbi nesprejemljivi in očitno kršijo člen 9 Protokola, katerega namen je varovati svobodo izražanja poslancev pri izvrševanju njihovih dolžnosti v interesu Parlamenta kot institucije.

Nadalje dejstvo, da je bil sprožen civilni postopek potem, ko je tožnica neuspešno poskušala začeti kazenski postopek v zvezi z istim dejanskim stanjem, kaže na to, da obstaja fumus persecutionis.

IV. ZAKLJUČKI

Na osnovi zgornjih preudarkov ter po preučitvi razlogov za in proti zaščiti imunitete, Odbor za pravne zadeve priporoča, da Evropski parlament zaščiti poslansko imuniteto Giuseppeja Garganija.