Postopek : 2005/2125(ACI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0142/2007

Predložena besedila :

A6-0142/2007

Razprave :

Glasovanja :

PV 22/05/2007 - 9.9
CRE 22/05/2007 - 9.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2007)0194

POROČILO     
PDF 179kDOC 122k
16. april 2007
PE 386.300v03-00 A6-0142/2007

o sklenitvi skupne izjave o praktičnih ukrepih za postopek soodločanja

(2005/2125(ACI))

Odbor za ustavne zadeve

Poročevalec: Jo Leinen

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 PRILOGA: SKUPNA IZJAVA O PRAKTIČNIH UKREPIH ZA POSTOPEK SOODLOČANJA (ČLEN 251 POGODBE O ES)
 POSTOPEK

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o sklenitvi skupne izjave o praktičnih ukrepih za postopek soodločanja

2005/2125(ACI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 251 pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

–   ob upoštevanju svoje resolucije s 5. maja 1999 o skupni izjavi o praktičnih ukrepih za nov postopek soodločanja(1),

–   ob upoštevanju sklepa konference predsednikov z 8. marca 2007,

–   ob upoštevanju revidiranega osnutka skupne izjave o praktičnih ukrepih za postopek soodločanja (v nadaljevanju "revidirana izjava"),

–   ob upoštevanju člena 120(1) poslovnika in točke XVIII (4) njegove priloge VI,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A6-0142/2007),

A. ker stalno širjenje področja uporabe postopka soodločanja povečuje njegov pomen v postopku sprejemanja zakonodaje EU in vodi k spremembi narave medinstitucionalnih odnosov med Parlamentom, Svetom in Komisijo,

B.  ker si Parlament, Svet in Komisija prizadevajo, da bi bilo sprejemanje zakonodaje bolj pregledno, usklajeno, učinkovito in demokratično,

C. ker so, čeprav se je skupna izjava o praktičnih ukrepih za postopek soodločanja iz leta 1999 izkazala za koristno, nekatere praktične posledice njene uporabe sčasoma pokazale potrebo po nekaterih spremembah,

D. ker sta zaporedni širitvi Evropske unije ustvarili izzive, ki vplivajo tako na postopke poenostavitve kakor na optimizacijo virov,

E.  ker revidirana izjava izpolnjuje ta pričakovanja in omogoča, da se prihodnje medinstitucionalno sodelovanje razvije na tvoren in prilagodljiv način,

F.  ker imajo medinstitucionalni in okvirni sporazumi pomembne posledice, in ker je zato bistveno, da se združijo vsi obstoječi sporazumi in objavijo kot dodatek k poslovniku Parlamenta, da se olajša dostop do njih in zagotovi preglednost,

1.  ponovno potrjuje svojo zavezanost načelom preglednosti, odgovornosti in učinkovitosti, ter potrebo po osredotočanju na poenostavitev zakonodajnega postopka EU ob spoštovanju pravnega reda Unije;

2.  pozdravlja revidirano izjavo, ki izboljšuje tako strukturo kot tudi vsebino izjave iz leta 1999 s tem, da dodaja številne pomembne določbe, ki ta dokument usklajujejo z obstoječo najboljšo prakso; cilj izjave je okrepiti sodelovanje med tremi institucijami ter tako povečati učinkovitost in kakovost zakonodaje EU;

3.  želi, da Parlament določi način usklajevanja prakse parlamentarnih odborov med trialogi, tako da določi nekatera pravila v zvezi s sestavo parlamentarnih delegacij ter obveznosti glede zaupnosti, povezanih z njihovim delom;

4.  zlasti pozdravlja naslednje izboljšave, ki jih vsebuje revidirana izjava:

a)    nove določbe glede sodelovanju predstavnikov predsedstva Sveta na sejah parlamentarnih odborov in zahtev za informacije o stališču Sveta, ki skupaj predstavljajo korak proti cilju izboljšanja dialoga med dvema zakonodajnima vejama;

b)    priznanje prakse sklenitve sporazumov, doseženih med neformalnimi pogajanji med institucijami, z izmenjavo pisem;

c)    potrditev načela, da službi Parlamenta in Sveta enakopravno sodelujeta pri pravno-jezikovni reviziji;

d)    dogovor, da se, ko je to možno, organizira podpisovanje pomembnih sprejetih besedil na skupni slovesnosti v prisotnosti sredstev javnega obveščanja ter da se objavijo skupna sporočila za javnost in organizirajo skupne tiskovne konference za razglasitev uspešnega zaključka opravljenega dela;

5.  je prepričan, da bo revidirana izjava dodatno povečala preglednost in javno odgovornost zakonodajnega dela, začetega v skladu s postopkom soodločanja;

6.  odobri revidirano izjavo, priloženo temu sklepu, in sklene priložiti revidirano izjavo k svojemu poslovniku; poziva, naj se revidirana izjava objavi v Uradnem listu Evropske unije;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in njegovo prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL C 279 1.10.1999, str. 229.


OBRAZLOŽITEV

Ozadje

Osnutek revidirane skupne izjave o praktičnih ukrepih za postopek soodločanja je tretji medinstitucionalni sporazum o tej temi med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo.

Zakonodajna vloga Parlamenta se že od začetka veljavnosti enotnega evropskega akta 1. julija 1987, ki je uvedel postopek sodelovanja, stalno krepi, njegov odnos z drugimi institucijami pa postaja vse tesnejši.

Po uvedbi postopka soodločanja s pogodbo iz Maastrichta leta 1993 je prišlo do dogovora o medinstitucionalnem sporazumu, ki je podrobneje določil delovanje spravnega odbora, vendar ni obravnaval drugih vidikov soodločanja.

Pogodba iz Amsterdama, ki je pričela veljati leta 1999, je dodatno spremenila stanje, saj je zelo povečala število področij, na katerih se uporablja postopek soodločanja, je pa tudi spremenila prvotni postopek soodločanja, zlasti tako, da je predvidela možnost soglasja med Parlamentom in Svetom v prvi obravnavi, pa tudi s poenostavitvijo kasnejših stopenj postopka.

Leta 1999 je bil sklenjen nov medinstitucionalni sporazum, skupna izjava o praktičnih ukrepih za nov postopek soodločanja, kot nadaljevanje pogodbe iz Amsterdama. Skupna izjava se je izkazala za koristno, vendar so nekatere praktične posledice pri njeni uporabi sčasoma pokazale potrebo po nekaterih spremembah.

30. junija 2005 je konferenca predsednikov imenovala pet poslancev Evropskega parlamenta (Alejo Vidal-Quadras, Antonios Trakatellis, Dagmar Roth-Behrendt, Joseph Daul in Jo Leinen), za zastopanje Parlamenta na pogajanjih o spremembi skupne izjave o praktičnih ukrepih za postopek soodločanja.

Revizija v obliki niza srečanj na politični in upravni ravni med tremi institucijami, se je začela decembra 2005. Stališči Sveta in Komisije sta se znatno spremenili, kar je omogočilo sklenitev kompromisa s Parlamentom. Končni sporazum je bil dosežen decembra 2006, konferenca predsednikov pa ga je odobrila na svoji seji 8. marca 2007.

Predlagana revidirana izjava bo izboljšala delovanje soodločanja in pripomogla k temu, da bo prihodnje medinstitucionalno sodelovanje tvorno in prilagodljivo. Besedilo izjave je bilo prilagojeno tako, da upošteva praktični razvoj postopka soodločanja in je v skladu s prizadevanji Parlamenta, Sveta in Komisija, da postane sprejemanje zakonodaje EU preglednejše, bolj usklajeno, učinkovito in demokratično.

Ocena besedila

Struktura besedila je bila izboljšana in sedaj nudi koristna dodatna pojasnila, ki temeljijo na temeljnih določbah predhodnega besedila iz leta 1999, ter tako označuje napredek v medinstitucionalnem sodelovanju.

SPLOŠNA NAČELA

Novi oddelek o splošnih načelih opredeljuje namen, cilje in temeljna načela izjave ter nadomešča staro "preambulo", saj novi naslov bolje odraža razširjeno vsebino tega oddelka. Revidirano besedilo izjave iz leta 1999 odraža razvoj medinstitucionalnega sodelovanja s postopkom soodločanja v praksi, kar se kaže v ubeseditvi uvodnega oddelka.

Sklicevanje na medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje iz leta 2003, ki ga izjava o praktičnih ukrepih za postopek soodločanja dopolnjuje, označuje dodatno izboljšavo starega besedila, saj ponovno potrjuje zavezanost evropskih institucij k spoštovanju načel preglednosti, odgovornosti in učinkovitosti, in k potrebi po poenostavitvi predlogov ob spoštovanju pravnega reda Unije (točka 3).

Pomembno je, da je bil v besedilo izjave vključen pomen uskladitve stališč treh institucij v zgodnji fazi postopka, da se tako poveča učinkovitost postopka odločanja (točka 4).

Točke, ki zadevajo stike med institucijami in usklajevanje urnika dela so bile premaknjene iz oddelka o prvi obravnavi v oddelek o splošnih načelih; tako je upoštevano dejstvo, da jih je treba uporabljati na vseh stopnjah postopka soodločanja (točka 5).

Določitev okvirnega časovnega razporeda za različne faze postopka, ki jo predlaga nova točka izjave, je v skladu s splošnim ciljem izboljšanja učinkovitosti odločanja, tudi časovne, in je že vsebovana v medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje (točka 6).

Revidirano besedilo se izrecno sklicuje na trialoge (tristranska srečanja), da se ponovno potrdi njihova praktična vrednost v postopku iskanja soglasja na začetnih stopnjah postopka soodločanja, in da se spodbudi njihova nadaljnja uporaba. Nova izjava določa vodilna načela za organizacijo teh srečanj in predlaga, da se napovedujejo vnaprej (točke 7, 8 in 9).

Nova točka o sodelovanju predstavnikov predsedstva Sveta na sejah parlamentarnih odborov in zahtevah za informacije o stališču Sveta je prvi korak k cilju izboljšanja dialoga med dvema zakonodajnima vejama (točka 10). Čeprav ne seže tako daleč, kot je predlagal Parlament, je sprejemljiva kot del splošnega kompromisa, saj pomeni nekatere izboljšave v primerjavi z medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje.

PRVA OBRAVNAVA:

Kar zadeva strukture, je novost revidiranega besedila razdelitev starega oddelka I (PRVA OBRAVNAVA) v dva pododdelka: -"Sporazum na stopnji prve obravnave v Evropskem parlamentu"; -"Sporazum na stopnji skupnega stališča". To ustreza dvema možnostma iz člena 251 PES za zgodnji zaključek postopka soodločanja že v prvi obravnavi.

Revidirana izjava priznava prakso neformalnih pogajanj med institucijami in končnega oblikovanja sporazumov, doseženih med temi pogajanji, z izmenjavo pisem.

DRUGA OBRAVNAVA:

Za razliko od prejšnjega oddelka (PRVA OBRAVNAVA) ima ta oddelek (DRUGA OBRAVNAVA) le en pododdelek, ki sledi splošnim uvodnim navedbam: "Sporazum na stopnji druge obravnave v Evropskem parlamentu".

Točka 20 uvaja načelo posvetovanja za določitev datuma za posredovanje skupnih stališč, ki ustreza vsem. Čeprav je besedilo manj zavezujoče od tistega, kar je načrtoval Parlament, je sprejemljivo kot del splošnega kompromisa. Tudi v tej obliki nova določba kaže na pripravljenost Sveta, da pri določanju datuma posredovanja skupnih stališč upošteva razpored dela Parlamenta.

Točka 21 v pododdelku "Sporazum na stopnji druge obravnave v Evropskem parlamentu" sedaj odraža že uveljavljeno pomembnejšo vlogo stikov med institucijami in določa osnovni časovni okvir za njihovo nadaljevanje (to je čim prej po posredovanju skupnega stališča Parlamentu), da se pospeši postopek.

Kot v prejšnjem oddelku je tudi v pododdelku "Sporazum na stopnji skupnega stališča Sveta" (točka 18), dodana točka, ki formalno priznava najboljšo prakso izmenjave pisem za končno potrditev sporazuma, doseženega med neformalnimi pogajanji (točka 23).

SPRAVA:

Dve novi točki sta dodani na začetku tega oddelka izjave (SPRAVA). V skladu z najboljšo prakso, ki se je sčasoma oblikovala, je predlagan sklic tristranskih srečanj takoj, ko postane jasno, da v drugi obravnavi ne bo dosežen sporazum. Takšna srečanja se bodo odvijala ves čas spravnega postopka, da se postavijo temelji za sporazum (točki 24 in 25).

Točki 29 je dodano pojasnilo, ki določa merila za skupno določitev datumov in dnevnih redov sestankov spravnega odbora s strani njegovih sopredsednikov (predsednika Parlamenta in predsednika Sveta).

Točka 30 potrjuje prakso, da sopredsednika spravnega odbora obravnavata več nespornih zadev (zadeve A) na dnevnem redu brez razprave, zaradi česa je postopek bolj prilagodljiv.

Točka 32 zdaj potrjuje načelo enake uporabe storitev in opreme Parlamenta in Sveta.

V okviru točke 33 je bilo stališče Komisije o skupnem stališču Sveta dodano seznamu dokumentov, ki so na voljo odboru. Točka 33 pojasnjuje tudi, da je skupni delovni dokument delegacij Parlamenta in Sveta potreben, da se lažje opredelijo ključna vprašanja in se učinkoviteje obravnavajo. Rok za predložitev stališča Komisije je podaljšan z dveh tednov na tri tedne po uradnem prejemu izida glasovanja Parlamenta, da se tako določi stvarnejši časovni okvir.

Točka 36 potrjuje načelo, da se besedilo dokončno pravno-jezikovno oblikuje pred formalno potrditvijo predlaganega besedila s strani dveh sopredsednikov, vendar omogoča, da se v izjemnih primerih sopredsednikoma spravnega odbora predloži osnutek besedila še pred pravno-jezikovnim oblikovanjem, če je to potrebno, da se spoštujejo roki iz člena 251 PES.

Točka 37 dodaja novo določbo, da bo delovni dokument, ki je uporabljen med spravnim postopkom, po zaključku postopka dostopen v registru dokumentov vsake institucije. To prispeva k povečanju preglednosti postopka odločanja.

SPLOŠNE DOLOČBE:

Točka 40 tega oddelka (SPLOŠNE DOLOČBE) potrjuje načelo, da službi Parlamenta in Sveta enakopravno sodelujeta pri pravno-jezikovnem oblikovanju. Točka 41 izrecno prepoveduje kakršno koli spremembo besedila sporazuma brez soglasja tako predstavnikov Parlamenta kot tudi predstavnikov Sveta na ustrezni ravni.

Pojasnilo iz točke 42, da je treba končno oblikovanje besedil izpeljati ob upoštevanju različnih postopkov obeh zakonodajnih institucij, je dodatna izboljšava izjave. Da se prepreči zloraba tega postopka, institucije ne smejo uporabljati rokov, določenih za pravno-jezikovno oblikovanje, za ponovno odprtje razprave o vsebinskih vprašanjih.

Za večjo doslednost dokumentov točka 43 določa, da se morajo institucije dogovoriti o skupni predstavitvi besedil, točka 44 pa dodaja, da si morajo v čim večji možni meri prizadevati za uporabo medsebojno sprejemljivih standardnih klavzul (zlasti kar zadeva določbe o izvrševanju izvedbenih pooblastil, začetek veljavnosti, prenos in izvrševanje aktov ter kar zadeva spoštovanje pravice Komisije do pobude).

Institucije soglašajo, da bodo, ko bo to možno, objavile skupna sporočila za javnost in organizirale skupne tiskovne konference za razglasitev uspešnega zaključka opravljenega dela (točka 45), da se spodbuja preglednost in izogne neuravnoteženim enostranskim izjavam. V zvezi s tem točka 47 sedaj predvideva podpis pomembnih besedil, o katerih je bil dosežen dogovor, na mesečni skupni slovesnosti v prisotnosti sredstev javnega obveščanja. Predsednika institucij prejmeta besedilo za podpis v svojem jeziku.

Točka 48 je bila revidirana, da je bolj jasno, kdaj je pričakovana objava zakonodajnih besedil v uradnem listu, o katerih je bilo doseženo soglasje, , in določa, da je običajni časovni okvir dva meseca po sprejetju zakonodajnega besedila s strani Evropskega parlamenta in Sveta.

Točka 49 pojasnjuje postopek obravnavanja tipkarskih ali očitnih napak v besedilih pred in po sprejetju besedila.

V splošnem revidirana izjava, ki je bila predložena Parlamentu v odobritev, izboljšuje tako strukturo kot tudi vsebino izjave iz leta 1999 tako, da dodaja številne pomembne določbe, ki ta dokument usklajujejo z obstoječo najboljšo prakso; cilj izjave je okrepiti sodelovanje med tremi institucijami, da se tako poveča učinkovitost in kakovost zakonodaje EU.


PRILOGA: SKUPNA IZJAVA O PRAKTIČNIH UKREPIH ZA POSTOPEK SOODLOČANJA (ČLEN 251 POGODBE O ES)

EVROPSKI PARLAMENT

SVET

KOMISIJA

SKUPNA IZJAVA O PRAKTIČNIH UKREPIH ZA POSTOPEK SOODLOČANJA (ČLEN 251 POGODBE O ES)

SPLOŠNA NAČELA

1. Evropski parlament, Svet in Komisija, v nadaljnjem besedilu skupaj imenovani "institucije", ugotavljajo, da se je sedanja praksa, ki vključuje pogovore med predsedstvom Sveta, Komisijo ter predsedujočimi ustreznim odborom in/ali poročevalci Evropskega parlamenta in med sopredsedujočimi spravnemu odboru, izkazala za koristno.

2. Institucije potrjujejo, da bi bilo treba to prakso, ki se je razvila na vseh stopnjah postopka soodločanja, še nadalje spodbujati. Institucije se zavezujejo, da bodo pregledale svoje delovne metode z namenom, da bi se še bolj učinkovito uporabilo vse razsežnosti postopka soodločanja iz Pogodbe o ES.

3. Skupna izjava pojasnjuje te delovne metode in praktične ukrepe za njihovo izvajanje. Dopolnjuje medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje(1), zlasti njegove določbe, ki zadevajo postopek soodločanja. Institucije se zavežejo, da bodo v celoti spoštovale te obveznosti, skladno z načeli preglednosti, odgovornosti in učinkovitosti. V zvezi s tem bi se institucije morale osredotočiti zlasti na napredek pri predlogih za poenostavitev, ob spoštovanju pravnega reda Skupnosti.

4. Institucije med postopkom sodelujejo v dobri veri za čim večjo uskladitev svojih stališč, da se omogoči, kjer je to primerno, da se ustrezni akt sprejme že v zgodnjih fazah postopka.

5. Da bi dosegle te cilje, vzdržujejo primerne medinstitucionalne stike, da bi spremljale napredovanje dela in analizirale stopnjo približevanja med vsemi stopnjami postopka soodločanja.

6. Institucije se skladno s svojimi poslovniki zavežejo, da si bodo redno izmenjevale podatke o napredku zadev, ki so v postopkih soodločanja. Zagotovijo, da so njihovi časovni razporedi dela čim bolj usklajeni, da se omogoči tekoča in usklajena izvedba postopkov. Zato bodo poskušale določiti okvirni časovni razpored za različne stopnje, ki vodijo do končnega sprejetja različnih zakonodajnih predlogov, ob popolnem spoštovanju politične narave postopka odločanja.

7. Sodelovanje med tremi institucijami v okviru soodločanja pogosto dobi obliko tristranskih srečanj ("trialogov"). Sistem trialogov se je izkazal za pomembnega in prilagodljivega in je znatno povečal možnosti za sporazum na stopnji prve in druge obravnave, prispeval pa je tudi k pripravam za delo spravnega odbora.

8. Takšni sestanki običajno potekajo v neformalnem okviru. Lahko so sklicani na vseh stopnjah postopka in lahko imajo različno raven zastopanosti, odvisno od narave pričakovane razprave. Vsaka institucija v skladu s svojim poslovnikom določi osebe, ki se bodo udeležile posameznega sestanka, določi svoj mandat za pogajanja in pravočasno obvešča druge institucije o načrtih sestankov.

9. V kolikor je to mogoče, mora biti vsak osnutek sporazumnega besedila, o katerem bo tekla razprava na prihodnjem sestanku, vnaprej razdeljen vsem udeležencem. Če je to izvedljivo, so trialogi, ki se odvijajo v Evropskem parlamentu in na Svetu, zaradi večje preglednosti vnaprej napovedani.

10. Predsedstvo Sveta si bo prizadevalo, da se udeleži sej parlamentarnih odborov. Skrbno bo obravnavalo kakršnokoli prejeto zahtevo za zagotovitev informacij v zvezi s stališčem Sveta, če je to primerno.

PRVA OBRAVNAVA

11. Institucije sodelujejo v dobri veri za čim večjo uskladitev svojih stališč, da bi se akti, če je le mogoče, sprejeli že v prvi obravnavi.

Sporazum na stopnji prve obravnave v Evropskem parlamentu

12. Vzpostavijo se potrebni stiki za olajšanje vodenja postopkov v prvi obravnavi.

13. Komisija spodbuja tovrstne stike in konstruktivno izvaja svojo pravico pobude z namenom usklajevanja stališč Evropskega parlamenta in Sveta ob ustreznem upoštevanju ravnotežja med institucijami in vloge, ki ji jo določa pogodba.

14. Če je sporazum dosežen z neformalnimi pogajanji med trialogi, predsednik odbora Coreper s pismom predsedniku ustreznega parlamentarnega odbora posreduje podrobnosti o vsebini dogovora v obliki predlogov sprememb k predlogom Komisije. Pismo kaže pripravljenost Sveta, da sprejme ta izid po pravno-jezikovnem preverjanju, če bo potrjen z glasovanjem na plenarnem zasedanju. Izvod tega pisma se posreduje Komisiji.

15. V zvezi s tem je treba v primeru, ko se bliža sklenitev zadeve v prvi obravnavi, čim prej obvestiti, da se namerava doseči sporazum.

Sporazum na stopnji skupnega stališča

16. Kadar sporazum ni dosežen v prvi obravnavi Evropskega parlamenta, se lahko nadaljujejo stiki, da bi dosegli dogovor na stopnji skupnega stališča.

17. Komisija spodbuja tovrstne stike in konstruktivno izvaja svojo pravico pobude z namenom usklajevanja stališč Evropskega parlamenta in Sveta ob ustreznem upoštevanju ravnotežja med institucijami in vloge, ki ji jo določa pogodba.

18. Če se doseže sporazum na tej stopnji, predsednik zadevnega parlamentarnega odbora v pismu predsedniku odbora Coreper posreduje svoje priporočilo plenarni skupščini, da sprejme skupno stališče brez sprememb, pod pogojem, da bo skupno stališče potrdil Svetu in da bo pravno-jezikovno preverjeno. Izvod pisma se posreduje Komisiji.

DRUGA OBRAVNAVA

19. Svet v svoji obrazložitvi čim bolj razumljivo pojasni razloge, zaradi katerih je sprejel svoje skupno stališče. Med drugo obravnavo Evropski parlament čim bolj upošteva te razloge in stališče Komisije.

20. Pred posredovanjem skupnega stališča Svet v sodelovanju z Evropskim parlamentom in Komisijo obravnava datum za njegovo posredovanje, da se zagotovi največja možna učinkovitost zakonodajnega postopka v drugi obravnavi.

Sporazum na stopnji druge obravnave v Evropskem parlamentu

21. Za doseganje boljšega razumevanja različnih stališč se takoj po posredovanju skupnega stališča Sveta Evropskemu parlamentu nadaljujejo ustrezni stiki, ki bodo tako pripeljali do najhitrejšega možnega zaključka zakonodajnega postopka.

22. Komisija spodbuja tovrstne stike in poda svoje mnenje z namenom, da se uskladita stališči Sveta in Evropskega parlamenta z upoštevanjem ravnotežja med institucijami in vlogami, ki jim jih daje pogodba.

23. Če je sporazum dosežen s pomočjo neformalnih pogajanj med trialogi, predsednik odbora Coreper s pismom predsedniku ustreznega parlamentarnega odbora posreduje podrobnosti o vsebini dogovora v obliki predlogov sprememb k skupnemu stališču Sveta. Pismo kaže pripravljenost Sveta, da sprejme ta izid po pravno-jezikovnem preverjanju, če bo potrjen z glasovanjem na plenarnem zasedanju. Izvod tega pisma se posreduje Komisiji.

SPRAVA

24. Če postane jasno, da Svet ne bo mogel sprejeti vseh predlogov sprememb Evropskega parlamenta v drugi obravnavi in ko je Svet pripravljen, da predstavi svoje stališče, se organizira prvi trialog. Vsaka institucija v skladu s svojim poslovnikom določi udeležence za vsak sestanek in svoj mandat za pogajanja. Komisija čim prej obema delegacijama sporoči svoje namere v zvezi s svojim mnenjem o predlogih sprememb Evropskega parlamenta iz druge obravnave.

25. Trialogi se odvijajo ves čas spravnega postopka, njihov cilj pa je rešiti odprta vprašanja in pripraviti podlago za dosego sporazuma v spravnem odboru. O izidih trialogov se razpravlja in se jih po možnosti odobri na sestankih vsake posamezne institucije.

26. Predsedujoči Svetu sporazumno s predsednikom Evropskega parlamenta in ob upoštevanju določb pogodbe skliče spravni odbor.

27. Komisija sodeluje v spravnem postopku ter daje vse potrebne pobude za uskladitev stališč Evropskega parlamenta in Sveta. Te pobude lahko vključujejo osnutke sporazumnih besedil, ki upoštevajo stališča Evropskega parlamenta in Sveta ter ustrezno upoštevajo vlogo, ki jo Komisiji daje pogodba.

28. Spravnemu odboru sopredsedujeta predsednika delegacij Evropskega parlamenta in Sveta. Sopredsedujoča se pri vodenju sestankov odbora izmenjujeta.

29. Sopredsedujoča skupaj določita datume in dnevni red sestankov spravnega odbora z namenom, da spravni odbor učinkovito deluje v celotnem času, ko teče spravni postopek. O predvidenih datumih se posvetujeta s Komisijo. Evropski parlament in Svet okvirno določita primerne datume za spravni postopek in o tem obvestita Komisijo.

30. Na katerem koli sestanku Spravnega odbora lahko sopredsedujoča na dnevni red uvrstita več zadev: poleg glavne zadeve ("točka B"), v kateri ni bil še dosežen sporazum, se lahko brez razprave odpre in/ali zaključi spravni postopek o drugih zadevah ("točka A").

31. Evropski parlament in Svet ob spoštovanju določb pogodbe o rokih čim bolj upoštevata omejitve pri časovnem načrtovanju, še posebno tiste, ki so posledica prekinitev dela v institucijah in volitev v Evropski parlament. V vsakem primeru so prekinitve dela čim krajše.

32. Spravni odbor se izmenično sestaja v prostorih Evropskega parlamenta in Sveta, da se enakomerno uporabljajo storitve in oprema, vključno s tolmačenjem.

33. Spravnemu odboru so na voljo predlog Komisije, skupno stališče Sveta, mnenje Komisije o tem stališču, predlogi sprememb Evropskega parlamenta, mnenje Komisije o teh spremembah in skupni delovni dokument delegacij Evropskega parlamenta in Sveta. Delovni dokument bi moral uporabnikom omogočati, da zlahka prepoznajo kritična vprašanja in da se nanje uspešno sklicujejo. Komisija načeloma poda svoje mnenje v treh tednih od uradnega prejema rezultatov glasovanja v Evropskem parlamentu in najkasneje do začetka spravnega postopka.

34. Sopredsedujoča lahko predložita besedila odboru v odobritev.

35. Soglasje o skupnem besedilu se doseže na sestanku Spravnega odbora ali kasneje z izmenjavo pisem med sopredsedujočima. Izvodi teh pisem se posredujejo Komisiji.

36. Če se spravni odbor sporazume o skupnem besedilu, se besedilo po dokončnem pravnem in jezikovnem oblikovanju posreduje sopredsedujočima v formalno odobritev. V izjemnih primerih zaradi spoštovanja rokov posreduje v odobritev osnutek skupnega besedila.

37. Sopredsedujoča posredujeta odobreno skupno besedilo v obliki pisma, ki ga podpišeta skupaj, predsedniku Evropskega parlamenta in predsedujočemu Svetu. Če spravni odbor ne doseže soglasja o skupnem besedilu, sopredsedujoča v pismu, ki ga podpišeta skupaj, o tem obvestita predsednika Evropskega parlamenta in predsedujočega Svetu. Pisma se uporabijo kot uradni zapisnik. Izvodi teh pisem se posredujejo Komisiji v vednost. Delovni dokument, ki je uporabljen med spravnim postopkom, bo po zaključku postopka dostopen v registru dokumentov vsake institucije.

38. Sekretariat Evropskega parlamenta in generalni sekretariat Sveta skupno delujeta kot sekretariat spravnega odbora v povezavi z generalnim sekretariatom Komisije.

Splošne določbe

39. Če Evropski parlament ali Svet menita, da je rok iz člena 251 pogodbe o ES nujno treba podaljšati, skladno s tem obvestita predsednika druge institucije in Komisijo.

40. Če se sporazum doseže v prvi ali drugi obravnavi ali med spravnim postopkom, pravno-jezikovne službe Evropskega parlamenta in Sveta v tesnem sodelovanju in soglasju dokončno oblikujejo besedila.

41. V sprejeta besedila ni dopustno vnašati sprememb brez soglasja predstavnikov Evropskega parlamenta in Sveta na ustrezni ravni.

42. Besedila se dokončno oblikujejo ob upoštevanju različnih postopkov Evropskega parlamenta in Sveta, zlasti ob upoštevanju rokov za zaključek notranjih postopkov. Institucije se obvežejo, da ne bodo uporabljale rokov, določenih za pravno-jezikovno oblikovanje, za ponovno odprtje razprave o vsebinskih vprašanjih.

43. Evropski parlament in Svet se sporazumeta o skupni predstavitvi besedil, ki sta jih skupaj pripravili instituciji.

44. Institucije se obvežejo, kolikor je to mogoče, da bodo za vključitev v akte, sprejete s postopkom soodločanja, uporabljale standardne klavzule, sprejemljive za vse institucije, zlasti glede določb o uresničevanju izvedbenih pooblastil (v skladu s sklepom o "komitologiji"(2)), začetku veljavnosti, prenosu in izvrševanju aktov ter glede spoštovanja pravice Komisije do pobude.

45. Institucije si bodo prizadevale, da bodo sklicale skupno tiskovno konferenco za razglasitev uspešnega izida zakonodajnega postopka v prvi ali drugi obravnavi ali med spravnim postopkom. Prizadevale si bodo tudi za izdajo skupnih sporočil za javnost.

46. Ko Evropski parlament in Svet sprejmeta zakonodajni akt v okviru postopka soodločanja, se besedilo posreduje v podpis predsedniku Evropskega parlamenta in predsedujočemu Svetu ter generalnima sekretarjema institucij.

47. Predsednika Evropskega parlamenta in Sveta prejmeta besedilo v podpis v svojem jeziku in besedilo podpišeta, če je to mogoče, hkrati na skupni slovesnosti, ki je organizirana enkrat mesečno za podpis pomembnih aktov v prisotnosti sredstev javnega obveščanja.

48. Skupaj podpisano besedilo se posreduje za objavo v uradnem listu Evropske unije. Objava navadno sledi v dveh mesecih od sprejetja zakonodajnega besedila s strani Evropskega parlamenta in Sveta.

49. Če katera od institucij v besedilu (ali v kateri od jezikovnih različic) najde bistveno ali očitno napako, o tem nemudoma obvesti druge institucije. Če napaka zadeva akt, ki ga še ni sprejel ne Evropski parlament ne Svet, pravno-jezikovne službe Evropskega parlamenta in Sveta v tesnem sodelovanju pripravijo potrebni popravek. Če napaka zadeva akt, ki je že bil sprejet v eni ali obeh institucijah, ne glede na to, ali je bil objavljen, Evropski parlament in Svet soglasno sprejmeta popravek, pripravljen po njunih postopkih.

(1)

         UL C 321, 31.12.2003, str. 1.

(2)

         Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 184, 17.7.1999, str. 23). Sklep, kakor je bil spremenjen z sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 27.7.2006, str. 11).


POSTOPEK

Naslov

Sklenitev skupne izjave o praktičnih ukrepih za postopek soodločanja

Št. postopka

2005/2125(ACI)

Pristojni odbor
  Datum razglasitve na zasedanju

AFCO
23.4.2007

Poročevalec/-ka
  Datum imenovanja

Jo Leinen
6.6.2005

 

Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka

 

 

Obravnava v odboru

19.3.2007

10.4.2007

 

 

 

Datum sprejetja

10.4.2007

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Enrique Barón Crespo, Richard Corbett, Jean-Luc Dehaene, Andrew Duff, Maria da Assunção Esteves, Ingo Friedrich, Bronisław Geremek, Anneli Jäätteenmäki, Timothy Kirkhope, Jo Leinen, Íñigo Méndez de Vigo, Rihards Pīks, Marie-Line Reynaud, Adrian Severin, Riccardo Ventre

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Elmar Brok, Carlos Carnero González, Klaus Hänsch, Jacek Protasiewicz, Mauro Zani

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

 

Datum predložitve

16.4.2007

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

...

Zadnja posodobitev: 25. april 2007Pravno obvestilo