o zniževanju z zakonodajo predpisanih upravnih stroškov

(2005/2140(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Pogodbe o ES,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o bolje oblikovanih predpisih za rast in delovna mesta v Evropski uniji (KOM(2005)0097) in sporočila Komisije o skupni metodologiji EU za presojo administrativnih stroškov, ki izhajajo iz zakonodaje (KOM(2005)0518),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta osebja Komisije z naslovom Priloga k sporočilu o skupni metodologiji za presojo administrativnih stroškov, ki izhajajo iz zakonodaje: Okvir predlagane skupne metodologije EU in poročilo o pilotni fazi (april–september 2005), (SEC(2005)1329),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije spomladanskemu Evropskemu svetu "Čas za višjo prestavo – Novo partnerstvo za rast in delovna mesta" (KOM(2006)0030),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. aprila 2004 o presoji vplivov zakonodaje Skupnosti in postopka posvetovanja(1),

–   ob upoštevanju poročila Komisije o boljši pripravi zakonodaje 2004 (KOM(2005)0098),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za konkurenčnost z dne 13. marca 2006, na osnovi sporočila Komisije z dne 15. novembra o politiki Skupnosti za pomoč MSP,

–    ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij - Strateški pregled boljše pravne ureditve v Evropski uniji (KOM(2006)0689),

–    ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije - Merjenje administrativnih stroškov in zmanjšanje administrativnih obremenitev v Evropski uniji (KOM(2006)0691),

–    ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o Akcijskem programu za zmanjševanje upravnih obremenitev v Evropski uniji (KOM(2007)0023),

–    ob upoštevanju pilotnega projekta „Zmanjševanje upravnih bremen“ (proračun EU 2007, poglavje 26 01, člen 08),

–   ob upoštevanju člena 45 poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za pravne zadeve (A6-0275/2007),

A   ker je vprašanje zmanjševanja z zakonodajo predpisanih upravnih stroškov eden izmed najpomembnejših vidikov splošnega cilja boljše pravne ureditve,

B.   ker je treba oblikovati prilagodljivo in povezano sodelovanje z drugimi parlamentarnimi odbori o zadevah, ki imajo lahko velik vpliv na izvrševanje proračuna Evropske unije,

C.  ker je poslanstvo Odbora za proračunski nadzor državljanom Evropske uniji zagotoviti učinkovito zbiranje in porabo sredstev skladov EU ter njihovo pravilno porazdelitev med naloge, ki jih mora EU opraviti, ker uresničevanje tega cilja zahteva od odbora, da razvije moderen, učinkovit in uspešen javni sistem odgovornosti EU, ki lahko zagotovi zanesljivo izvrševanje proračuna, boljše upravljanje in jasno odgovornost,

D.  ker je treba zakonodajne stroške, katerih del tvorijo upravne obveznosti, analizirati v širšem kontekstu, ki zajema gospodarske, socialne in okoljske stroške ter koristi zakonodaje, kot ključni deli boljše pravne ureditve pa morajo biti upoštevani tudi redni pregledi in integrirana analiza,

E.   ker so stroški izpolnjevanja obveznosti vsi stroški izpolnjevanja obveznosti zakonodaje, z izjemo neposrednih finančnih stroškov in dolgoročnih posledic, in jih lahko v kontekstu standardnega modela stroškov razdelimo na stvarne stroške izpolnjevanja obveznosti in upravne stroške,

F.   ker so upravni stroški opredeljeni kot stroški podjetij, prostovoljcev, javnih oblasti in državljanov, ki opravljajo splošne pravne obveznosti za zagotavljanje informacij o njihovem delu ali proizvodnji, tako za javne oblasti, kot za zasebne stranke,

G.  ker je Evropsko računsko sodišče večkrat izjavilo, da na podlagi svojih rezultatov revizije meni, da so eden glavnih razlogov za nepravilnosti povezana pravila in uredbe, ki ne dovoljujejo primernega upravljanja tveganj in močno ovirajo zakonito in pravilno porabo sredstev EU,

H.  ker lahko predlagani akcijski program za zmanjševanje upravnih bremen v Evropski uniji zmanjša upravno breme za 25 % leta 2012, zajema pa tudi zakonodajo Skupnosti in nacionalno zakonodajno breme, ki lahko vodi k srednjeročnemu povečanju stopnje BDP v EU za približno 1,4 % ali 150 milijard EUR(2),

I.    ker je Evropski svet 8. in 9. marca 2007 sklenil, da bo na podlagi pregleda, ki ga bo opravila Komisija, spomladi 2008 premislil ali so potrebni nadaljnji ukrepi ob upoštevanju različnih možnosti, vključno s skupino neodvisnih strokovnjakov, ki bodo institucijam svetovali o njihovem delu za doseganje boljše pravne ureditve,

J.    ker je Evropski svet z dne 8. in 9. marca 2007 podprl namen Komisije, da kot pilotni projekt oblikuje neodvisni strokovni odbor, ki bo Komisiji in državam članicam pomagal pri izvajanju akcijskega programa za zmanjševanje upravnih bremen,

K.  ker je zmanjševanje upravnega bremena pomemben ukrep za pospeševanje evropskega gospodarstva, zlasti z vplivom, ki ga ima na mala in srednje velika podjetja,

L.   ker je zakonodaja temelj pravilno delujočih družb, ob upoštevanju družbenih, gospodarskih in okoljskih razsežnosti, in enakovredno ocenjuje njihovo vrednost,

1. pozdravlja Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje in poziva Svet, Evropski parlament in Komisijo, da ga uresničujejo;

2. opozarja, da protokol o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki je priložen k Pogodbi o ES, predvideva, da mora Komisija ustrezno upoštevati, da je treba vsako finančno ali administrativno breme Skupnosti, nacionalnih vlad, lokalnih organov, gospodarskih subjektov in državljanov čim bolj zmanjšati in obdržati v sorazmerju z zastavljenim ciljem;

3. se strinja, da je zakonodajno okolje, v katerem poslujejo podjetja, odločilno za konkurenčnost podjetij, trajnostno rast in zaposlovanje, ter da bi moral biti pomemben cilj politike EU zagotavljanje, da je sedanje in prihodnje zakonodajno okolje transparentno, jasno, učinkovito in na splošno visokokakovostno;

4. poudarja pomen neomejene uporabe načel subsidiarnosti in sorazmernosti pri sprejemanju zakonodaje Skupnosti;

5. meni, da je stalno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi koristno pri preverjanju zakonodajnih predlogov; poudarja, da mora posvetovanje vključevati vse zadevne skupine s posebnim poudarkom na tistih, ki nosijo razmeroma večje breme, ki izhaja iz zakonodaje, in da mora biti izbira skupin, s katerimi potekajo posvetovanja, pregledna in uravnotežena; nadalje poudarja, da mora postopek posvetovanja v celoti upoštevati določbe pogodbe v zvezi z vlogo socialnih partnerjev iz člena 138 in tudi načela iz KOM(2002)704, ki od Komisije zahteva zagotovilo, da imajo zadevne strani možnost izraziti svoja mnenja;

6. nadalje poudarja, da se je treba z manjšimi akterji aktivno posvetovati, ker preprosto niso sposobni konkurirati multinacionalkam in velikim korporacijam ali organizacijam, ki imajo sredstva za najem dragih lobistov in svetovalcev, ki posredujejo pritožbe na krivice, ki se jim dogajajo;

7. meni, da je pri zmanjševanju upravnih bremen za podjetja in državljane pomembno, da se Komisija naknadno posvetuje s ciljnimi skupinami, da določi kako učinkovito so bila upravna bremena zmanjšana;

8. s tega vidika poudarja potrebo po dostopnosti obstoječih spletnih portalov za vse evropske državljane, podjetja ali nevladne organizacije v uradnih jezikih EU, da se zagotovita kar največja dostopnost in vpliv;

9. pozdravlja poudarek, ki je bil dan zgodnjemu posvetovanju z interesnimi skupinami, vključno s socialnimi partnerji, malimi in srednje velikimi podjetji, organi pregona in nevladnimi organizacijami; poudarja vlogo socialnega dialoga kot uporabnega instrumenta, ki z vključevanjem vseh akterjev v proces sprejemanja odločitev in njihovega izvajanja zagotavlja boljšo uravnoteženost interesov ter tako boljše upravljanje na evropski ravni; poudarja, da morajo „vsi akterji“ vključevati tiste, ki delajo v malih in srednje velikih podjetjih, kot je bilo določeno v listini malih in srednje velikih podjetij ter dogovorjeno na zasedanju Evropskega sveta v Lizboni; poziva Komisijo, da sprejme pobude za razširitev in okrepitev socialnega dialoga na evropski ravni in na podlagi rezultatov nadaljuje z izboljšanjem socialnih standardov, tako da pri tem upošteva potrebo po ohranitvi delovnih mest;

10. poziva Komisijo, naj poroča o svojih trenutnih pobudah za zagotavljanje neposrednega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi; meni, da je pomembno tudi, da Komisija izvede naknadno oceno, ki prikazuje dosežene rezultate;

11. poziva Komisijo, da ob predlaganju nove zakonodaje predstavi višino stroškov izvajanja in nadzorovanja predlagane zakonodaje; trdi, da mora Komisija te stroške izenačiti s skupno porabo, namenjeno posebni zakonodaji;

12. poudarja, da rezultat poenostavitve in posodobitve obstoječe zakonodaje ne bi smela biti deregulacija, slabša zakonodaja na področju zdravja in varnosti ali odprava osnovnih socialnih standardov; poziva Komisijo, da zagotovi, da bo zakonodaja še naprej izboljševala socialne standarde, pri čemer pa se ne bo poslabšala konkurenčnost podjetij; meni, da je eden izmed pomembnih načinov izboljševanja socialnih standardov zmanjševanje stopnje brezposelnosti in sicer s spodbujanjem zakonodajnega okolja, ugodnega za nastanek podjetij in delovnih mest;

13.  meni, da je zelo pomembno preprečiti vse nepotrebne prenatrpanosti ali dodajanja k zakonodaji držav članic; poziva Komisijo, da pri izdajanju uredb in direktiv to upošteva; odločno poudarja, da Komisija jasno izrazi katere so najnižje zahteve uredb in direktiv;

14. pričakuje, da morajo države članice pri povečevanju stopnje zahtev in nadzornih ukrepov, ki presegajo najnižje zahteve, ki jih je izdala Komisija, to sporočiti in navesti v nacionalni zakonodaji ali izvedbenih ukrepih; poziva Komisijo, naj spremlja države članice glede nepotrebnih upravnih bremen, ki izhajajo iz izvedbenih ukrepov in nacionalne zakonodaje;

15. poziva Komisijo, da v okviru medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje sprejme ciljno usmerjeno in premišljeno zakonodajo s predvidljivimi rezultati, ki bo z ustreznimi spodbudami pripomogla h zagotovitvi ugodnega okolja za podjetja, odpravila odvečne stroške in postopke, odstranila ovire za prilagajanja in inovacije ter na splošno zagotovila pravno varnost;

16. poziva Komisijo, da ob predlaganju nove zakonodaje predstavi upravno breme, ki ga ta nalaga različnim gospodarskim, družbenim in okoljskim sektorjem v primerjavi z enakimi sektorji izven Evropske unije; predlaga, da je temu treba posvetiti posebno pozornost znotraj na novo predlaganega testiranja konkurenčnosti, ki je sestavni del presoje vplivov;

17. poziva Komisijo, da Parlamentu predstavi „projekt testiranja konkurenčnosti“, ki je trenutno še v pripravi, da bi omogočili izmenjavo mnenj pred začetkom njegovega izvajanja;

18. poudarja, da morajo Komisija, države članice in Parlament sodelovati in se zavezati h skupni in celoviti strategiji za spodbujanje boljše priprave zakonodaje, da bi okrepile partnerstvo za rast in delovna mesta, zlasti z revizijo različnih nacionalnih zakonodajnih okvirov in vključitvijo izkušenj, ki so se izkazale kot najboljše; poziva Komisijo, da spoštuje različne prakse in nacionalne strategije, ki so jih sprejele države članice, če te izvajajo evropske direktive na področju zaposlovanja in socialne zaščite s skupnimi sporazumi ali z zakonodajo;

19. poudarja pomen boljšega izvajanja in uveljavljanja obstoječe zakonodaje v vseh državah članicah ter poziva h hitrim postopkom o ugotavljanju kršitev, da bi se zagotovilo enake pogoje delovanja; poziva Komisijo in države članice, da izboljšajo mehanizme za opredeljevanje zakonodaje, ki jo je treba poenostaviti;

20. podpira akcijski program Komisije za merjenje upravnih stroškov podjetij v Evropi in za znižanje upravnega bremena za 25 % do leta 2013;

21. ugotavlja, da se strategija 25-odstotnega znižanja nanaša na upravno breme za podjetja, zlasti na nepotrebno breme, in se, kot navaja Komisija, ne sme razumeti kot deregulacija;

22. v celoti podpira pobudo Komisije, vendar bo istočasno spremljal, da pristop ne bo vplival na cilj zakonodaje;

23. poudarja potrebo po skrajšanem postopku za učinkovito znižanje upravnega bremena za 25 % do leta 2013; poudarja, da morata Parlament in Svet v celoti podpirati poenostavitev delovnih postopkov;

24. zato podpira predlog Komisije za hitro ukrepanje, ki zadeva ukrepe Komisije ter skupne in samostojne predloge; poziva Komisijo, naj izkoristi izkušnje držav članic, ki so že izvedle izhodiščne meritve, da uvede nadaljnje hitro ukrepanje;

25. ugotavlja opredelitev 13 prednostnih področij v akcijskem programu Komisije o razlogih, da je na teh področjih mogoče najti 80 % skupnega upravnega bremena; poudarja, da ta ocena temelji na nacionalnih izkušnjah in meritvah(3); se strinja s Komisijo o pragmatičnosti tega pristopa, vendar meni, da ga je treba razumeti kot prvo fazo;

26. zato podpira namero Komisije o razširitvi akcijskega programa na druga področja, ki še niso vključena; pričakuje, da bo Komisija vključila opredelitev vseh nadaljnjih upravičenih zmanjšanj bremen v strategijo zunanjega izvajanja za dejanske meritve zunanjih svetovalcev;

27. meni, da uvedba akcijskega programa Skupnosti za zmanjševanje upravnega bremena posledično pomeni, da mora Komisija razporediti zadostna sredstva in odobritve; zato se strinja, da so službe Komisije v ta namen do sedaj namenile približno 19,6 milijona EUR, brez DDV; vendar poziva Komisijo, naj Odboru za proračun poroča iz katerih proračunskih vrstic so bile odvzete odobritve, v kolikšni meri to vpliva na druge politike, kako in kdaj bodo sredstva porabljena in kakšna pravna podlaga opravičuje to porabo;

28. poudarja, da mora Komisija, če meni, da ne more razporediti zadostnih sredstev in odobritev znotraj sedanjega upravnega okvira, določiti in sporočiti možne rešitve za reševanje teh problemov proračunskemu organu;

29. poudarja, da mora 25-odstotno znižanje odražati neto znižanje obremenitev; zato poudarja, da je treba upravno breme vključiti od nove uredbe leta 2008 dalje, upoštevati pa ga je treba tudi v končni oceni leta 2012; poudarja, da se 25-odstotno znižanje na 13 prednostnih področjih lahko obravnava le kot cilj bruto znižanja; poudarja, da sedanji pristop zato ne more zagotoviti dejanskega 25-odstotnega znižanja za podjetja;

30. poziva Komisijo, da objavi in ustreznim odborom predstavi podrobne indikatorje napredka z natančnimi cilji, ki jih mora doseči v določenem času za izvajanje ukrepov, opredeljenih kot je potrebno za doseganje cilje 25-odstotnega znižanja do leta 2013, in vsako leto pristojnim odborom poroča o svojem napredku;

31. podarja, da se morajo Svet, Parlament in Komisija popolnoma obvezati in sprejeti politično odgovornost glede zniževanja upravnega bremena; prepričan je, da EU, brez podpore na politični ravni, ne more spremeniti kulture priprave zakonodaje v Evropi;

32. namerava v celoti uporabiti postopke presoje vplivov za določanje učinka predlogov sprememb na predloge ter poziva Svet, naj stori isto; poziva Komisijo, naj zagotovi potrebno pomoč in strokovno znanje;

33. poziva Komisijo, da med izvajanjem smernic o presoji vplivov zagotovi, da bo študija o ekonomskih dejavnostih izboljšala kakovost dejanskih vplivov; vztraja, da je nujno, da so presoje vplivov pripravljene na temeljit, transparenten in uravnotežen način, ki bo v enaki meri upošteval socialne, ekonomske in okoljske vidike;

34. poudarja, da mora podporo na politični ravni spremljati praksa iz upravljanja in izvajalskih ravni; zato poudarja, da mora biti vsak generalni direktorat (GD) seznanjen z nepotrebnimi upravnimi bremeni na njihovih političnih področjih z začetnim izhodiščnim merjenjem, in nadalje predlaga sistem, kot je na primer sposobnost notranje revizije vsakega GD Komisije, ki lahko svetuje in pomaga različnim generalnim direktorjem izboljševati in izvajati politike zmanjševanja ter posamezne cilje generalnih direktoratov;

35. poziva Komisijo, naj poroča o svoji notranji organizacijski strukturi politike zmanjševanja upravnega bremena; poziva k primerjavi te strukture s strukturami, ki jih uporabljajo države članice, ki že izvajajo politiko zmanjševanja upravnega bremena;

36. poziva Komisijo, naj oceni dodano vrednost odbora za presojo vplivov v postopkih presoje vplivov do leta 2008; poziva Komisijo, naj pripravi natančno poročilo o vplivu odbora za presojo vplivov v primerjavi z vplivom neodvisnih svetovalnih teles v različnih državah članicah, in naj oceni največjo možno dodano vrednost resnično neodvisnega nadzora na evropski ravni;

37. predlaga, da se rezervirane odobritve v vrstici 26 01 08 v proračunu EU za pilotni projekt zmanjševanja upravnega bremena namenijo za vzpostavitev neodvisne skupine izvedencev, v kateri morajo biti predstavniki vseh skupin zainteresiranih strani in ki bo v celoti spremljala izvajanje akcijskega programa za zmanjševanje upravnega bremena v EU; poudarja, da to pomeni, da se neodvisni odbor izvedencev lahko osredotoči tudi na vse postopke vplivov, merjenja in zakonodajne predloge zunaj 13 prednostnih področij;

38. poudarja, da morata biti izvolitev in delo te skupine izvedencev v celoti pregledna ter da morajo člani skupine obvezno izpolniti izjavo o interesih;

39. je zadovoljen s podporo, ki sta jo Svet in Komisija namenila temu pristopu, kot je navedeno v odstavku 25 sklepov predsedstva s spomladanskega vrha 8. in 9. marca 2007; poudarja, da je to tudi v skladu a priporočili nacionalnega sveta za nadzor standardov iz Nemčije (Nationaler Normenkonntrollrat), odbora za boljšo pravno ureditev iz Združenega kraljestva ter nizozemskega svetovalnega odbora za upravno breme v njihovem dokumentu o akcijskem programu Komisije(4);

40. nadalje predlaga, da neodvisna skupina, poleg celotnega nadzora nad izvajanjem evropskega akcijskega programa, oceni tudi ugotovitve in rezultate posvetovanj preko interneta in na lokalni ravni; predlaga, da se neodvisni skupini dodeli dostop do presoje vplivov predlogov zmanjševanja preden jih sprejme Komisija;

41. poziva Komisijo, naj imenuje neodvisnega predstavnika podjetij za predsednika skupine, in da skupina prične v celoti delovati septembra 2007; nadalje poziva, naj zunanje zainteresirane strani v zakonodajnem postopku, pa tudi neodvisni izvedenci in akademiki s področja zmanjševanja upravnega bremena predstavljajo druge člane skupine;

42. poziva Komisijo, naj neodvisni skupini omogoči tudi izraziti stališče o sprejetih ukrepih v letih 2006 in 2007, ki oblikujejo politiko zmanjševanja upravnega bremena;

43. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam ter parlamentom držav članic.

(1) UL C 104 E, 30.4.2004, str. 146. (2) Arjan M. Lejour, George M.M. Gelauff, "Five Lisbon Highlights: The economic impact of reaching these targets", CPB dokument št. 104, CPB, Haag, 2006. (3) "Pilotni projekt o upravnih obremenitvah", WIFO-CEPS, oktober 2006. (4) Dokument o akcijskem programu Komisije za zmanjšanje upravnih bremen v Evropski uniji, 1. marec 2007.

PREDLOGI

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje predloge:

1.  se strinja, da je zakonodajno okolje, v katerem delujejo podjetja, odločilno za njihovo konkurenčnost, trajnostno rast in uspešno zaposlovanje, zato bi moralo biti zagotavljanje njegove preglednosti, jasnosti, učinkovitosti in kakovosti tako zdaj kot v prihodnje pomemben cilj politike EU;

2.  poudarja, da je treba pri sprejemanju zakonodaje Skupnosti v celoti spoštovati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;·

3.  poudarja, da posledica poenostavljanja in posodabljanja obstoječe zakonodaje ne sme biti deregulacija, krčenje zakonov o zdravju in varnosti ali porušenje osnovnih socialnih standardov; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo zakonodaja še naprej prinašala izboljšave socialnih standardov, hkrati pa ne bo škodila konkurenčnosti podjetij; priznava, da je pomembna pot k izboljšavi socialnih standardov zmanjšanje brezposelnosti s spodbujanjem takšne zakonske ureditve, ki bo pospeševala nastajanje novih podjetij in delovnih mest;

4.  pozdravlja medinstitucionalni sporazum o pripravi boljše zakonodaje ter poziva Svet, Komisijo in Parlament, naj ga uresničijo;

5.  poziva Komisijo, naj v skladu z medinstitucionalnim sporazumom o pripravi boljše zakonodaje sprejme ustrezne, dobro premišljene zakone s predvidljivimi posledicami, ki bodo uvedli primerne spodbude za poslovne podvige in podjetja, zmanjšali odvečne izdatke in odpravili nepotrebne postopke, odstranili ovire, ki onemogočajo prilagodljivost in inovacije, ter v splošnem zagotovili pravno varnost;

6.  poudarja, da morajo Komisija, države članice in Parlament sodelovati ter se zavezati skupni in celoviti strategiji za bolje oblikovane predpise, s čimer bodo okrepili partnerstvo za rast in delovna mesta, in sicer s pregledovanjem nacionalnih zakonodajnih okvirov ter vključevanjem preverjene dobre prakse; poziva Komisijo, da spoštuje prakso in nacionalne strategije, ki so jih nekatere države članice sprejele v obliki kolektivnih pogodb, s katerimi izvajajo evropske direktive s področja zaposlovanja in socialne zaščite, oziroma v obliki zakonov in drugih predpisov;

7.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se med izvajanjem smernic za presojo vplivov z raziskavo gospodarskih dejavnosti izboljša kakovost dejanskega vpliva; vztraja, da evropske institucije ali države članice presojo vplivov izvajajo natančno, pregledno in uravnoteženo, tako da bo v enaki meri vključen socialni, gospodarski in okoljski vidik;

8.   poudarja pomen boljšega izvajanja in uveljavitve obstoječe zakonodaje, zlasti socialne in tiste, ki bo pospešila dokončno vzpostavitev notranjega trga vseh držav članic, ter poziva k čim krajšim postopkom za ugotavljanje kršitev, s čimer se zagotovi enake pogoje za vse; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo mehanizme za ugotavljanje, katero zakonodajo je treba poenostaviti;

9.  odobrava poudarek na zgodnjem posvetovanju z interesnimi skupinami, vključno s socialnimi partnerji, malimi in srednje velikimi podjetji, zakonodajalci, organi, odgovornimi za izvajanje zakonov, in nevladnimi organizacijami; poudarja vlogo socialnega dialoga kot uporabnega orodja za boljše upravljanje Evrope, ki z vključevanjem vseh udeležencev v postopek odločanja in izvajanja zagotavlja primernejše ravnovesje interesov; poudarja, da se izraz „vsi udeleženci“ nanaša tudi na tiste, ki delajo v malih in srednje velikih podjetjih, kakor določa Listina za mala in srednja podjetja in kar je potrdil tudi Svet v Lizboni; poziva Komisijo, da prevzame pobudo za razširitev in okrepitev socialnega dialoga na evropski ravni ter na temelju njegovega izida še naprej izboljšuje socialne standarde, pri tem pa upošteva nujnost ohranjanja delovnih mest.

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Bolje oblikovani predpisi so eden od ključnih elementov ponovne uvedbe lizbonske strategije, ki je opredelila potrebo po pospešitvi gospodarske rasti in ustvarjanju novih delovnih mest.

Pregledni kakovostni predpisi ne služijo le interesom industrije, temveč tudi evropskemu državljanu. Temeljni cilj pobude za bolje oblikovane predpise naj bi bilo ustvarjanje večjega števila kakovostnih delovnih mest.

Sedanje sporočilo Komisije z naslovom „Bolje oblikovani predpisi za rast in delovna mesta“ temelji na pobudi Komisije z naslovom „Akcijski načrt o poenostavitvi in izboljšanju zakonodajnega okolja“, ki je del bele knjige o upravljanju v Evropi iz leta 2002, in medinstitucionalnem sporazumu o pripravi boljše zakonodaje, ki so ga decembra 2003 sprejeli Evropska komisija, Evropski parlament in Svet.

Sporočilo predlaga tri področja ukrepov:

· nadaljnje spodbujanje oblikovanja in uporabe orodij za boljše predpise na ravni EU, predvsem glede presoje vplivov in poenostavitve,

· tesnejše sodelovanje z državami članicami, da bodo načela bolje oblikovanih predpisov dosledneje uporabljali vsi zakonodajalci v EU,

· krepitev konstruktivnega dialoga med vsemi zakonodajalci na ravni EU in na nacionalnih ravneh ter z interesnimi skupinami.

Poenostavitev obstoječe zakonodaje

Pripravljavec osnutka se strinja s Komisijo, da se učinkovitost in izvršljivost zakonodaje lahko dosežeta z jasno in preprosto pripravo osnutka, pod pogojem, da se ohrani visoka raven kakovosti. Vseeno pa poudarja, da bolje oblikovani predpisi ne smejo pomeniti niti deregulacije niti krčenja ali porušenja socialnih standardov.

Ob upoštevanju zgoraj navedenega želi pripravljavec osnutka poudariti še pomembnost boljšega izvajanja in uveljavljanja obstoječe socialne zakonodaje.

Presoja vplivov

Komisija navaja, da namerava poglobiti presojo gospodarskih vplivov nove zakonodaje. Vseeno pa okrepitev gospodarskega vidika pri presoji vplivov ne sme ogroziti socialnih elementov. Možnim gospodarskim, socialnim in okoljskim vplivom nove zakonodaje je treba pripisati enak pomen.

Socialni dialog

Socialni dialog zagotavlja vključitev ustreznih interesnih skupin, hkrati pa prispeva k boljšemu ravnovesju interesov in bolj praktičnim rešitvam. Treba ga je priznati kot učinkovito orodje koregulacije za večjo kakovost predpisov.

Zato je treba socialni dialog okrepiti tako na evropski kot na nacionalni ravni.

POSTOPEK

POBUDE

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker je Evropski parlament 16. maja 2006 sprejel naslednje resolucije:

- resolucijo o boljši pripravi zakonodaje 2004: uporaba načela subsidiarnosti – 12. letno poročilo(1), ki temelji na poročilu g. Doorna;

- resolucija o izvajanju, posledicah in vplivu veljavne zakonodaje notranjega trga(2), ki temelji na poročilu ge. McCarthy;

-  resolucija o 21. in 22. letnem poročilu Komisije o nadzoru uporabe prava Skupnosti (2003 in 2004)(3), ki temelji na poročilu ge. Frassoni;

- resolucija o strategiji za poenostavitev zakonodajnega okolja(4), ki temelji na poročilu g. Garganija,

B.  ker je ena od nalog Odbora za proračunski nadzor Evropskega parlamenta nadzirati, ali evropske institucije primerno uporabljajo evropska sredstva,

1.  ugotavlja, da so v poročilu g. Mulderja o zniževanju upravnih stroškov, predpisanih z zakonodajo, ponovno navedene ugotovitve poročil g. Doorna, ge. McCarthy, ge. Fassoni in g. Garganija;

2.  vztraja, da Odbor za pravne zadeve nosi glavno odgovornost za delovni načrt o boljši pripravi zakonodaje; vendar pozdravlja vidike poročila g. Mulderja, ki obravnavajo finančni vpliv evropske zakonodaje na proračun Evropske unije, zlasti na odstavke 1, 9, 10, 12 in 13;

Drugi odstavki v Mulderjevem poročilu bodo črtani

POSTOPEK

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0203. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0204. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0202. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0205.