Postopek : 2007/2005(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0303/2007

Predložena besedila :

A6-0303/2007

Razprave :

PV 04/09/2007 - 20
CRE 04/09/2007 - 20

Glasovanja :

PV 05/09/2007 - 7.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2007)0377

POROČILO     
PDF 190kDOC 140k
30. julij 2007
PE 386.293v03-00 A6-0303/2007

o strategiji EU za podporo državam članicam pri zmanjševanju škode zaradi uživanja alkohola

(2007/2005(INI))

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Poročevalec: Alessandro Foglietta

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 POSTOPEK

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o strategiji EU za podporo državam članicam pri zmanjševanju škode zaradi uživanja alkohola

(2007/2005(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 152 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o strategiji Evropske unije za podporo državam članicam pri zmanjševanju škode zaradi uživanja alkohola (KOM(2006)0625),

–   ob upoštevanju priporočila Sveta 2001/458/ES z dne 5. junija 2001 glede uživanja alkohola pri mladih, zlasti otrocih in mladostnikih(1),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 5. junija 2001 o strategiji Skupnosti za zmanjševanje škode zaradi uživanja alkohola(2),

–   ob upoštevanju priporočila Komisije 2004/345/ES z dne 6. aprila 2004 o izvajanju na področju varnosti v cestnem prometu(3),

–   ob upoštevanju stockholmske deklaracije Svetovne zdravstvene organizacije o mladih in alkoholu iz leta 2001,

–   ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti (zadeve Franzen (C-189/95), Heinonen (C-394/97), Gourmet (C-405/98), Catalonia (C-190 in C-179/90), Loi Evin (C-262/02 in C-429/02)),

–   ob upoštevanju resolucije Svetovne zdravstvene organizacije z dne 25. maja 2005 o problemih javnega zdravja zaradi škodljive rabe alkohola (WHA 58.26),

–   ob upoštevanju cilja 12 iz strategije Zdravje za vse v 21. stoletju iz leta 1999 in akcijskega načrta o alkoholu 2000–2005 regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo,

–   ob upoštevanju člena 45 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0303/2007),

A. Ker bi morala terminologija, ki se uporablja v razpravah o škodljivih učinkih alkohola, temeljiti na uradni terminologiji Svetovne zdravstvene organizacije, da bi se izognili nejasnostim v besedilu in pomenu,

B.  ker se problem nevarnega in škodljivega uživanja alkohola, zlasti med mladimi, kaže na evropski ravni, ker tako uživanje škoduje človeškemu organizmu, zlasti otrokom in mladim, in je vzrok smrti zaradi povezanih bolezni in nesreč ter povzroča socialne probleme in kriminal, pa tudi veliko gospodarsko škodo evropskemu gospodarstvu in ker je danes izvajanje alkoholnih politik, podprtih z dokazi, prednostna naloga vseh držav članic,

C. ker je nevarno in škodljivo uživanje alkohola pomemben dejavnik zdravja in ogroža javno zdravje, saj povzroča najrazličnejšo zdravstveno in družbeno škodo,

D. ker člen 152 Pogodbe določa pristojnosti in odgovornost Evropske unije, da obravnava probleme na področju javnega zdravja z dopolnjevanjem nacionalnih načrtov na tem področju, ker delo na ravni EU glede opredeljevanja in širjenja najboljše prakse, ki je dalo pozitivne rezultate, pomembno dopolnjuje ukrepe nacionalne politike, ker bi morala biti obravnava učinkovitih nacionalnih akcijskih načrtov podlaga za podobne ukrepe v drugih državah članicah ter za ustvarjanje sinergij na nacionalni ravni,

E.  ker imajo lahko gospodarski in družbeni dejavniki (stres na delovnem mestu, preobremenjenost, brezposelnost, negotova delovna mesta itd.) pomembno vlogo pri nevarnem in škodljivem uživanju alkohola in razvoju odvisnosti od alkohola,

F.  ker se v državah članicah uporabljajo različne strategije za preprečevanje nevarnega in škodljivega uživanja alkohola in/ali za zmanjševanja zdravstvenih težav zaradi alkohola,

G. ker je zaželeno, da Evropska unija oblikuje splošne cilje za omejitev škodljivih posledic nevarnega in škodljivega uživanja alkohola v državah članicah ter da lahko sprejme ukrepe v tesnem sodelovanju z državami članicami, da bi preprečila škodo, ki jo pivcem in drugim povzroči uživanje alkohola, med drugim tudi škodljive posledice za zdravje, kot so fetalni alkoholni sindrom, motnje fetalnega alkoholnega spektra, bolezni jeter, rak, zvišan krvni pritisk in srčni infarkt, prometne nesreče in nesreče pri delu, pa tudi družbena škoda, kot je nasilje v družini, zanemarjanje otrok, nezaposlenost, revščina, družbena stigmatizacija in socialna izključenost,

H. ker je Sodišče Evropskih skupnosti večkrat potrdilo, da je boj proti škodi zaradi uživanja alkohola pomemben in tehten cilj javnega zdravja,

I.   ker se kljub enakim zaskrbljujočim vzorcem pitja med mladimi v različnih državah članicah navade in tradicija uživanja alkohola v posameznih delih Evropske unije zelo razlikujejo, kar je treba upoštevati pri oblikovanju evropskega pristopa k problemom zaradi uživanja alkohola, da bi lahko vsaka država članica prilagodila svoje ukrepanje problemom in škodi zaradi uživanja alkohola; ker ne bi bila možna ena sama enotna alkoholna politika za vse države EU, ker je veliko vprašanj na področju alkoholne politike čezmejnega značaja, zaradi česar je izvajanje nacionalne alkoholne politike za posamezne države članice vse težje; ker je zato potrebno usklajeno delovanje na ravni EU, ker bi morala Komisija države članice pozvati k izvajanju učinkovite in ambiciozne politike za boj proti nevarnemu in škodljivemu uživanju alkohola ter jih v tem v čim bolj podpreti,

J.   ker politični ukrepi na nacionalni ravni ali na ravni EU nikakor ne morejo nadomestiti odgovornosti za zmerno in omejeno uživanje alkohola, ki jo konec koncev nosita posameznik in družina,

K. ker je mogoče smernice za manj tvegano uživanje alkohola posredovati v evropskih kampanjah, namenjenih javnosti in prilagojenih posebnim razmeram v državah članicah; ker je treba uvesti stroge in usmerjene ukrepe za preprečevanje nevarnega in škodljivega uživanja alkohola med vozniki in delavci ter ukrepe za preprečevanje uživanja alkohola med mladoletniki in nosečnicami,

L.  ker večji del stroškov nevarnega in škodljivega uživanja alkohola krije družba; ker bi zato učinkovito zmanjšanje škode, ki nastaja zaradi uživanja alkohola, koristilo vsakomur; ker je zato smiselno do določene mere omejiti dostop do alkoholnih pijač,

M. ker so zdravstvene trditve na alkoholnih pijačah prepovedane, prehranske trditve pa so dovoljene samo v izjemnih primerih, kot je določeno v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1924/2006 z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih,(4)

N. ker uživanje alkohola močno vpliva na presnovo različnih hranil; ker uživanje alkohola vpliva na delovanje različnih zdravil zaradi njihovega medsebojnega delovanja,

O. ker so škodljivi učinki uživanja alkohola na jetra dobro opredeljeni, ravno tako pa tudi škodljivi učinki na centralni in periferni živčni sistem, kar je še bolj očitno v današnji starajoči se družbi,

1.  pozdravlja pristop Komisije v sporočilu o nevarnem in škodljivem uživanju alkohola in njegovih škodljivih posledicah za zdravje; vendar poziva Komisijo, naj oblikuje ambiciozne splošne cilje za države članice, da bi omejila škodljivo in nevarno uživanje alkohola, pri čemer pa naj ne bi spodkopala načela subsidiarnosti; poziva države članice, naj ranljivim družbenim skupinam, kot so otroci, mladi in nosečnice, posvetijo posebno pozornost ter obravnavajo nevarno in škodljivo uživanje alkohola med mladimi, delavci in vozniki s pomočjo informacijskih in izobraževalnih kampanj ter po potrebi s preverjanjem spoštovanja obstoječe nacionalne zakonodaje;

2.  priznava, da je mogoče uživanje alkohola imeti za del evropske kulturne dediščine in življenjskega sloga; priznava, da uživanje alkohola v majhnih količinah, to je 10 gramov dnevno v skladu z akcijskim načrtom o alkoholu 2000–2005 regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo pri posameznikih srednjih let pripomore k preprečevanju srčno-žilnih bolezni in ishemije; se zaveda, da je večina uživalcev alkohola zmernih, vendar predstavlja nevarno in škodljivo uživanje alkohola pomemben manjšinski vedenjski vzorec;

3.  opozarja, da se nevarno in škodljivo uživanje alkohola pojavlja v vseh družbenih skupinah in ga povzročajo različni dejavniki, zaradi česar je bistven celovit pristop k reševanju tega problema;

4.  priznava, da je posredovanje na podlagi ustrezne znanstvene ocene potrebno za učinkovito zmanjševanje nevarnega in škodljivega uživanja alkohola; meni, da je, ker je alkohol eden najpomembnejših dejavnikov zdravja, zelo pomembno zbirati podatke v vsej Evropski uniji, še posebej podatke o soodvisnosti med koncentracijo alkohola in prometnimi nesrečami, alkoholom in boleznimi jeter ter alkoholom in nevropsihološkimi motnjami, sindromi in boleznimi; zato poziva države članice in vse zainteresirane strani, naj povečajo sredstva za zbiranje podatkov, izboljšanje učinkovitosti informacij ter za preventivne kampanje in programe;

5.  opozarja, da so najbolj pereči problemi nevarnega in škodljivega uživanja alkohola povezani z učinki alkohola pri mladih, ki so bolj dovzetni za telesno in čustveno trpljenje ter za socialno škodo zaradi lastnega pitja ali pitja drugih;

6.  je zaskrbljen zaradi porasta uživanja alkohola med mladoletniki in mladimi ter ugotavlja zaskrbljujoč trend, da s pitjem začenjajo vse mlajši, in zaradi večje pripravljenosti na tveganje začnejo z nevarnim početjem, npr. s popivanjem, drugimi oblikami nevarnega uživanja alkohola, katerih cilje je opitost, hkratnim uživanjem alkohola in drog ter vožnjo pod vplivom alkohola in drog;

7.  poudarja, da mladostniki ob prihodu na univerzo pogosto začnejo uživati več alkohola; meni, da bi lahko večja prizadevanja na univerzah v prihodnje prispevala k zmanjšanju števila tistih, ki alkohol uživajo velikih količinah, zato poziva države članice, naj okrepijo svoje preventivne programe na tem področju;

8.  (i) poziva Komisijo, naj navede in s številkami izrazi dejanske škodljive posledice uživanja alkohola med mladimi v državah članicah, da bo nato izoblikovala evropske cilje za države članice, namenjene omejitvi nevarnega in škodljivega uživanja alkohola med mladimi, pri čemer bi se morale države članice zavzeti za zmanjšanje škodljivih posledic na evropski ravni ter pri tem upoštevati dosedanja prizadevanja;

     (ii) brez poseganja v obveznosti v skladu z zakonodajo Skupnosti poudarja, da države članice prosto določijo obliko ukrepov na nacionalni ravni, vendar naj Komisiji poročajo o napredku v boju proti nevarnemu in škodljivemu uživanju alkohola med mladimi;

     (iii) ugotavlja, da mora Komisija nuditi podporo pri uresničevanju evropskih ciljev, tako da državam članicam pomaga pri izmenjavi znanja in dobre prakse ter da na evropski ravni izvede raziskavo o boju proti škodljivim posledicam uživanja alkohola med mladimi;

9.  poziva Komisijo in države članice, naj z vključevanjem ustreznih nevladnih organizacij in gospodarskih združenj v forum za alkohol in zdravje, ki ga predlaga Komisija, podpre izmenjavo preverjene prakse, da prepreči nevarno in škodljivo uživanje alkohola med otroki in mladimi, ter naj uvede naslednje ukrepe:

(i) države članice in interesne skupine naj izvedejo izobraževalne kampanje o tveganjih nevarnega in škodljivega uživanja alkohola, predvsem v šolskih izobraževalnih programih, namenjene otrokom in najstnikom, ki naj bi jih predvsem spodbujali k rednim športnim dejavnostim, njihovim staršem, da bi bili v družini pripravljeni spregovoriti o problemih zaradi alkohola, ter učiteljem, že zgodaj bi bilo treba začeti seznanjati tudi s pojmom odgovornega in zmernega uživanja pri odraslih;

(ii) omeji naj se dostop mladih do alkoholnih pijač ter njihova dostopnost, na primer z doslednim izvajanjem obstoječe zakonodaje, ki prepoveduje prodajo alkohola mladim, s poostritvijo nadzora nad prodajalci in distributerji, kot so restavracije in bari, samopostrežne trgovine in prodajalci na drobno;

(iii) prodajalci na drobno in gostinci naj bodo vključeni v oblikovanje in izvajanje konkretnih ukrepov za preprečevanje prodaje in strežbe alkohola in alkoholnih napitkov "alkopop" mladoletnikom;

(iv) osredotočiti se je treba zlasti na pijače "alkopop", ki so namenjene posebej mladim, ter zagotoviti, da bodo potrošniki jasno prepoznali alkoholno naravo takih pijač, in sicer s pomočjo ukrepov, kot so strožje zahteve pri označevanju takšnih pijač in zahteve po jasnejšem ločevanju pijač "alkopop" in brezalkoholnih pijač v trgovinah, prodaja teh pijač mladim pa naj bo prepovedana; hkrati je treba spodbujati tudi višje davke na tovrstne pijače;

(v) pripravijo naj se smernice za izvajanje na nacionalni ravni, ki naj določijo starostno mejo za nakup, prodajo in točenje alkoholnih pijač;

(vi) na evropski ravni je treba spodbujati mejo za vsebnost alkohola v krvi čim bližje 0.00 % za voznike začetnike, kot je že predlagal Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 18. januarja 2007 o evropskem akcijskem programu za varnost v cestnem prometu – vmesni pregled(5), pri čemer je treba upoštevati, da lahko nekatere vrste pripravljene hrane vsebujejo sledi alkohola;

(vii) omogoči naj se več načinov za določanje in preverjanje vsebnosti alkohola v krvi, tudi z avtomatskim izračunom na medmrežju in široko dostopnostjo promilomatov, zlasti v diskotekah, barih in na stadionih ter na avtocestah in cestah na splošno, zlasti ponoči, pivcem pa je treba jasno sporočiti, da pitje in vožnja ne sodita skupaj;

(viii) sprejmejo naj se ustrezni ukrepi za maksimalno povečanje preverjanja vožnje pod vplivom alkohola;

(ix) poostriti je treba kazni za vožnjo po vplivom alkohola, ki jih določajo države članice, na primer daljše obdobje odvzema vozniškega dovoljenja in daljši čas odvzema vozila;

(x) države članice naj se spodbudi, da zagotovijo, da so na voljo nadomestna javna prevozna sredstva za voznike, ki so zaužili alkohol;

(xi) s pomočjo izobraževanja je treba spodbujati širjenje programov za voznike ("Kdor vozi, ne pije.") ter tako doseči pozitivne učinke na cestno varnost, hkrati pa opozarjati sopotnike na posledice nevarnega in škodljivega uživanja alkohola;

(xii) uvede naj se evropska nagrada za najboljšo kampanjo proti nevarnemu in škodljivemu uživanju alkohola, namenjeno šolam in mladim;

(xiii) okrepiti je treba izmenjavo dobre prakse med državami članicami o delovanju proti nevarnemu in škodljivemu uživanju alkohola ter med nacionalnimi policijami o preverjanju vožnje pod vplivom alkohola pri mladih;

(xiv) podprejo naj se spodbude za zagotavljanje psihološkega spremljanja posameznikov, sprejetih v bolnišnico zaradi akutne zastrupitve z alkoholom;

10. (i) poziva Komisijo, naj ugotovi pogostnost fetalnega alkoholnega sindroma in motenj fetalnega alkoholnega spektra v državah članicah, da bi nato oblikovala evropske cilje za države članice, namenjene zmanjšanju fetalnega alkoholnega sindroma in motenj fetalnega alkoholnega spektra, pri čemer bi se morale države članice zavzeti za zmanjšanje njune pogostnosti na evropski ravni ter pri tem upoštevati dosedanja prizadevanja;

     (ii) brez poseganja v obveznosti v skladu z zakonodajo Skupnosti poudarja, da države članice prosto določijo vsebino ukrepov na nacionalni ravni, vendar naj Komisiji poročajo o napredku v boju proti fetalnemu alkoholnemu sindromu in motnjam fetalnega alkoholnega spektra;

     (iii) ugotavlja, da mora Komisija nuditi podporo pri uresničevanju evropskih ciljev, tako da državam članicam pomaga pri izmenjavi znanja in dobre prakse ter da na evropski ravni izvede raziskavo o boju proti fetalnemu alkoholnemu sindromu in motnjam fetalnega alkoholnega spektra;

11. meni, da bi morali biti moški in ženske bolje obveščeni o tveganjih uživanja alkohola med nosečnostjo, zlasti o motnjah fetalnega alkoholnega spektra, da bi preprečili bolezni in zaostanek v razvoju pri novorojenčkih in mladostnikih zaradi uživanja alkohola med nosečnostjo; poudarja, da bi lahko ustrezna opozorila na embalaži alkoholnih pijač ženske odvrnila od pitja alkohola pred in med nosečnostjo; ugotavlja, da bi bila za problematične uživalke alkohola potrebna nadaljnja podpora med nosečnostjo in spremljanje po porodu; poleg tega predlaga, naj bodo ginekologi in osebje v ambulantah za nosečnost usposobljeni za čim zgodnejše prepoznavanje možnih primerov nevarnega in škodljivega uživanja alkohola ter za pomoč ženskam, da bi med nosečnostjo alkohol povsem opustile;

12. meni, da bi morali biti moški bolje obveščeni o povezavi med uživanjem alkohola in impotenco;

13. poudarja, da oglaševanje in trženje alkohola ne bi smelo biti usmerjeno na mlade;

14. poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo smernice za oglaševanje alkoholnih pijač na televiziji ter zagotovijo izvajanje nove direktive o televiziji brez meja, ko bo sprejeta; poziva Komisijo, naj ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev spodbudi, da v svoje kodekse ravnanja vključijo predpise o uvrščanju oglasov za alkoholne pijače v program;

15. pozdravlja in podpira obveznosti samoregulacije, npr. v oglaševalski industriji in pri proizvajalcih alkoholnih pijač; pri tem Komisijo in države članice poziva, naj preverjajo, ali se te obveznosti spoštujejo, ter v primeru njihovih kršitev sprejemajo sankcije;

16. poudarja, da države članice sedaj lahko uvajajo obvezna zdravstvena opozorila glede alkoholnih pijač; opozarja, da sme biti na nalepkah na sprednji strani embalaže opozorilo, da lahko alkohol povzroča hude zdravstvene in duševne težave, da povzroča odvisnost in da lahko uživanje alkohola med nosečnostjo škoduje zarodku; ugotavlja tudi, da bi bilo zdravstvena opozorila o alkoholu morda potrebno uskladiti na evropski ravni, podobno kot so usklajena zdravstvena opozorila o tobaku, in poziva Komisijo, naj zato do 1. januarja 2010 objavi zakonodajni predlog za uvedbo zdravstvenih opozoril na alkoholnih pijačah ali pa sporočilo s pojasnitvijo, zakaj uvedba ali uskladitev takšnih zdravstvenih opozoril, ki veljajo za tobak, za alkohol nista potrebni; meni, da bi lahko zdravstvena opozorila navajala predvsem nevarnosti, povezane z uživanjem alkohola med nosečnostjo;

17. poziva Komisijo, naj podpre pobude za izmenjavo dobre zdravstvene prakse v različnih zdravstvenih ustanovah ter za spodbujanje neodvisnih in nepristranskih informacijskih kampanj za dvig ozaveščenosti o tveganjih nevarnega in škodljivega uživanja alkohola; kampanje bi morale biti namenjene tudi ljudem, dovzetnim za nevropsihološke motnje, sindrome in bolezni, ter starim, osamljenim, ljudem, odmaknjenim od družbe ali ljudem, ki živijo v samoti, saj ti prej iščejo tolažbo v uživanju alkohola in si s tem dodatno škodujejo ter povečujejo tveganje, da se razvijejo nevropsihološke motnje, sindromi in bolezni;

18. hkrati poziva Komisijo, naj spodbuja širjenje instrumentov, kot je AUDIT (test za ugotavljanje motenj, ki jih povzroča raba alkohola), ki ga je razvila Svetovna zdravstvena organizacija in s katerim je mogoče hitro prepoznati ljudi, ki so ogroženi, še preden sami priznajo, da imajo težave z alkoholom; poudarja, da je pravočasen neformalen pogovor med splošnim zdravnikom in pacientom eden najbolj učinkovitih načinov za obveščanje pacientov o nevarnostih zaradi nevarnega in škodljivega uživanja alkohola ter za spodbujanje k potrebnim spremembam v vedenju problematičnih pivcev; poziva države članice, naj podprejo usposabljanje splošnih zdravnikov za probleme in motnje zaradi alkohola ter za ustrezno ukrepanje;

19. meni, da bi morale Komisija in države članice sprejeti potrebne ukrepe za odpravo škodljivih socialnih učinkov alkohola, kot sta vrstniško nasilje in nasilje v družini; poziva k večji socialni in psihološki podpori za družine, ki trpijo zaradi nevarnega in škodljivega uživanja alkohola; poziva k posebni socialni pomoči za otroke iz družin, ki imajo težave zaradi alkohola; predlaga uvedbo številke za klic v sili, kjer bi bilo mogoče prijaviti zlorabe zaradi alkohola v družini;

20. je zaskrbljen zaradi nezmernega uživanja alkohola pri mnogih starejših ljudeh, ki pogosto izvira iz telesnih bolečin ali občutka osamljenosti in obupanosti; opozarja, da so težave z alkoholom v starosti pomembno vprašanje, ki ga je zaradi starajoče se družbe vse bolj nujno obravnavati;

21. meni, da je potrebno boljše poznavanje uživanja alkohola in njegove povezanosti z bolniško odsotnostjo, dolgotrajno bolniško odsotnostjo in zgodnjo upokojitvijo; meni, da je pomembno, da se v delovnopravni zakonodaji EU in držav članic obravnava probleme pitja na delovnem mestu, in sicer da se ljudi spodbudi k iskanju pomoči, vendar opozarja, da je to vedno treba storiti ob upoštevanju zasebnosti in pravic posameznika; poziva delodajalce, naj v delovnem okolju namenijo posebno pozornost nevarnemu in škodljivemu uživanju alkohola, in sicer s prirejanjem preventivnih izobraževalnih programov in zagotavljanjem pomoči za delavce s težavami z alkoholom;

22. je prepričan, da je zmanjšanje števila prometnih nesreč in škode zaradi alkohola (17 000 smrti na leto) prednostna naloga Evropske unije, zato:

     (i) poziva Komisijo, naj navede in s številkami izrazi dejanske škodljive posledice vožnje pod vplivom alkohola v državah članicah, da bo nato izoblikovala evropske cilje za države članice, namenjene zmanjšanju vožnje pod vplivom alkohola, pri katerih bi se morale države članice zavzeti za zmanjšanje škodljivih posledic pitja, pri čemer je treba upoštevati dosedanja prizadevanja;

     (ii) brez poseganja v obveznosti v skladu z zakonodajo Skupnosti poudarja, da države članice prosto določijo obliko ukrepov na nacionalni ravni, vendar naj Komisiji poročajo o napredku v boju proti vožnji pod vplivom alkohola;

     (iii) ugotavlja, da mora Komisija nuditi podporo pri uresničevanju evropskih ciljev, tako da državam članicam pomaga pri izmenjavi znanja in dobre prakse ter da na evropski ravni izvede raziskavo o boju proti škodljivim posledicam vožnje pod vplivom alkohola;

23. ugotavlja, da je za boljše odpravljanje nevarnosti, povezanih z nevarnim in škodljivim uživanjem alkohola pri vožnji, treba sprejeti naslednje ukrepe:

     (i) podpreti je treba bistveno povečanje preverjanja vsebnosti alkohola v krvi ter obravnavati doslednost izvajanja, ki je v državah članicah zelo različna, tako da bi se poenotila pogostost preverjanja ter izmenjala dobra praksa glede mest, kjer se preverjanje izvaja;

     (ii) spodbujati je treba ostrejše kazni za vožnjo po vplivom alkohola, na primer daljši odvzem vozniškega dovoljenja;

     (iii) podpreti je treba določitev dovoljene koncentracije alkohola v krvi na evropski ravni, in sicer čim bližje 0,00% za voznike vozil, za katera je potrebno vozniško dovoljenje kategorije A in B, ter za voznike vozil, za katera je potrebno vozniško dovoljenje višjih kategorij, in za vse poklicne voznike, pri čemer je treba upoštevati, da nekatere vrste pripravljene hrane vsebujejo sledove alkohola;

24. poudarja, da je treba podpreti vse učinkovite ukrepe za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola; poziva k nadaljnjemu razvoju sistemov za preprečitev zagona motorja v primeru alkoholiziranosti voznika in drugih orodij, ki mehansko preprečijo vožnjo pod vplivom alkohola, zlasti za poklicne voznike;

25. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z interesnimi skupinami uvede nepristranske in neodvisne informacijske kampanje ali podpre take kampanje držav članic, ki spodbujajo odgovorno in zmerno uživanje ter opozarjajo na škodljive posledice nevarnega in škodljivega uživanja alkohola na fizično in duševno zdravje ter družbeno blaginjo;

26. poziva Komisijo in države članice, naj povečajo in uskladijo svoje dejavnosti v boju proti različnim oblikam odvisnosti ter naj do leta 2010 predstavijo izčrpno splošno študijo o vzorcih nevarnega in škodljivega uživanja alkohola, o vedenju, ki kaže na odvisnost, in vzrokih zanj;

27. poziva države članice, naj odpravijo problem nezakonitega in črnega trga z alkoholom, naj nadzorujejo kakovost alkohola v prodaji ter naj poostrijo nadzor nad doma narejenimi alkoholnimi pijačami (npr. destiliranimi pijačami), ki so lahko smrtno nevarne za človeka;

28. poziva vse zainteresirane strani, naj v okviru foruma o alkoholu in zdravju, ki ga predlaga Komisija, podprejo izvajanje konkretnih ukrepov in programov za odpravo škode zaradi alkohola, pri čemer so glavni cilji foruma izmenjava dobre prakse, spodbujanje dejavnega sodelovanja, zagotavljanje ustrezne ocene ukrepov in nadzor učinkovitosti njihovega izvajanja; pričakuje od Komisije, da bo na forum o alkoholu in zdravju vključila tudi predstavnike Parlamenta ter da bo Parlamentu vsako leto poročala o napredku foruma;

29. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

UL L 161, 16.6.2001, str. 38.

(2)

UL C 175, 20.6.2001, str. 1.

(3)

UL L 111, 17.4.2004, str. 75.

(4)

UL L 404, 30.12.2006, str. 9; popravljena različica v UL L 12, 18. 1. 2007, str. 3.

(5)

Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0009.


OBRAZLOŽITEV

Problem nevarnega in škodljivega uživanja alkohola dobiva pomembne in zaskrbljujoče razsežnosti v vseh državah članicah Evropske unije, čeprav se je v različnih kulturah alkoholnim pijačam vedno pripisovalo določen pomen, ki se razlikuje glede na tradicijo, regijo in državo.

Temeljna razdelitev Evrope je na jug in sever, torej na področja tako imenovane "mokre" kulture – kjer se po stoletni tradiciji, ki se prenaša iz generacije v generacijo že od otroštva, vino postreže ob hrani, se pije z užitkom in zmerno ter predstavlja del kulturne dediščine in krajevne tradicije; ter na drugi strani na področja "suhe" kulture – kjer se zaradi psihoaktivnih lastnosti in dejstva, da se alkohola ne uživa kot del vsakdanjika, uživa predvsem izven obrokov, zlasti ob koncu tedna in v velikih količinah, da se odpravijo družbene zavore in beži pred konformizmom in togostjo družbenih norm.

V zadnjih desetletjih pa v vsej Evropi prihaja do sprememb, in sicer so vzorci vedenja in pitja vse bolj enotni; zlasti pri mlajših generacijah, kjer se bistveno povečuje uživanje alkohola zaradi družbe in kot sredstva za razpoloženje.

Študije številnih institucij, vlad, združenj in drugih delujočih na tem področju so pokazale zaskrbljujoče dogajanje, čeprav omejeno na manjšino evropskega prebivalstva, da se alkohol uživa na neprimeren način, kar se včasih spremeni v pravo zlorabo alkohola.

Čeprav zmerno uživanje alkoholnih pijač samo po sebi ni nekaj slabega in je del kulture in tradicije nekaterih držav, pa je nevarno in škodljivo uživanje alkohola nevarno za dobro počutje evropskih državljanov, ker, kot je znano, močno škodi zdravju ter ima vrsto posrednih posledic, kot so prometne nesreče, nasilje v družini in predvsem nad otroki, povečanje nasilnega vedenja ter zlorabe otrok.

Podatki o posledicah nevarnega in škodljivega uživanja alkohola v evropski družbi zahtevajo premislek. Študije, ki jih je opravila Evropska komisija, navajajo tisoče smrti v Evropi letno zaradi nevarnega in škodljivega uživanja alkohola; med njimi je več kot polovica žrtev prometnih nesreč zaradi alkohola. Prekomerno uživanje alkohola je vzrok za 16 % nasilja nad otroki v družini, več kot 60 000 ljudi v Evropski uniji pa prizadene fetalni alkoholni sindrom.

Za te probleme je treba najti ustrezno rešitev na evropski ravni. Države članice so se že obvezale, da bodo v okviru Svetovne zdravstvene organizacije skušale preprečiti in zmanjšati probleme, povezane z nevarnim in škodljivim uživanjem alkohola. Vendar države ukrepajo na podlagi različne politike, zaradi česar so pristopi zelo različni, to pa zlasti na obmejnih območjih zmanjšuje učinkovitost ukrepov.

Zato je treba dodati evropsko razsežnost v boju proti nevarnemu in škodljivemu uživanju alkohola, čeprav je treba upoštevati dejstvo, da člen 152 Pogodbe Evropski uniji priznava le pristojnost za dopolnilne ukrepe in da je glede na že omenjeno kulturno različnost držav članic zelo težko, če ne celo nemogoče, predlagati enotni model za vseh 27 držav članic.

Vendar je mogoče sprejeti nekaj temeljnih ukrepov, predvsem pa spodbujati javnost k odgovornemu pitju, javno predstavljati škodljive posledice nevarnega in škodljivega uživanja alkohola, opozarjati proizvajalce in distributerje na njihovo odgovornost, od zainteresiranih strani na tem področju zahtevati potrebno podporo, k sodelovanju pritegniti šole in družine, mladim posredovati pozitivne zglede ter povečati ozaveščenost o nevarnostih pri najbolj ranljivih skupinah v družbi.

To je možno le s pomočjo vsestranske strategije, ki bo poleg ukrepov za usklajevanje posameznih nacionalnih predpisov in ukrepov predvidevala tudi večjo izmenjavo informacij in dobre prakse. Poročevalec meni, da je treba odločno nastopiti s pomočjo preverjeno učinkovitih ukrepov.

Predvsem je treba posredovati pravilne informacije prek kampanj za ozaveščanje na vseh ravneh: v družini, šoli in medijih. Najnovejše raziskave Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da so informacijske kampanje s temi cilji in namenjene ozaveščanju ali povečevanju ozaveščenosti o teh vprašanjih zelo učinkovite in je torej treba spodbujati in širiti tovrstne pobude.

Poleg tega poročevalec pozdravlja sporočilo Komisije, usmerjeno na pet prednostnih nalog v boju proti škodljivim posledicam nevarnega in škodljivega uživanja alkohola, ter predlaga, da postane zaščita mladih eden glavnih ciljev ukrepanja Evropske unije.

Jasno je, da se povečuje nevarno in škodljivo uživanje alkohola med mladimi ter da se znižuje starostna meja, ko mladi začnejo uživati alkoholne pijače. Po vsej Evropski uniji se dokaj enakomerno širijo nevarni in družbeno sprejemljivi vzorci uživanja, kot so popivanje, to je zaužitje več kot petih alkoholnih enot skupaj z namenom izgubiti nadzor ter sprostiti zavore, ali hkratno uživanje alkohola in drog ter pogostejše prekomerno uživanje alkohola.

Prav na tem področju bi moral biti pristop držav članic in Evropske unije bolj strog in učinkovit: institucije so dolžne zagotoviti najšibkejšim članom družbe varstvo pred družbenimi pojavi, ki škodujejo zdravju. Mladi so med najbolj občutljivimi skupinami, saj se v primerjavi z odraslimi bolj nagibajo h konformizmu ter so bolj dovzetni za modo in trende. Treba je tudi opozoriti, da so današnji mladi bodoči potrošniki, ki bodo, če bodo pravilno vzgojeni, prispevali k zmanjšanju škodljivih posledic nevarnega in škodljivega uživanja alkohola v družbi v prihodnosti. Vendar je težko določiti starost, kdaj je človek "mlad" in torej "izpostavljen tveganju" ter kdaj jim lahko družba in institucije namenijo manj pozornosti ter prepustijo, da lastna izbira nadomesti pravne obveznosti. Spet so posamezne države članice različno presodile ta vidik, vendar je na splošno zaščitni prag, ko je prepovedano prodajati in točiti alkohol mladoletnikom, postavljen med šestnajstim in osemnajstim letom. Treba bi bilo določiti enotno starostno mejo za vso Evropsko unijo, ki bi se morala po mnenju poročevalca ujemati vsaj s polnoletnostjo pred zakonom. Evropska unija nima pristojnosti, da bi določila minimalno starost, vendar jo lahko predlaga in to bi želeli narediti s to strategijo.

Treba je tudi povečati nadzor in kazni za prodajo alkohola osebam, mlajšim od zakonsko določene starosti.

Kar zadeva mlade, ki so sicer polnoletni, vendar so še vedno ranljiva skupina, se zdi mogoče in primerno določiti ukrepe za omejevanje njihovega uživanja alkohola.

Poročevalec predlaga zlasti zmanjšanje dostopnosti alkohola in možnosti preskrbe mladih z alkoholom tudi s pomočjo višjih cen, posebnih davkov na tako imenovane alkoholne pijače alkopop, izrecno namenjene mladim.

V vsakem primeru bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe za spodbujanje večje ozaveščenosti o nevarnostih ter telesni in duševni škodi, ki jo povzroča nevarno in škodljivo uživanje alkohola. Ponovno je treba poudariti, da je treba delovati zlasti na področju vzgoje in informiranja, ker je tudi nevarno in škodljivo uživanje alkohola, kot mnogo drugih vedenjskih problemov, vprašanje načina razmišljanja: za napredek družbe je treba spremeniti splošen način razmišljanja.

Da bi zmanjšali število prometnih nesreč zaradi alkohola, kjer so na žalost udeleženi predvsem mladi, je treba povečati nadzor voznikov, tako da preverjanje ne bo le možno, ampak zelo verjetno. Samo tako bodo taki ukrepi odvračali voznike od nevarnega in škodljivega uživanja alkohola.

V skladu s tem poročevalec predlaga, da se kot jasno znamenje boja proti velikemu problemu nevarnega in škodljivega uživanja alkohola med mladimi določijo zelo stroge omejitve za vsebnost alkohola v krvi voznikov začetnikov. Ta ukrep bi koristil tudi tistim, ki se sicer naučijo voziti kot odrasli, vendar nimajo dovolj izkušenj, da bi v celoti obvladali vozilo tudi z dovoljeno koncentracijo alkohola v krvi. Tudi v tem primeru Evropska unija nima pristojnosti, da bi določila omejitve, vendar lahko s pomočjo te strategije sporoči, kaj meni, da bi bilo treba storiti, ter zahteva od držav članic, naj se tem vprašanjem posebej posvetijo.

Ravno tako bi bilo treba znižati dovoljeno koncentracijo alkohola v krvi za voznike vozil višjih kategorij in poklicne voznike zaradi nevarnosti vozil in potrebe, da se njihov reakcijski čas med delovnim časom zaradi uživanja alkohola ne podaljša.

Kar zadeva javno zdravje, bi bilo treba podpreti obsežne ukrepe na ravni osnovnega zdravstva. Treba bi bilo spodbuditi presejanje za alkoholne motnje, za kar bi bili odgovorni splošni zdravniki. Gre za tako imenovano "kratko posredovanje" (brief intervention), ko naj bi vsi bolniki, ki pridejo k zdravniku zaradi kakršnih koli zdravstvenih težav, izpolnili preprost vprašalnik, s pomočjo katerega se lahko določi nagnjenost ali prisotnost težav zaradi nevarnega in škodljivega uživanja alkohola. Prvi poskusi dajejo dobre rezultate: običajno se ogroženi ljudje ne zavedajo nevarnosti svojega početja, ki lahko vodi v alkoholizem, in s pomočjo tega preverjanja jim je mogoče svetovati, da bi se pravočasno spopadli s težavo.

Tudi nosečnice je treba bolje seznanjati o nevarnostih zaradi uživanja alkohola. Podatki o razširjenosti fetalnega alkoholnega sindroma, ki prizadene 60 000 ljudi v Evropi, ki jim je treba dodati številke o približno 60 tisoč novorojenčkih s prenizko porodno težo, jasno kažejo, da o tem vprašanju ni dovolj informacij. Očitno so potrebne obsežne kampanje za spodbujanje odgovornega ravnanja pri parih, ki želijo imeti otroke, ter zlasti pri bodočih materah.

Prekomerno uživanje alkohola je pogosto vzrok za nasilje, zlasti v družini, zato se na evropski ravni predlaga vzpostavitev številke za klic v sili, na katero bi bilo mogoče prijaviti nasilje v družini, predvsem za zaščito otrok.

Učinkovit pristop, kot poudarja Komisija, je reševanje problema nevarnega in škodljivega uživanja alkohola na delovnem mestu, zlasti če se upošteva, da je mogoče v delovnem okolju širiti informacije v velikem obsegu. Delodajalce je mogoče spodbuditi k odgovornemu ravnanju, da z zaposlenimi s težavami z alkoholom vzpostavijo dialog in jim zagotovijo podporo. Vendar ni mogoče zanikati, da je to problem v zasebnem življenju posameznika ter da je treba spoštovati zasebnost zaposlenega tudi na tem področju.

Poročevalec se strinja, da je treba ustanoviti forum o alkoholu in zdravju, kot ga je predlagala Komisija, da se spodbudi izmenjava informacij in razvijanje novih ukrepov v boju proti nevarnemu in škodljivemu uživanju alkohola. Treba bo priti do učinkovitih sklepov na podlagi izmenjave podatkov, zbranih na nacionalni ravni.

Vsak ukrep mora biti sprejet tako, da bo zagotovljena njegova učinkovitost in izvedljivost, vendar je treba upoštevati, da poseg Evropske unije daje le dodatno vrednost in je dopolnilo nacionalni in lokalni politiki.


POSTOPEK

Naslov

Strategija EU za podporo državam članicam pri zmanjševanju škode zaradi uživanja alkohola

Št. postopka

2007/2005(INI)

Pristojni odbor
  Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju

ENVI
18.1.2007

Odbori, zaprošeni za mnenje
  Datum razglasitve na zasedanju

CULT

18.1.2007

EMPL

18.1.2007

TRAN

18.1.2007

 

 

Odbori, ki niso dali mnenja
  Datum sklepa

CULT

21.3.2007

EMPL

22.11.2006

TRAN

22.11.2006

 

 

Okrepljeno sodelovanje
  Datum razglasitve na zasedanju

 

 

 

 

 

Poročevalec/-ka
  Datum imenovanja

Alessandro Foglietta
28.11.2006

 

Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka

 

 

Obravnava v odboru

2.5.2007

 

 

 

 

Datum sprejetja

17.7.2007

Izid končnega glasovanja

+

-

0

53

4
7

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken, Liam Aylward, Pilar Ayuso, Irena Belohorská, Johannes Blokland, John Bowis, Frieda Brepoels, Hiltrud Breyer, Dorette Corbey, Chris Davies, Avril Doyle, Edite Estrela, Jill Evans, Anne Ferreira, Karl-Heinz Florenz, Alessandro Foglietta, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Satu Hassi, Gyula Hegyi, Jens Holm, Marie Anne Isler Béguin, Caroline Jackson, Dan Jørgensen, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Holger Krahmer, Urszula Krupa, Jules Maaten, Linda McAvan, Alexandru-Ioan Morţun, Roberto Musacchio, Riitta Myller, Péter Olajos, Miroslav Ouzký, Vladko Todorov Panayotov, Dagmar Roth-Behrendt, Guido Sacconi, Amalia Sartori, Karin Scheele, Carl Schlyter, Kathy Sinnott, Bogusław Sonik, María Sornosa Martínez, Evangelia Tzampazi, Thomas Ulmer, Marcello Vernola, Anja Weisgerber, Åsa Westlund, Anders Wijkman, Glenis Willmott

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Alfonso Andria, Antonio De Blasio, Bairbre de Brún, Christofer Fjellner, Jiří Maštálka, Miroslav Mikolášik, Renate Sommer, Andres Tarand, Lambert Van Nistelrooij

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Albert Deß, Flrancesco Ferrari, Hans-Peter Mayer, Salvatore Tatarella

Datum predložitve

30.7.2007

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

 

Zadnja posodobitev: 22. avgust 2007Pravno obvestilo