o odločitvah Odbora za peticije v parlamentarnem letu 2007

(2007/2132(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o odločitvah Odbora za peticije,

–   ob upoštevanju členov 21 in 194 Pogodbe o ES,

–   ob upoštevanju členov 45 in 192(6) svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A6-0392/2007),

A. ker je pravica do peticije temeljna pravica, ki je neločljivo povezana z državljanstvom Evropske unije,

B.  ker je pravica do peticije od leta 1992 zapisana v Pogodbi o ES in je potrjena tudi v členu 44 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije in členu 191 poslovnika Evropskega parlamenta,

C. ker Parlament, Svet in Komisijo zavezujejo določbe o pravici do peticije, zapisane v Pogodbah, in ker so se dogovorili, da bodo zagotovili nadaljnje medinstitucionalno obravnavanje peticij,

D. ker uresničevanje te pravice pomembno prispeva k prizadevanjem Evropske unije, da vzpostavi stik s svojimi državljani, in daje vpogled v pričakovanja evropske javnosti,

E.  ker so peticije sredstvo, s katerim državljani spremljajo, kako nacionalni, regionalni in lokalni organi prenašajo in izvajajo evropsko zakonodajo,

F.  ker so peticije sredstvo za ocenjevanje, kako evropska zakonodaja in politika vplivata na posameznike, ter za opozarjanje Evropskega parlamenta na dvoumnosti in nepravilno izvajanje teh zakonov in politik, kar neposredno vpliva na njihove cilje,

G. ker je število nedopustnih peticij leta 2006 ostalo nespremenjeno (približno tretjina vseh peticij), kar kaže, da je treba državljane EU stalno in ustrezno obveščati o pristojnostih Evropske unije in njenih institucij,

H. ker je treba priznati, da državljani EU seveda niso bili vedno zadovoljni z rezultati vloženih peticij, ki so bile označene za dopustne in obravnavane, vendar razumno število peticij vendarle prispeva k rešitvi določenega problema ali izpostavlja nekatere bojazni, ki utegnejo kasneje Parlamentu koristiti pri pogajanju o novi zakonodaji Skupnosti,

I.   ker je bilo pri obravnavanju peticij pogosto ugotovljeno, da izvajanje zakonodaje Skupnosti v državah članicah ne poteka gladko, in ker obstajajo strukturne težave, povezane z izvajanjem nekaterih okoljskih standardov, zlasti člena 6 Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst(1) (direktiva o habitatih) ter člena 4 Direktive 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje(2), kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 97/11/ES z dne 3. marca 1997(3),

J.   ker se je pri nadaljnjem spremljanju peticij proti nekaterim glavnim infrastrukturnim projektom izkazalo, da bi morala Komisija dosledneje nadzorovati, kako države članice izpolnjujejo direktivo o habitatih, zlasti kadar ne izvajajo člena 6(4) te direktive in ne ohranjajo zaščitenih območij, kadar obstajajo druge možnosti za projekte, ki bi po mnenju priznanih strokovnjakov verjetno zelo negativno vplivali na celovitost območja, zaščitenega z direktivo o habitatih ali z Direktivo Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic,

K. ker je treba v drugih primerih pohvaliti ukrepe, ki jih je Komisija sprejela pri izvajanju svojih obveznosti iz člena 211 Pogodbe o ES kot "varuh Pogodb", na primer hitro odločitev za sprožitev postopka proti Španiji zaradi kršitve določb zakonodaje Skupnosti o javnih naročilih in pravočasno ukrepanje za preprečitev nepopravljive škode za okolje na Poljskem,

L.  ker je sodelovanje med odborom Evropskega parlamenta za peticije in Komisijo še vedno odločilno za učinkovito obravnavanje peticij in zagotavljanje najboljših rešitev za težave vlagateljev peticij,

M. ker je hiter odziv v primeru nepravilnega izvajanja evropske zakonodaje zelo pomemben in ker je treba pri priporočanju rešitev upoštevati posebne okoliščine posameznih primerov,

N. ker ima po členu 230 Pogodbe o ES Parlament pravico, da se obrne na Sodišče evropskih skupnosti pod enakimi pogoji kot Svet in Komisija, in ker Parlament v skladu s členom 201 te pogodbe izvaja nadzor nad dejavnostmi Komisije in ima zato na voljo tako pravna kot politična sredstva za učinkovitejši odgovor na legitimna vprašanja državljanov,

O. ker je Parlament kljub vsemu vedno spodbujal zvesto sodelovanje, predvsem s Komisijo kot varuhom Pogodb, kot učinkovito sredstvo za odpravo težav, zaradi katerih ga državljani prosijo za pomoč,

P.  ker Parlament še vedno prejema peticije z obtožbami, da države članice kršijo človekove in temeljne pravice vlagateljev peticij, ker člen 6(1) Pogodbe o EU določa, da Unija temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države, in ker ima Parlament v skladu s členom 7(1) Pogodbe o EU pravico, da sproži postopek za ugotavljanje, ali obstaja nevarnost, da država članica hudo krši načela iz člena 6(1),

Q. ker se Parlament zaveda občutljivosti nekaterih primerov in je odločen narediti vse potrebno za zaščito pravic vlagateljev peticij in zaupnost njihovih osebnih podatkov, ne da bi bila pri tem ogrožena preglednost samega postopka obravnavanja peticij,

1.  poudarja, da je postopek vlaganja peticij pomemben za zagotavljanje ustreznega odziva in rešitev za bojazni evropskih državljanov glede spoštovanja njihovih pravic v skladu s Pogodbo in evropsko zakonodajo;

2.  poudarja, da je Odbor za peticije bistveno prispeval k prizadevanjem Evropskega parlamenta za ponovno vzpostavitev stika EU z njenimi državljani ter za povečanje legitimnosti, preglednosti in odgovornosti EU pri postopku odločanja;

3.  meni, da so peticije orodje, s katerim je mogoče oceniti, kaj evropska javnost pričakuje od Evropske unije in do kakšne mere lahko EU ta pričakovanja uresniči;

4.  opozarja, da so peticije orodje, s katerim lahko evropski državljani opozarjajo institucije EU na pomanjkljivosti, kršitve ali nepravilno izvajanje evropske zakonodaje;

5.  poudarja, da lahko Evropski parlament s pomočjo peticij oceni dvoumnosti pri uporabi in izvajanju zakonodaje ES na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, kjer je potrebno, pa tudi sprejme ustrezne ukrepe za odpravo teh dvoumnosti;

6.  poudarja, da je treba sodelovati s Komisijo pri iskanju ustreznih rešitev za skrb zbujajoče zadeve, na katere državljani opozorijo Odbor za peticije, saj kažejo na to, da zakonodaja, politika in dejavnosti Evropske skupnosti neposredno vplivajo na življenje posameznikov;

7.  obžaluje, da državam članicam pogosto ni uspelo pravilno izvajati okoljskih standardov Skupnosti, ter meni, da je treba izboljšati doslednost pri nadzoru, zlasti glede spoštovanja zakonodaje Skupnosti o zaščiti biološke raznovrstnosti in presoji vpliva nekaterih javnih in zasebnih projektov ter načrtov na okolje;

8.  pozdravlja 23. letno poročilo Komisije o nadzoru uporabe prava Skupnosti (KOM(2006)0416), v katerem priznava pomembno vlogo postopka vlaganja peticij pri ugotavljanju kršitev;

9.  ponovno poziva Komisijo, naj ga obvesti o odločitvah o uvedbi postopkov za ugotavljanje kršitev takoj, ko jih sprejme, ter o pomembnih odločitvah Sodišča Evropskih skupnosti, predvsem kadar Parlament prejme peticijo v zvezi z zadevnim vprašanjem, in ugotavlja, da se Komisija ni odzvala na nenehne pozive Odbora za peticije glede tega;

10. poziva Odbor za peticije, naj pisno in v čim krajšem času sporoči svoje odločitve o peticijah, ki jih obravnava na svojih sestankih, zato da bi se izognili nesporazumom in napačnim razlagam v množičnih medijih ali pri vlagateljih peticij;

11. ponovno poudarja, da se je treba uskladiti pri obravnavi vprašanj, ki jih državljani na Parlament naslovijo v obliki peticije, na Komisijo pa kot pritožbo, glede na to, da je pravica do peticije temeljna pravica, zagotovljena v Pogodbi, da Parlament nudi pregleden okvir za razprave, kar je pogoj za večjo javno odgovornost, in da je treba pri tem prednost nameniti obravnavanju peticij;

12. ponovno izraža zaskrbljenost Odbora za peticije, ker Komisija neupravičeno predolgo (pogosto tudi več let) obravnava in zaključuje postopke za ugotavljanje kršitev, ter nezadovoljstvo, ker države članice pogosto ne upoštevajo odločitev Sodišča; meni, da to ogroža verodostojnost oblikovanja in doslednega izvajanja zakonodaje Evropske skupnosti ter povzroča nezaupanje v cilje EU;

13. ponovno poudarja, da mora Komisija izkoristiti možnost v skladu s členom 228 Pogodbe o ES, da države članice privede pred Sodišče, na podlagi česar se jih lahko kaznuje z globo v obliki pavšalnih zneskov ali denarne kazni, kadar odlagajo izvajanje odločb Sodišča v postopkih ugotavljanja kršitev;

14. pozdravlja trajni dialog med Odborom za peticije in evropskim varuhom človekovih pravic; poudarja, da je Odbor za peticije podprl posebna poročila o evropskih šolah in o preglednosti sej Sveta, ter pozdravlja dejstvo, da je Komisija uspešno obravnavala pritožbe o domnevnih kršitvah, in podpira zahtevo varuha človekovih pravic, da se mu poveča proračun;

15. ponovno izraža namero Odbora za peticije, da bo ponovno sprožil postopek v zvezi s posebnim poročilom evropskega varuha človekovih pravic Evropskemu parlamentu v skladu z osnutkom priporočila Evropskega urada za boj proti goljufijam v pritožbi 2485/2004/GG;

16. potrjuje, da mora Svet kot institucija tesneje sodelovati pri dejavnostih odbora, in spodbuja sodelovanje Sveta pri sejah odbora na ustrezni ravni v skladu z medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje(4), ki so ga 16. decembra 2003 sprejeli Svet, Evropski parlament in Komisija;

17. znova predlaga, naj Svet imenuje visokega uradnika za usklajevanje vprašanj v zvezi s peticijami, saj se veliko peticij dotika občutljivih političnih tem, ki zadevajo prenos zakonodaje Skupnosti v zakonodajo držav članic;

18. ponovno poudarja, da imajo države članice ključno vlogo pri pravilnem izvajanju zakonodaje Skupnosti in da je uporaba te zakonodaje v praksi odločilna za to, da bi Evropska unija postala pomembnejša za evropske državljane; poudarja, da morajo predstavniki držav članic in njihovih parlamentov bolj sodelovati v razpravah Odbora za peticije;

19. pozdravlja delovanje Preiskovalnega odbora o krizi družbe "Equitable Life Assurance Society" ter prispevek članov Odbora za peticije in njegovega sekretariata, ki so neposredno sodelovali pri delu odbora; meni, da so se na podlagi odločitve o ustanovitvi tega odbora za nadaljnje obravnavanje prejetih peticij okrepila prizadevanja za zagotovitev pravilne uporabe zakonodaje Skupnosti v vseh državah članicah;

20. spodbuja napotitev misij za ugotavljanje dejstev v različne države članice EU v skladu s členom 192 poslovnika, da bi preučili vprašanja vlagateljev peticij in s tem spodbujali iskanje učinkovitih in pragmatičnih rešitev, ki so v interesu državljanov;

21. poudarja, da so te misije pomembne za izboljšanje komunikacije z državljani in boljšo ozaveščenost v državah članicah o dejavnostih Evropskega parlamenta nasploh in zlasti Odbora za peticije;

22. poudarja, da je boljše razumevanje funkcije peticij kot sredstva, ki državljanom omogoča, da zahtevajo popravo krivic, tesno povezano s kakovostjo informacij o zakonodaji, politiki in ciljih Evropske skupnosti, do katerih ima dostop evropska splošna javnost;

23. ugotavlja, da se število prejetih peticij v drugem letu po širitvi EU na 25 držav članic ni bistveno spremenilo; vendar opaža, da bo po pristopu Romunije in Bolgarije januarja 2007 Parlament po vsej verjetnosti prejel precej večje število peticij državljanov iz teh držav;

24. pozdravlja dogovor odbora o povečanju števila njegovih članov na 40 polnopravnih članov in meni, da bo evropskim državljanom ter osebam, ki prebivajo na ozemlju EU, s tem po vsej verjetnosti omogočeno boljše razumevanje njihovega primera v odboru, zaradi česar se bo lahko Parlament bolje odzval na pričakovanja vlagateljev peticij;

25. poudarja, da je treba okrepiti sekretariat odbora za izpolnitev potreb po jezikovnem, pravnem in političnem strokovnem znanju, saj bi s tem omogočili krajši odzivni čas, učinkovitejše preiskave in enako dostopnost storitev za vse državljane EU;

26. ponovno poudarja, da je treba zagotoviti potrebna finančna sredstva za nadgrajevanje programske opreme sistema za elektronsko vlaganje peticij, ki deluje kot baza podatkov in orodje za upravljanje ter nudi informacije o poteku obravnave peticij, zato da bi izboljšali preglednost in učinkovitost delovanja odbora;

27. generalnega sekretarja poziva k nujni prenovitvi portala državljanov na spletni strani Evropskega parlamenta, da bi se izboljšala opaznost portala glede pravice vlaganja peticij, ter nadgradi njegovo podobo, da se zagotovita primerljivost in skladnost s spletno stranjo Evropskega varuha človekovih pravic, ki se za razliko od Odbora za peticije posebej ukvarja s pritožbami državljanov glede nepravilnosti v delovanju institucij ali organih EU;

28. opominja, da Evropski parlament od leta 1998 poziva k reviziji medinstitucionalnega sporazuma o okrepitvi pravice do peticije iz leta 1989(5); ponovno poziva Svet in Komisijo k reviziji tega sporazuma, da se zagotovijo učinkovitejša pravna sredstva ter se določi jasnejši in skladnejši okvir bistvenega sodelovanja med institucijami na zadevnem področju;

29. pozdravlja odločitev o reviziji veljavnih pravil za postopek vlaganja peticij, da bi pojasnili, kako poteka ocenjevanje dopustnosti peticij, in okrepili postopke, povezane z varovanjem in zaupnostjo podatkov, ne da bi bila pri tem ogrožena nujna preglednost postopka za vlaganje peticij;

30. poudarja, da je treba zaščititi pravice vlagateljev peticij kot temeljni element postopka za vlaganje peticij, in pozdravlja soglasje, doseženo v odboru glede obravnave nerešenih peticij v zvezi z družbo Lloyd, zlasti kar zadeva popolno podporo ge. X, katere ime je bilo javno objavljeno proti njeni volji;

31. poudarja pomen varovanja okolja ter pozdravlja izrazito zanimanje Odbora za peticije za peticije glede okolja, ki jih obravnava na svojih sestankih;

32. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic in njihovim odborom za peticije ter varuhom človekovih pravic oziroma podobnim pristojnim organom.

(1) UL L 206, 22.7.1992, str. 7. (2) UL L 175, 5.7.1985, str. 40. (3) UL L 73, 14.3.1997, str. 5. (4) UL C 321, 31.12.2003, str. 1. (5) UL C 120, 12.4.1989, str. 90.

Uvod

To poročilo obravnava obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2006 in je bilo sestavljeno v skladu s členom 192 poslovnika, na podlagi katerega mora Odbor za peticije o svojih odločitvah obveščati Parlament.

Kot je bilo dogovorjeno leta 2005, je to prvo poročilo, ki zajema dejavnosti Odbora za peticije v koledarskem letu (2006) in ne v parlamentarnem kot prej. V poročilu bo torej mogoče oblikovati sklepe na podlagi vseh peticij, prejetih med letom, in tako ponuditi celovitejšo sliko o njihovem številu, vsebini in statusu (dopustne, nedopustne).

Statistični podatki kažejo, da se število peticij, prejetih v letu 2006, ni bistveno spremenilo (1032 leta 2005 v primerjavi s 1016 leta 2006), od tega pa je bila približno tretjina označenih za nedopustne. Glavna problematična področja za vlagatelje peticij so še vedno okolje in prosti pretok blaga, oseb in kapitala.

Sodelovanje s Komisijo pri iskanju ustreznih rešitev glede peticij je še vedno zelo pomembno. Komisija v svojem 23. poročilu o nadzoru uporabe prava Skupnosti (KOM(2006)0416) priznava pomembno vlogo postopka vlaganja peticij pri ugotavljanju kršitev. V poročilu je dejansko navedeno, da je bila četrtina do tretjina peticij, ki jih je odbor prejel leta 2005, povezana s postopki za ugotavljanje kršitev, začetih proti državam članicam po členu 226 Pogodbe o EU. Vendar mine veliko časa od trenutka, ko je peticija poslana Evropski komisiji, do začetka in zaključka postopka za ugotavljanje kršitev, s tem pa se podaljša tudi čas, ko vlagatelj peticije dejansko dobi odgovor.

Odbor je nadaljeval dialog z evropskim varuhom človekovih pravic in temeljito obravnaval posebna poročila o evropskih šolah, o preglednosti sej Sveta in o tem, kako Komisija obravnava pritožbe o domnevnih kršitvah. Ugotovil je, da je vse večja uporaba posebnih poročil sredstvo za zaključevanje preiskav evropskega varuha človekovih pravic domnevnih nepravilnosti evropskih institucij. Posebna pozornost je bila namenjena spremljanju posebnega poročila evropskega varuha človekovih pravic Evropskemu parlamentu v skladu z osnutkom priporočila Evropskega urada za boj proti goljufijam v pritožbi 2485/2004/GG. Maja 2006 je v Strasbourgu potekala posebna seja. Odbor bo zaprosil za odobritev poročila, takoj ko bo Sodišče evropskih skupnosti izreklo sodbo.

Sodelovanje z državami članicami in Svetom je treba še okrepiti, ker bi lahko bilo njihovo udejstvovanje v dejavnostih Odbora za peticije zelo koristno za lažje iskanje rešitev za peticije in hitrejše odpravljanje težav v posameznih primerih.

Odbor in njegov sekretariat nenehno razmišljata o načinu, kako izboljšati kakovost postopkov za vlaganje peticij. Poslanci so izrazili svojo popolno podporo povečanju članstva odbora, kot je bilo predlagano v Cashmanovem poročilu o obravnavah Odbora za peticije (A6-0178/2006). Kljub nekaterim težavam se je sistem za e-peticije, namenjen izboljšanju preglednosti in časovnega razporeda v zvezi z upravljanjem peticij, še naprej razvijal in kaže, da se mu v obdobju 2007–2008 obeta nova stopnja. In nenazadnje so poslanci popolnoma soglašali, da je treba izvesti revizijo veljavnih pravil za postopek vlaganja peticij, da bi pojasnili, kako poteka ocenjevanje dopustnosti peticij, in okrepili postopke, povezane z varovanjem podatkov in zaupnostjo, ne da bi bila pri tem ogrožena nujna preglednost postopka za vlaganje peticij.

Pravica do vlaganja peticij

Pravica do vlaganja peticij, kot je navedeno v členih 21 in 194 Pogodbe o ES, je pomemben dejavnik evropskega državljanstva, saj vsakemu evropskemu državljanu ali vsaki fizični oziroma pravni osebi s stalnim prebivališčem ali registriranim sedežem v državi članici omogoča, da na Evropski parlament naslovi peticijo o zadevah, ki sodijo na področja delovanja EU. Peticije se vlagajo brezplačno, in sicer v pisni obliki in v katerem koli uradnem jeziku EU.

Poslovnik Evropskega parlamenta še dodatno poudarja to pravico, ki je zasnovana kot povezava med državljani in njihovimi predstavniki na ravni Skupnosti in zagotavlja možnost pri oblikovanju in vplivanju na postopek sprejemanja političnih odločitev. Vsebina tega zagotovila je obsežno opisana v členu 191, v katerem je jasno določeno, da se morajo peticije – da so dopustne – nanašati na vprašanja, "ki sodijo na področje delovanja Evropske unije in ki ga oziroma jo neposredno zadevajo".

Vprašanje dopustnosti ne prejudicira stališča odbora o vsebini peticij in niti izida vsakršne razprave o zadevi. Vendar pa odpira pot za pripravo razprave o točkah, ki so jih sprožile peticije, ali za vsakršno nadaljnje ukrepanje, za katero bi se odbor utegnil odločiti, kot je zahtevati od Komisije, da izvede predhodno preiskavo o zadevi, ali jo posreduje drugemu pristojnemu odboru za informacijo ali mnenje. Kot del dela, začetega leta 2006 o pregledu Poslovnika za poenostavitev in pojasnitev nekaterih določb o peticijah, bo upoštevana možnost, da se podrobno opiše način ocenjevanja dopustnosti.

V letu 2006 je Parlament prejel 1016 peticij, kar pomeni rahlo zmanjšanje v primerjavi z letom 2005, ko jih je bilo vloženih 1032. Kot leta 2005 je bila tudi leta 2006 tretjina prejetih peticij označena za nedopustne, ker niso sodile na področje delovanja EU. Dve leti po širitvi EU na 25 članic kaže, da je število peticij stabilno (nekaj nad 1000), najdejavnejši pa so nemški, britanski, španski, grški, francoski, italijanski in poljski državljani. Z razširitvijo EU na Romunijo in Bolgarijo leta 2007 bo odbor po vsej verjetnosti prejel precej večje število peticij iz teh držav.

Peticije dajejo pomembno sliko o uporabi evropske zakonodaje in o tem, kako vpliva na posameznike. S peticijami lahko evropski državljani opozarjajo na pomanjkljivosti in težave pri postopku prenosa in uporabe in tako najbolje spremljajo izvajanje zakonodaje EU na nacionalni ravni.

Večina peticij opozarja na težave pri izvajanju zakonodaje ES, zlasti o okolju, socialni varnosti, priznavanju diplom in drugih vidikov, povezanih z delovanjem notranjega trga. Najpomembnejša dela zakonodaje EU sta bila Direktiva 85/337/EGS, kakor je bila spremenjena z 97/11/ES in 2003/35/ES o oceni vpliva na okolje, in Direktiva 2003/4/ES o dostopu javnosti do informacij o okolju.

Zaradi znatnega števila peticij, prejetih iz Združenega kraljestva, Nemčije in Irske o velikih finančnih izgubah, ki so posledica domnevnega slabega upravljanja družbe „Equitable Life Assurance Society“, je Evropski parlament ustanovil začasni preiskovalni odbor za preiskavo domnevnih kršitev ali nepravilnosti pri izvajanju zakonodaje Skupnosti (člen 193 Pogodbe o ES). Člani Odbora za peticije bodo sodelovali pri delu tega odbora, ki bo leta 2007 predstavil poročilo o svojih izsledkih.

Znatno število peticij se nanaša na spoštovanje temeljnih pravic v državah članicah in izraža stališča državljanov o dejavnostih EU. Večino vlagateljev peticij se spodbuja, da uporabijo pravna sredstva na nacionalni ravni in da po tem, ko so izrabili vse možnosti za pritožbo, razmislijo o možnosti, da svoj primer predložijo Evropskemu sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.

Delež nedopustnih peticij kaže na nenehno potrebo po širjenju javne ozaveščenosti in po učinkovitejšem seznanjanju evropskih državljanov z zakonodajo in politikami EU ter njihovo legitimno pravico do naslavljanja peticij na Evropski parlament. Za dosego teh ciljev je potrebno skupno prizadevanje tako na evropski kot nacionalni ravni.

Odnosi s Komisijo

Evropska komisija in Odbor za peticije sta zaradi narave svojega dela – odbor kot sredstvo, preko katerega lahko državljani opozorijo na kršitve evropske zakonodaje, ki neposredno zadevajo njihove interese, in Komisija zaradi svoje vloge pri spremljanju prenosa in izvajanja te zakonodaje – naravna partnerja pri obravnavanju tovrstnih primerov. Odbor za peticije se zanaša na strokovno znanje Evropske komisije pri raziskovanju potencialnih kršitev zakonodaje Skupnosti, ki jih razkrijejo peticije. Priporočila Komisije pripomorejo k opredeljevanju najustreznejšega odziva na težave vlagateljev peticij. Vendar odbor vedno spodbuja Komisijo, naj se izogiba standardnim in splošnim odzivom zaradi ozke razlage svojih pristojnosti in informacij, dobljenih od držav članic. Odbor za peticije poudarja, da je treba peticije vrednotiti problemsko, in poziva Komisijo, naj izvaja neodvisne raziskave, ki bi omogočile skladen pristop k specifičnim vprašanjem.

Po številnih pozivih Komisiji, naj prizna večjo veljavo peticijam pri razkrivanju možnih kršitev, odbor z zadovoljstvom ugotavlja, da je v svojem 23. letnem poročilu o nadzoru nad izvajanjem zakonodaje Skupnosti poročala, da je bila četrtina do tretjina peticij, ki jih je odbor prejel leta 2005, povezana s postopki za ugotavljanje kršitev, začetih proti državam članicam po členu 226 Pogodbe o EU, ali je do njih privedla.

To zadovoljstvo pa zmanjšujeta dva pomembna pomisleka. Prvič, do sprožitve postopka po členu 226 je trajalo zelo dolgo – ponavadi cela leta oziroma po besedah Komisije povprečno 35 mesecev. Drugič, četudi je postopek za ugotavljanje kršitve uspešen – bodisi zato, ker se država članica prostovoljno odloči v celoti delovati skladno z direktivo, bodisi zaradi odločbe Sodišča evropskih skupnosti –, od tega vlagatelj peticije pogosto nima nobene neposredne koristi.(1)

Poleg tega Komisija čedalje bolj stremi k temu, kar imenuje „horizontalni“ postopek za ugotavljanje kršitev proti državam članicam. Tako napravi zato, da lahko več, včasih na desetine, prijavljenih kršitev spravi v skupen paket, o čemer nato razpravlja z zadevno državo članico, da bi dosegli skladnost. V upravnem pogledu je to zelo pripravno, saj je za pogajanja o zadevi nedvomno potrebno dosti manj osebja, vendar za vlagatelja peticije, ki čaka na rešitev svoje težave, takšni horizontalni postopki stvari poslabšujejo, saj kažejo nezmožnost Parlamenta za reševanje problemov in spodkopavajo zaupanje vlagatelja v splošno koristnost EU.

Ob upoštevanju omenjenega je odbor v dialogu s Komisijo nenehno poudarjal vlogo peticij pri doseganju skupnega cilja – približati Evropo državljanom – in kljub poznavanju številnih razlogov za zamude pri odzivanju Komisije na peticije vztrajal pri tem, da so potrebni nadaljnji ukrepi za povečanje preglednosti njenih ocen in hitrosti odgovorov na peticije.

Odbor za peticije in evropski varuh človekovih pravic

Odbor za peticije in evropski varuh človekovih pravic sta delovala v konstruktivnem razmerju na podlagi stalnega dialoga in vzajemnega spoštovanja pristojnosti in pravic. V Schwabovem poročilu o letnem poročilu evropskega varuha človekovih pravic leta 2005 (2006/2117(INI)) je bila poudarjena vloga varuha človekovih pravic pri spodbujanju odprtosti in odgovornosti v postopkih odločanja in upravljanju Evropske unije ter njegov prispevek k preglednejšemu delu evropskih institucij.

Leta 2006 je varuh človekovih pravic odboru predstavil dve novi posebni poročili:

· posebno poročilo evropskega varuha človekovih pravic Evropskemu parlamentu po osnutku priporočila Svetu Evropske unije glede pritožbe št. 1487/2005/GG z vprašanjem, kateri jeziki naj bi se uporabljali za spletne predstavitve predsedstva EU - odbor je sklenil o tem pripraviti poročilo (poročevalec Rainer Wieland);

· posebno poročilo evropskega varuha človekovih pravic Evropskemu parlamentu po osnutku priporočila Evropski Komisiji glede pritožbe št. 289/2005/(WP)GG o tem, kako Komisija obravnava pritožbe o domnevnih kršitvah.

Odbor za peticije je 15. maja 2006 ob spremljanju posebnega poročila evropskega varuha človekovih pravic o pritožbi št. 2485/2004/GG glede priporočil evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) pripravil posebno sejo, na kateri sta sodelovala evropski varuh človekovih pravic Nikiforos Diamanduros in Franz-Hermann Brüner. Odbor za peticije namerava zaprositi tudi konferenco predsednikov, naj pripravi poročilo o posebnem poročilu evropskega varuha človekovih pravic.

Sodelovanje s Svetom in državami članicami

Peticije že po naravi osvetljujejo številne probleme v zvezi s prenosom ali izvajanjem evropske zakonodaje v državah članicah. Vlagatelji peticij iščejo pomoč in želijo biti odškodovani. Da jim odbor lahko ponudi hitre rešitve, se mora zanesti na sodelovanje s Svetom in državami članicami. Svet se na nenehne pozive, naj sodeluje pri dejavnostih odbora, ni odzval.

Odnosi med odborom za peticije in državami članicami se nenehno razvijajo. Vendar bi si bilo treba za sodelovanje prizadevati na pozitiven način, da bi državljanom lahko ponudili najboljše rešitve problemov. Države članice pri dejavnostih odbora sodelujejo v zvezi s posameznimi zadevami, vendar njihovi odnosi z odborom še veljajo za napete. Ta pogled pojasni že narava peticij – to so pritožbe o tem, da nacionalni ali regionalni organi domnevno niso izvajali evropske zakonodaje. Treba pa je poudariti, da poglavitni namen odbora za peticije ni kritizirati države članice, pač pa pomagati državljanom pri reševanju njihovih težav. Če bomo uspeli doseči sodelovanje namesto oviranja, bo veliko zadev rešenih prej in v najboljšem interesu vseh strani.

E-peticije

Odbor za peticije že od leta 2002 zahteva zanesljiv sistem za razdeljevanje dela in bazo podatkov, da bi lahko učinkovito deloval in obravnaval vse več zahtevkov – sistem, ki bi povečal preglednost dejavnosti odbora, kar je v javnem interesu. Delovanje sedanjega sistema za e-peticije je bilo v prvi polovici leta 2006 deležno izboljšav, v drugo fazo postopka za e-peticije pa je bilo vloženih več mesecev podrobnega pripravljalnega dela. Pri tem je imela prednost vključitev funkcij programa Geda v sistem za e-peticije, da bi ga izboljšali in poenostavili.

Poleti 2006 je direktorat za informacijsko tehnologijo iz dveh razlogov ustavil razvoj druge faze sistema za e-peticije. Prvič, zaradi vrste tehničnih in licenčnih zapletov se je odločil opustiti programsko opremo Documentum. Drugič, sredstva za razvoj računalniških aplikacij za to leto so bila že porabljena.

Nadomestilo za Documentum je bilo potrjeno konec leta 2006, tako da sta bila analiza in načrt za prenos e-peticij (in drugih aplikacij iz druge faze) mogoča komaj v začetku leta 2007. Učinek te odločitve na delo odbora je bil, da bodo dodatne funkcije, za katere smo zaprosili, razvite v procesu prenosa in bodo začele delovati šele konec leta 2007, torej dosti kasneje, kot je bilo načrtovano.

Obiski za ugotavljanje dejstev

Odbor je uporabil možnost iz člena 192 in leta 2006 izvedel več obiskov za ugotavljanje dejstev, da bi na kraju samem proučil nekaj problematičnih peticij. Obiski so bili organizirani po tem, ko je odbor zadevo ustrezno obravnaval in jasno določil njihov namen. Tovrstni obiski občutno povečajo zmožnost odbora, da razume različne vidike peticij in poišče rešitve kompleksnih problemov v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi. Hkrati pa je to priložnost za neposreden stik z evropskimi državljani in nacionalnimi oblastmi, kar prispeva k splošnemu prizadevanju za ozaveščanje o dejavnostih odbora.

Organizirani so bili štirje tovrstni obiski: na Malti (9.–11. maja 2006), v Španiji (25. in 26. junija 2006), na Poljskem (11.–14. julija 2006) in v Združenem kraljestvu (5. in 6. decembra 2006).

Namen obiska na Malti, ki ga je opravil predsednik odbora, je bil deloma predstaviti delo odbora malteškim oblastem, pa tudi srečanje z državljani z otokov, ki so dotlej vložili peticije. Predsednik je tudi razpravljal o dejavnostih odbora z malteškim varuhom človekovih pravic in poslanci. Glavni del obiska je omogočil poglobljeno preučitev domnev o tem, kako se direktiva o pticah uporablja v zvezi s pticami selivkami. Obisk je sledil peticijam, ki jih je vložilo več združenj in oseb, o premajhnem nadzoru nad lovom na zaščitene ptice in možno kršitvijo evropske zakonodaje, zapisane v direktivah o pticah in habitatih.

V Španiji se je delegacija odbora osredotočila na preučitev domnev številnih vlagateljev peticij v zvezi z gradnjo avtoceste M30 v Madridu in okoli njega. Parlament ni podvomil o pravici pristojnih organov v Madridu, da poskrbijo za ustrezno prometno infrastrukturo, če se jim zdi potrebno, vendar so vlagatelji peticij ugotovili, da evropska zakonodaja o okoljskem učinku projekta, o hrupu in onesnaževanju zraka, verjetno pa tudi o javnih naročilih, najbrž ni bila v celoti spoštovana. Evropska komisija je 4. aprila z ločeno odločbo pričela postopek za ugotavljanje kršitve. Člani delegacije so se med svojim obiskom srečali z organi oblasti, lokalnimi prebivalci, ki jih je projekt zadeval, in drugimi zainteresiranimi stranmi.

Poslanci naj bi na obisku na Poljskem (Varšava in Poznanj) dobili pregled nad ukrepi, ki jih je poljska vlada sprejela glede evropskega povezovanja, ter nad trenutnim stanjem. Člani delegacije so se srečali z novima predsednikoma odborov za evropske zadeve v senatu in parlamentu, pa tudi s predsednikom poljskega parlamenta (sejma). V Poznanju so se poslanci udeležili seminarja na temo „Evropski sistem varovanja človekovih pravic“ na univerzi Adama Mickiewicza, na katerem so sodelovali tudi njen rektor, red. prof. dr. Stanislaw Lorenc, evropski varuh človekovih pravic Nikiforos Diamanduros, red. prof. dr. Pawel Bortkiewicz in predsednik Marcin Libicki. Med obiskom v Varšavi so se srečali tudi z vlagatelji peticij o prometnem koridorju „Via Baltica“, zahodnovaršavskem cestnem obroču, vzpenjači Kuznice–Kasprowy Wierch v območju Natura 2000 v Tatrah in okoljskem vplivu baltskega plinovoda.

Glavna točka na dnevnem redu obiska v Združenem kraljestvu je bilo srečanje v uradu Evropskega parlamenta v Londonu, da bi ugotovili, zakaj je Odbor za peticije zaprl Lloydove peticije, se posvetovali z enoto za peticije v premierjevem uradu in z vlagatelji peticij razpravljali o vprašanjih multiple skleroze. Ker je odbor prejel številne nove peticije v zvezi z multiplo sklerozo in ker je pomembno nadaljevati od poročila odbora leta 2003, ker je odbor o tej temi poglobljeno razpravljal na novembrski seji, kjer so sodelovali tudi nekdanja poročevalka Parlamenta Uma Aaltonen, predstavniki nevladne organizacije European Multiple Sclerosis Platform, pa tudi združenj za multiplo sklerozo iz večine držav EU. Komisija in finsko predsedstvo sta predstavila izjavi o napredku glede kodeksa dobrega ravnanja, k čemur je Parlament pozval v svoji resoluciji.

Sklepi

To poročilo vsebuje pregled glavnih točk iz dejavnosti odbora za peticije v letu 2006, pri čemer so poudarjeni njegovi dosežki in področja, kjer bi bil potreben še dodaten napredek. Odbor se je pri svojem delu osredotočil na to, da bi vlagateljem peticij zagotovil najustreznejši odgovor. Pri izpolnjevanju tega cilja je odbor deloval tako, da je zagotavljal pregledno in učinkovito obravnavanje peticij ter da so državljani dobili izčrpne odgovore na svoja vprašanja. Pri tem je bilo poglavitno sodelovanje z drugimi evropskimi institucijami, zlasti z Evropsko komisijo. Podrobnosti iz posameznih zadev, poročil, mnenj in dokumentov s sej Odbora za peticije so na voljo na njegovi spletni strani.

(1) To namreč velja za vlagatelje peticij v zvezi z družbo Lloyd's in lektorji za tuji jezik na italijanskih univerzah, če navedemo samo dva zgleda, omenjena v poročilu Komisije.

nemščina                          274

angleščina                        177

španščina                         127

francoščina                       69

grščina                              68

italijanščina                       68

poljščina                           56

nizozemščina                     20

portugalščina                     18

švedščina                          11

madžarščina                      7

finščina                             5

slovaščina                         4

češčina                             4

danščina                           3

slovenščina                       2

latvijščina                          1

estonščina                         1