– ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o ES, v katerem je predvidena vzpostavitev skupnega trga z odpravo ovir pri prostem pretoku oseb,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2007 o ukrepih Skupnosti za zagotavljanje čezmejnega zdravstvenega varstva(1),
– ob upoštevanju poročila generalne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije (WHA 58.) o mednarodnih zdravstvenih predpisih in resolucije generalne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije z dne 26. maja 2006, ki poziva k prostovoljni predčasni uporabi nekaterih vidikov mednarodnega zdravstvenega pravilnika v zvezi s pandemijo influence (WHA 59.2),
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 851/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ustanovitvi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni(2), Odločbe št 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti(3) in Odločbe Komisije 2000/57/ES z dne 22. decembra 1999 o sistemu zgodnjega obveščanja in odzivanja pri preprečevanju in obvladovanju nalezljivih bolezni v skladu z Odločbo 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta(4),
– ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0263/2007),
A. ker so se v bližnji preteklosti na področju nacionalnega in mednarodnega javnega zdravja pojavili novi bolezenski izzivi in ker bi bilo treba razviti boljše postopke za pomoč in informiranje na nacionalni in regionalni ravni; ker se je proti širjenju bolezni treba boriti na evropski ravni,
B. ker v izjemno mobilnem in vse bolj globaliziranem svetu narašča potreba po javnem zdravstvenem varstvu na vseevropski in mednarodni ravni,
C. ker bi bilo treba dati prednost zagotavljanju največje možne zaščite pred širjenjem nalezljivih bolezni po svetu in ob izrednih razmerah mednarodnih razsežnosti na področju javnega zdravja, pri tem pa čim manj posegati v svetovno trgovino,
D. ker je treba v skladu s členom 5 pogodbe o ES spoštovati načelo subsidiarnosti, saj so za organizacijo zdravstvenih storitev pristojne posamezne države članice,
1. priznava pomen jasnega in razumljivega mednarodnega mehanizma, namen katerega je preprečevati širjenje bolezni, ščititi pred njimi in jih nadzirati, zagotavljati odziv, sorazmeren s tveganji na področju javnega zdravja, in ki je dostopen vsem, ki ga potrebujejo;
2. ceni zgoraj omenjeno resolucijo generalne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije, ki poziva k prostovoljni predčasni uporabi nekaterih vidikov mednarodnega zdravstvenega pravilnika v zvezi s pandemijo influence;
3. poziva mednarodno skupnost, naj spoštuje in uporablja kodeks dobrega ravnanja Svetovne zdravstvene organizacije za hitro izmenjavo sevov, objavljenega januarja 2007;
4. pozdravlja mnenje Komisije o izvajanju revidiranega mednarodnega zdravstvenega pravilnika, izraženo v sporočilu (KOM(2006)0552), ki želi spodbuditi k strukturirani razpravi s Svetom in Parlamentom;
5. poudarja, da je nujno čim prej začeti z izvajanjem mednarodnega zdravstvenega pravilnika v skladu z načelom subsidiarnosti, hkrati pa okrepiti obstoječe sisteme in zmogljivosti;
6. poudarja, da je treba mednarodni zdravstveni pravilnik usklajeno izvajati v vsej Skupnosti;
7. hkrati poudarja, da je glede na pristojnosti držav članic in načelo subsidiarnosti od držav samih odvisno, kako organizirajo zdravstvene storitve, ki naj bi državljanom zagotavljale visoko raven zdravstvenega varstva;
8. opozarja, da ta mednarodni mehanizem „ne sme bolj omejevati mednarodnega prometa in bolj posegati ali biti bolj moteč za osebe kot ustrezno razpoložljive druge možnosti, ki bi dosegle ustrezno raven zdravstvenega varstva“ (člen 43 mednarodnega zdravstvenega pravilnika);
9. meni, da je treba zaradi boljšega obvladovanja tveganja podpreti razvoj informacijskih sistemov, tistih, namenjenih izmenjavi informacij med izvajalci zdravstvenih storitev in tistih, ki zagotavljajo informiranje bolnikov; poudarja, da je treba povečati varnost omenjenih informacijskih sistemov;
10. je prepričan, da je treba za doseganje visoke ravni zaščite in pripravljenosti v vse bolj globaliziranem in izjemno mobilnem svetu nujno pomagati sosednjim in tretjim državam ter z njimi sodelovati;
11. opozarja na nujnost tesnega sodelovanja med nacionalnimi organi ter med nacionalnimi in evropskimi organi pri izmenjavi informacij na področju varnosti javnega zdravja, da bi bilo izvajanje čim boljše in državljani EU v izrednih razmerah mednarodne razsežnosti na področju javnega zdravja čim bolje zaščiteni,
12. ponovno opozarja na vlogo Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni in sistema EU za zgodnje obveščanje in odzivanje na nevarnosti za javno zdravje pri izvajanju mednarodnega zdravstvenega pravilnika in v nujnih primerih;
13. odločno poziva države članice k spoštovanju obveznosti iz mednarodnega zdravstvenega pravilnika;
14. poziva Komisijo, naj v sodelovanju s pristojnim odborom Evropskega parlamentaoblikuje smernice za odkrivanje in ocenjevanje nevarnosti;
15. hkrati poziva Komisijo, naj formalno opredeli vlogo Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni pri izvajanju mednarodnega zdravstvenega pravilnika, zlasti glede zbiranja podatkov o vprašanjih v njegovi pristojnosti;
16. poziva Komisijo, naj poišče načine in sredstva, da s financiranjem in regionalnimi razvojnimi mehanizmi podpre vzpostavitev ustreznih sistemov v sosednjih in tretjih državah;
17. poziva Komisijo, naj določi načine in sredstva, ki bodo omogočali podporo politiki Svetovne zdravstvene organizacije glede dostopa do pandemičnih cepiv v državah v razvoju;
18. poziva Komisijo, naj razvije programe za boj proti zdravstvenim nevarnostim na evropski in svetovni ravni, kot so okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo, in naraščajoča odpornost proti zdravljenju z antibiotiki; poudarja, da je treba najti rešitev, ki bo sprejemljiva za vso Evropo, saj zdravstvene krize ne poznajo geografskih meja;
19. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter regionalnemu uradu Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo.
V tem samoiniciativnem poročilu so izražena mnenja o izvajanju mednarodnega zdravstvenega pravilnika, ki ga je generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije leta 2005 pregledala.
Mednarodni zdravstveni pravilnik je mednarodni pravni instrument, namenjen preprečevanju širjenja bolezni, zaščiti pred njimi in njihovemu nadzoru ter zagotavljanju odziva, sorazmernega s tveganji na področju javnega zdravja.
Da bi bil pravilnik praktično uporaben, bo potrebna natančna uskladitev med Komisijo in državami članicami. Evropska unija in države članice lahko s sodelovanjem izboljšajo njegovo izvajanje in okrepijo zaščito državljanov EU v izrednih razmerah mednarodnih razsežnosti na področju javnega zdravja.
Pri izvajanju mednarodnega zdravstvenega pravilnika imata ključno vlogo zlasti Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni in sistem EU za zgodnje obveščanje in odzivanje na nevarnosti za javno zdravje.
Skratka, v samoiniciativnem poročilu so izpostavljena naslednja vprašanja:
– usklajenost pri izvajanju mednarodnega zdravstvenega pravilnika v Skupnosti na osnovi načela subsidiarnosti,
– opredelitev vloge Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni in sistema EU za zgodnje obveščanje in odzivanje na grožnje javnemu zdravju,
– preprečevanje omejitev v mednarodnem prometu in prostem pretoku oseb pri izvajanju mednarodnega zdravstvenega pravilnika,
– potreba po tesnejšem sodelovanju med nacionalnimi ter nacionalnimi in evropskimi organi,
– vzpostavitev ustreznih sistemov obveščanja v nujnih primerih mednarodnih razsežnosti na področju javnega zdravja v sosednjih in tretjih državah.