o strategiji za poenostavitev zakonodajnega okolja

(2007/2096(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje, podpisanega 16. decembra 2003(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2000 o poročilih Komisije Evropskemu svetu: „Boljša priprava zakonodaje 1998: skupna odgovornost“ in „Boljša priprava zakonodaje 1999“(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. novembra 2001 o beli knjigi Komisije o evropskem javnem upravljanju(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. aprila 2003 o poročilih Komisije Evropskemu svetu o boljši pripravi zakonodaje 2000 oziroma boljši pripravi zakonodaje 2001(4)4,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. februarja 2004 o poročilu Komisije o boljši pripravi zakonodaje 2002(5)5,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2004 o sporočilih Komisije o poenostavitvi in izboljšanju regulativnih dejavnosti Skupnosti(6)6,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. aprila 2004 o oceni vpliva zakonodaje Skupnosti in postopkov posvetovanja(7)7,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. maja 2006 o strategiji za poenostavitev zakonodajnega okolja(8)8,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. maja 2006 o boljši pripravi zakonodaje 2004 – uporaba načela subsidiarnosti (dvanajsto letno poročilo)(9)9,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. maja 2006 o izidih pregleda zakonodajnih predlogov, ki čakajo na obravnavo zakonodajalca(10)10,

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z dne 14. novembra 2006 z naslovom: „Prvo poročilo o napredku glede strategije za poenostavitev zakonodajnega okolja“ (KOM(2006)0690),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varno hrano (A6-0271/2007),

A. ker si Komisija, Svet in Evropski parlament sistematično prizadevajo za izvajanje, opredelitev in izboljšanje uporabe instrumentov za poenostavitev zakonodaje,

B.  ker je poenostavitev zakonodajnega okolja z namenom zagotavljanja jasnosti, učinkovitosti in kakovosti zakonodaje predpogoj za doseganje cilja „izboljšanja priprave zakonodaje“, ki je ena od prednostnih nalog Evropske unije in katere cilj je zagotoviti visoko raven rasti in zaposlovanja,

C. ker je eden od ključnih dosežkov poenostavitve njena postopna razširitev na vsa področja zakonodaje Evropske skupnosti,

D. ob upoštevanju obveznosti in ciljev, predvidenih v medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje, predvsem obveznosti in ciljev v zvezi s poenostavitvijo in zmanjšanjem obsega zakonodaje Skupnosti ter vplivom te zakonodaje v državah članicah,

E.  ker je omenjeni delovni dokument Komisije nadaljevanje in uresničitev sporočila Komisije z dne 25. oktobra 2005 z naslovom: „Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: Strategija za poenostavitev zakonodajnega okolja“ (KOM(2005)0535),

F.  ker omenjeni delovni dokument vsebuje nov tekoč program poenostavitve za obdobje 2006–2009 z napovedjo ukrepov za poenostavitev oblike, ki zajemajo 43 prenovitev, 12 kodifikacij in 8 razveljavitev, ter drugih 46 ukrepov za poenostavitev vsebine, ki se običajno opredeljujejo kot revizije,

G. ker je bilo prejšnjim ukrepom poenostavitve dodanih še približno 500 novih zakonodajnih pobud (od katerih 200 v letu 2007) iz ločenega tekočega programa, ki je posebej posvečen kodifikacijam,

H. ker je Komisija pojasnila, da ostaja program kodifikacije okviren, saj je odvisen od dostopnosti aktov, ki jih je treba kodificirati, v vseh jezikih, in ker je po besedah Komisije treba kodifikacijo prestaviti, kadar so predvidene nove spremembe teh aktov, iz česar sledi, da se po mnenju Komisije vrstni red za predložitev kodifikacij, navedenih v tekočem programu, lahko spremeni glede na ta dva dejavnika,

I.   ker Komisija v omenjenem delovnem dokumentu predlaga okrepitev prakse uvajanja uvodnega obrazložitvenega memoranduma v predloge, ki jih oblikuje, da bi lahko bolje obrazložila cilje poenostavitve,

J.   ker so homogeni sklop metodologij, izboljšan na podlagi posvetovanj z vsemi zainteresiranimi stranmi in izvedbe sektorskih analiz, sodelovanje med Komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom, pa tudi obširnejša uporaba samoregulacije in koregulacije dejavniki uspešnosti pri pobudah za poenostavitev,

K. ker mora poenostavitev na evropski ravni spremljati ustrezna poenostavitev na nacionalni ravni, s čimer se zagotovi, da nacionalni predpisi ali tehnične ovire ne ogrozijo prednosti poenostavitve na ravni Skupnosti,

1.  poziva Komisijo, da se bolj posveča izvajanju, uporabi in ocenjevanju zakonodaje Skupnosti kot bistvenemu delu postopka za boljšo pravno ureditev;

2.  pozdravlja dejstvo, da so pobude za poenostavitev prvič vključene v zakonodajni in delovni program Komisije za leto 2007, kar jasno kaže, da je strategija za poenostavitev politična prednostna naloga;

3.  poziva Komisijo, naj odslej sistematično vključuje pobude za poenostavitev v posebni del zakonodajnega in delovnega programa; v tem delu naj tudi navede, kakšno prednost namerava dati posameznim pobudam poenostavitve, ter naj v ta namen določi predloge za poenostavitev že v letni politični strategiji na začetku letnega procesa načrtovanja zakonodaje; Komisija naj tudi prepreči nastajanje prevelikega števila dokumentov z navedenimi seznami pobud za poenostavitev, da bi bil referenčni okvir čim jasnejši;

4.  meni, da bi Parlament, Komisija in Svet morali skleniti medinstitucionalni sporazum o pospešeni metodi dela z namenom splošne poenostavitve ukrepov, tako kot je bilo to storjeno za kodifikacijo pravnega reda Skupnosti(11);

5.  odobrava prizadevanja Komisije za okrepitev dejavnosti kodifikacije pravnega reda Skupnosti kot osnovne in temeljne oblike poenostavitve zakonodajnega okolja;

6.  poziva Komisijo, naj čimprej začne reševati težave, povezane s prevajanjem, in naj prepreči, da bi predstavitev novih zakonodajnih predlogov negativno vplivala na pobude za kodifikacijo, kar bi škodilo celotnemu procesu poenostavitve; vztraja, naj bo Komisija dosledna in naj v zakonodajnem in delovnem programu ne navaja načrtov za kodifikacijo vsebin, glede katerih namerava predstaviti zakonodajne predloge;

7.  predlaga, naj Komisija enkrat za vselej sprejme prenovitev kot običajno zakonodajno tehniko, kar bo omogočilo, da bo za vsako pobudo na voljo celotno besedilo, tudi kadar bodo prisotne specifične spremembe, z jasno navedbo novih in nespremenjenih delov, s čemer bo zagotovljena čitljivost in večja preglednost zakonodaje Skupnosti;

8.  poziva Komisijo, naj v primerih, ko prenovitev ni mogoča, upošteva kodifikacijo zadevnega zakonodajnega okolja kot običajno zakonodajno tehniko, izvedljivo v roku šestih mesecev; meni, da bi bilo mogoče v okviru omenjenega medinstitucionalnega sporazuma v sodelovanju s Svetom in Komisijo vzpostaviti posebne strukture ad hoc in predvideti ustrezno vključitev zainteresiranih strani, prav z namenom spodbujanja poenostavitve;

9.  odobrava obveznost, ki jo je prevzela Komisija, da bo izdelala homogene metodološke temelje za postopek poenostavitve; zato poziva Komisijo, naj vztraja pri posvetovanju z zainteresiranimi stranmi, na primer z razširitvijo pobud, napovedanih oktobra 2005 na področju kmetijstva in ribištva, na druge sektorje, in z okrepitvijo ukrepov, ki jih namerava sprejeti v zvezi s tem na področju prava družb in avtorskih pravic; spodbuja Komisijo, naj pospeši sektorske analize in meritve upravne obremenitve, ki jo povzroča veljavna zakonodaja Skupnosti;

10. poudarja temeljni pomen sodelovanja med institucijami Skupnosti kot nujen pogoj za uspeh vsake strategije poenostavitve; v zvezi s tem opozarja na pomembno znamenje dobre volje, ki ga je dal Evropski parlament s spremembami svojega poslovnika, katerih namen je olajšati postopek sprejemanja kodifikacij oziroma uvesti zakonodajni postopek ad hoc za prenovitve;

11. poudarja, da morajo biti tradicionalni zakonodajni instrumenti še naprej običajni način za doseganje političnih ciljev, ki jih določajo Pogodbe; meni, da koregulacija in samoregulacija lahko koristno dopolnjujeta ali nadomeščata zakonodajne ukrepe, če omogočata izboljšave, ki so enakovredne ali večje od tistih, ki jih je možno uresničiti z zakonodajo; poudarja, da mora biti vsaka uporaba postopkov alternativne zakonske ureditve skladna z medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje; opozarja Komisijo, da je dolžna opredeliti pogoje in omejitve, ki jih morajo strani spoštovati pri izvajanju teh praks, ter da se sme te prakse uporabljati le pod nadzorom Komisije in brez poseganja v pravico Evropskega parlamenta do nasprotovanja njihovi uporabi;

12. poziva Komisijo, naj si čimbolj prizadeva, da procesa poenostavitve in izboljšanja kakovosti zakonodaje v splošnem, ki poteka na ravni Skupnosti, na nacionalni ravni ne ogrozijo notranji predpisi ali tehnične ovire; od Komisije zahteva, da ta proces usmerja in spremlja tudi na nacionalni ravni, na primer tako, da tudi s pomočjo opozoril subjektov, ki jih to neposredno zadeva, opravlja funkcijo centra za zbiranje in širjenje najboljših praks, razvitih v Evropski uniji in v državah članicah;

13. poudarja, da imajo redne ocene učinka bistveno vlogo v postopku poenostavitve in da bi jih morala Svet in Parlament upoštevati pri vlaganju predlogov sprememb k predlogu v okviru zakonodajnega postopka.

14. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 321 z dne 31. 12. 2003, str. 1 (2) UL C 197, 12. 7 2001, str. 433 (3) UL C 153 E z dne 27.6.2002, str. 314. (4) 4 UL C 64 E z dne 12.3.2004, str. 135 (5) 5 UL C 98 E z dne 23.4.2004, str. 155. (6) 6 UL C 102 E z dne 28.4.2004, str. 512. (7) 7 UL C 104 E z dne 30.4.2004, str. 146. (8) 8 UL C 297 E z dne 7.12.2006, str. 136 (9) 9 UL C 297 E z dne 7.12.2006, str. 128 (10) 10 UL C 297 E z dne 7.12.2006, str. 140 (11) Medinstitucionalni sporazum z 20. decembra 1994: "Pospešeni način dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil", UL C 102 s 4.4. 1996, str. 2.

I. Uvod

1. S sporočilom KOM(2005) 535 „Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: Strategija za poenostavitev zakonodajnega okolja“ z dne 25. oktobra 2005 je Komisija uvedla nov postopek izboljševanja kakovosti in učinkovitosti pravnega reda Skupnosti (t.i. „better lawmaking“ ali „better regulation“), tudi z namenom, da odpravi administrativno breme, ki brez potrebe pritiska na udeležence na notranjem trgu.

2. Sporočilo opisuje glavne tehnike poenostavitve in napoveduje 99 pobud, namenjenih izboljšanju kakovosti zakonodaje v obdobju 2005–2008. Gre za 11 predlogov kodifikacije, 51 predlogov prenovitve, 7 predlogov razveljavitve in 30 predlogov, ki jih ni možno razporediti v nobeno od zgornjih vrst aktov, a katerih namen je prav tako poenostaviti zakonodajno okolje (t.i. poenostavitev vsebine).

3. Spomnimo se, da je kodifikacija postopek, s katerim se razveljavijo akti, ki jih je treba kodificirati, in nadomestijo z enim samim aktom, ki ne vsebuje bistvenih sprememb glede na prve. Postopek predvideva preoblikovanje konsolidiranega besedila v enoten, skladen in razumljiv pravni akt, ki formalno nadomesti izvorni akt in vse nadaljnje spremembe(1).

4. Prenovitev je postopek, pri katerem nov pravno zavezujoč akt, ki razveljavi akte, ki jih nadomesti, združi po eni strani spremembe politične vsebine zakonodaje in po drugi kodifikacijo tistega dela, ki ni spremenjen. Prenovitev ureja medinstitucionalni sporazum z dne 28. novembra 2001(2).

5. Razveljavitev pa pomeni odpravo zakonodajnih aktov, ki so bili sprejeti po letu 1957 in so s časom postali nepomembni ali zastareli zaradi tehničnega ali tehnološkega napredka, razvoja politik Evropske unije, sprememb uporabe splošnih pravil Pogodbe ali oblikovanja mednarodnih pravil ali standardov.

6. Kot je znano, je poenostavitev postala predmet medinstitucionalnega sporazuma "Boljša priprava zakonodaje", podpisanega 16. decembra 2003(3), v katerem je obravnavanih več vidikov tega vprašanja: od boljšega usklajevanja zakonodajnega postopka do večje preglednosti in dostopnosti, od ocen učinka do prenosa zakonodaje Skupnosti, od tehnik kodifikacije in poenostavitve do komitologije ter od nadomestnih načinov urejanja do zmanjšanja obsega zakonodaje.

II. Nedavni dogodki

1. 14. novembra 2006 je Evropska komisija sprejela delovni dokument z naslovom „Prvo poročilo o napredku glede strategije za poenostavitev zakonodajnega okolja“ (KOM(2006)0690 konč.), ki je nadaljevanje omenjenega sporočila KOM(2005) 535 iz oktobra 2005 „Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: Strategija za poenostavitev zakonodajnega okolja.“

2. Ta delovni dokument ugotavlja doseženi napredek pri izvajanju tekočega programa poenostavitve, uvedenega leta 2005, in predstavlja nekatere nove pobude, ki bodo okrepile tekoči program poenostavitve v obdobju 2006–2009. Eden od ključnih dosežkov poenostavitve je postopno vključevanje vseh področij zakonodaje ES. V novem tekočem programu poenostavitve je tako napovedanih 43 prenovitev, 12 kodifikacij, 8 razveljavitev in 46 drugih ukrepov vsebinskih poenostavitev. K tem je treba prišteti približno 500 novih zakonodajnih pobud, ki jih vsebuje drug tekoči program, namenjen izrecno kodifikacijam (teh je samo za leto 2007 napovedanih 200).

3. Prvo poročilo o napredku sočasno obravnava tudi dejavnike, ki zagotavljajo uspeh ciljev poenostavitve, zlasti homogeni sklop metodologij, izboljšan na podlagi institucionalnega sodelovanja z Evropskim parlamentom in Svetom, pa tudi obširnejšo uporabo samoregulacije in koregulacije. Prisotna je tudi skrb, da se s poenostavitvijo na nacionalni ravni zagotovi, da prednosti, ki jih prinaša poenostavitev na evropski ravni, ne bi ogrozili nacionalni predpisi ali tehnične ovire.

III. Sporna vprašanja in stališče poročevalca

1. Opozoriti je treba na dejstvo, da so pobude za poenostavitev prvič vključene v zakonodajni in delovni program Komisije za leto 2007: kar jasno kaže, da je strategija za poenostavitev politična prednostna naloga. Po drugi strani pa se kot cilj, ki ga je treba doseči do leta 2012, navaja skupno 25-odstotno zmanjšanje obsega zakonodaje Skupnosti in nacionalne zakonodaje.

2. Vseeno bi bilo treba vztrajati, da Komisija:

· odslej naprej sistematično vključuje pobude za poenostavitev v posebni del zakonodajnega in delovnega programa;

· v omenjenem delu programa navede, kakšno prednost namerava dati posameznim pobudam poenostavitve;

· prepreči nastajanje prevelikega števila dokumentov z navedenimi seznami pobud za poenostavitev, da bi bil referenčni okvir čim jasnejši;

3. Glede samih predlogov za kodifikacijo pa dokument Komisije navaja, da so bili sprejeti ukrepi za pospešitev prevajanja preostanka besedil v nove jezike EU, saj so nastale zamude pri prevajanju besedil, ki jih je treba kodificirati. Kljub temu ostaja program kodifikacije okviren, saj je odvisen od tega, ali so akti, ki jih je treba kodificirati, dostopni v vseh jezikih, vključno z bolgarščino in romunščino. Poleg tega je treba kodifikacijo prestaviti, če so predvidene nove spremembe aktov. Po mnenju Komisije se bo vrstni red aktov v programu spreminjal glede na ta dva dejavnika.

4. Ne glede na težave, povezane s prevajanjem, ki so razumljive, čeprav bi jih morala Komisija začeti reševati čimprej, učinek novih aktov na pobude za kodifikacijo ne sme škoditi celotnemu procesu poenostavitve. Očitno je, da Komisija, ki ima v okviru prvega stebra izključno pravico do zakonodajne pobude, ne bo smela v zakonodajnem in delovnem programu navesti načrtov za kodifikacijo istih vsebin, ki jih namerava predlagati kot nove (običajne) zakonodajne predloge. Spet se pojavi potreba, da je Komisija dosledna do same sebe in do ciljev poenostavitve, ki jih je sama izpostavila.

5. Tu je treba opozoriti še na priložnost, da postane prenovitev enkrat za vselej običajna zakonodajna tehnika: tako bi bilo vedno na voljo celotno zakonodajno besedilo, tudi kadar bi bile prisotne specifične spremembe, z jasno navedbo novih in nespremenjenih delov. S tem bi dosegli večjo čitljivost in preglednost zakonodaje Skupnosti.

6. Odobrava obveznost, ki jo je prevzela Komisija, da bo izdelala homogene metodološke temelje za postopek poenostavitve; poročilo poziva Komisijo, naj vztraja pri posvetovanju z zainteresiranimi stranmi, na primer z razširitvijo pobud, napovedanih oktobra 2005 na področju kmetijstva in ribištva, na druge sektorje, in z okrepitvijo ukrepov, ki jih namerava sprejeti v zvezi s tem na področju prava družb in avtorskih pravic. V zvezi s tem so gotovo koristne sektorske analize in meritve upravne obremenitve, ki jo povzroča veljavna zakonodaja Skupnosti.

7. Glede sodelovanja med institucijami Skupnosti je v poročilu poudarjeno pomembno znamenje dobre volje, ki izhaja iz spremembe poslovnika Evropskega parlamenta v zvezi z izboljšanjem in uvedbo postopka za kodifikacije (člen 80) oziroma novega postopka ad hoc za prenovitve (člen 80a). Sprememba, v zvezi s katero še teče razprava v Odboru za ustavne zadeve, naj bi začela veljati v kratkem.

8. Glede koregulacije in samoregulacije(4) je možno le poudariti, kar je v svoji resoluciji št. 2006/2006 (INI) o strategiji za poenostavitev zakonodajnega okolja z dne 16. maja 2006 izjavil Evropski parlament , in sicer, da „morajo biti tradicionalni zakonodajni instrumenti še naprej običajni način za doseganje političnih ciljev, ki jih določajo Pogodbe“; (...) da je uporaba alternativnih načinov regulacije, npr. koregulacije in samoregulacije, lahko koristna dopolnitev zakonodajnim ukrepom, ko lahko prispeva k enakovrednemu ali večjemu izboljšanju od tistega, ki ga je možno doseči prek zakonodaje; (...) da mora biti vsaka uporaba alternativnih načinov regulacije skladna z medinstitucionalnim sporazumom o boljšem sprejemanju zakonodaje; (...) da mora Komisija opredeliti pogoje in omejitve, ki jih morajo strani spoštovati pri izvajanju teh praks, ter da je te prakse treba uporabiti pod nadzorom Komisije in brez poseganja v pravico Evropskega parlamenta do nasprotovanja uporabi le-teh“ (točka 23);

9. Na koncu lahko nedvomno izrazi strinjanje s Komisijo, da procesa poenostavitve, ki je bil sprožen na evropski ravni, ne smejo ogroziti nacionalne odločitve, ki gredo v nasprotno smer: zato ga mora vedno spremljati poenostavitev na nacionalni ravni. Poročilo želi poudariti, da je naloga Komisije usmerjati in spremljati ta proces tudi na nacionalni ravni, na primer tako, da opravlja funkcijo centra za zbiranje in širjenje najboljših praks, razvitih v Evropski uniji in v državah članicah.

(1) Delovanje kodifikacije v praksi omogoča posvetovalna skupina pravnih služb treh institucij, ki ima nalogo pretresti predloge Komisije ter zagotoviti Evropskemu parlamentu in Svetu, da predlogi pomenijo resnično kodifikacijo in da Komisija v besedila ni uvedla bistvenih sprememb. Odstranitev vseh zastarelih določb, uskladitev terminologije, uporabljene v novem aktu, in priprava osnutka njenega uvodnega dela so del postopka kodifikacije. S tem mehanizmom je mogoče zmanjšati obseg zakonodaje, ne da bi se spremenilo njeno bistvo. Odbor za ustavne zadeve trenutno pretresa ustrezne spremembe Poslovnika Parlamenta, ki bi omogočile lažji dostop do postopkov poenostavitve. Odbor za pravne zadeve je v zvezi s tem sprejel mnenje 20. decembra 2006. (2) Medinstitucionalni sporazum z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematični uporabi prenovitve pravnih aktov (UL C 77, 28.3.2002, str.1). Prenovitev omogoča posodobitev pravnih aktov ob bistveni spremembi vsebine, hkrati pa dovoljuje kodifikacijo zakonodajnih besedil, ki so včasih razpršeni in zato olajša razumevanje in poenostavitev zakonodaje. (3) UL C 321, z dne 31. 12. 2003, str.1 (4) Koregulacija je po določbah medinstitucionalnega sporazuma„ Boljše sprejemanje zakonodaje“ (točka 18) mehanizem, s katerim zakonodajni akt Skupnosti daje pooblastilo pristojnim v določenem sektorju (gospodarskim subjektom, socialnim partnerjem, nevladnim organizacijam, združenjem itd.), da dosežejo cilje, ki jih je opredelil zakonodajni organ. Samoregulacija označuje možnost, ki jo imajo gospodarski subjekti, socialni partnerji nevladne organizacije in združenja, da med sabo in zase sprejmejo skupne smernice na evropski ravni (zlasti kodeks ravnanja ali sektorske sporazume) (točka 22 uvodne izjave navedenega medinstitucionalnega sporazuma).

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varno hrano poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.        odločno podpira postopek za poenostavitev zakonodaje Skupnosti s ciljem, da se izboljša uspešnost, učinkovitost, skladnost, odgovornost in preglednost zakonodaje EU, vendar poudarja, da mora tak postopek temeljiti na nekaterih osnovnih pogojih, ki so:

i)         polna vključenost Evropskega parlamenta;

ii)        obširno in pregledno posvetovanje med vsemi zainteresiranimi stranmi, tudi nevladnimi organizacijami;

iii)        povečanje splošne preglednosti zakonodajnega postopka;

iv)       vsaka ocena poenostavitve mora v enaki meri upoštevati gospodarske, socialne, okoljske in zdravstvene vidike ter ne sme omejiti na kratkoročno presojo;

v)        postopek poenostavitve ne sme pod nobenim pogojem pomeniti zniževanja meril, ki jih vsebuje veljavna zakonodaja;

2.        poudarja, da morajo biti tradicionalni zakonodajni instrumenti še naprej običajen način za doseganje političnih ciljev, ki jih določajo pogodbe; vseeno pa meni, da je uporaba alternativnih načinov regulacije, npr. koregulacije, lahko koristna dopolnitev zakonodajnih ukrepov, kadar lahko prispeva k enakovrednemu ali večjemu izboljšanju od tistega, ki ga je mogoče doseči prek zakonodaje; poudarja, da mora biti vsaka uporaba alternativnih načinov regulacije skladna z medinstitucionalnim sporazumom o boljšem sprejemanju zakonodaje(1);

3.        poziva Komisijo, da v sodelovanju s Svetom in Evropskim parlamentom oblikuje kontrolni seznam, ki bi lahko spodbudil institucije, da bi si prizadevale za boljšo in pametnejšo zakonodajo;

4.        poziva Komisijo, da se bolj posveča izvajanju, izvrševanju in ocenjevanju zakonodaje Skupnosti kot bistvenemu delu postopka za boljšo pravno ureditev;

5.        poziva Komisijo, da pri nadaljnjih prizadevanjih za boljšo pravno ureditev upošteva rezultate študije z naslovom „Poenostavitev okoljske politike EU“(2), ki jo je naročil Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane Evropskega parlamenta;

6.  podpira zaključke študije o poenostavitvi okoljske politike EU, ki potrjuje, da so lahko presoje vplivov ključnega pomena pri zagotavljanju boljše pravne ureditve in da je treba kakovost nekaterih izmed njih izboljšati. Zato Komisijo poziva, da zagotovi:

- da je za pripravo teh presoj na voljo dovolj časa in finančnih virov;

- da vsaka presoja vplivov enako upošteva gospodarske, socialne, okoljske in zdravstvene vidike, tako kratkoročno kot dolgoročno;

- da presoje vplivov ne upoštevajo zgolj stroškov samih ukrepov, ampak tudi stroške, ki nastanejo, ker določena vprašanja v zvezi z okoljem, javnim zdravjem in prehrano niso bila obravnavana;

- preglednost in vlaganje vseh zadevnih zainteresiranih strani;

- da so presoje vplivov dovolj obsežne in upoštevajo različne nacionalne okoliščine v državah članicah.

Se zaveda, da bi lahko presoje vplivov imele ključno vlogo pri predlogih sprememb Evropskega parlamenta ali Sveta in k tem morebitno bistveno prispevale;

7.        poziva Komisijo, da v državah članicah še naprej spodbuja izmenjavo informacij o najboljših praksah za poenostavitev okoljske politike EU, kot so:

- uporaba informacijske tehnologije za zmanjšanje upravne obremenitve;

- poenostavitev in povezovanje sistemov za izdajanje dovoljenj in licenc, hkrati pa varovanje okoljskih in zdravstvenih standardov;

- poenostavitev in integracija zahtev glede spremljanja in poročanja, vključno s pristopom na podlagi tveganja, hkrati pa ohranjanje preglednosti ter učinkovite uporabe in dejanskega izvrševanja predpisov;

POSTOPEK

(1) UL C 321, 31.12.2003, str. 1. (2) 1P/A/ENVI/ST/2006-45.