(2) Degradacija tal ali izboljšava tal znatno vplivajo tudi na druga področja skupnega interesa Skupnosti, kot so varstvo površinskih voda in podtalnice, zdravje ljudi, podnebne spremembe, varstvo narave in biološke raznovrstnosti ter varnost živil.

(2) Degradacija tal ali izboljšava tal znatno vplivajo tudi na druga področja skupnega interesa Skupnosti, kot so kakovost površinskih voda in podtalnice, zdravje ljudi in življenje, podnebne spremembe, degradacija ali varstvo narave in biološke raznovrstnosti ter varnost živil.

Obrazložitev

Življenje bi bilo treba vključiti med področja zakonodaje Skupnosti, na katera vpliva degradacija tal.

(4) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu „Razvoj tematske strategije za varstvo tal“ opredeljuje osem glavnih degradacijskih procesov, ki ogrožajo tla v EU. Ti so erozija, zmanjšanje količine organskih snovi, onesnaževanje, zasoljevanje, zbijanje tal, zmanjšanje biološke raznovrstnosti tal, pozidava, zemeljski usadi in poplave. Trenutno tehnično znanje o biološki raznovrstnosti in vedenju tal je preveč omejeno, da bi lahko v tej direktivi upravičili posebne določbe za njihovo zaščito. Preprečevanje in blaženje posledic poplav obravnava predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ocenjevanju in obvladovanju poplav1.

______________

KOM(2006)0015.

(4) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu „Razvoj tematske strategije za varstvo tal“ opredeljuje devet glavnih degradacijskih procesov, ki ogrožajo tla v EU. Ti so erozija, zmanjšanje količine organskih snovi, onesnaževanje, zasoljevanje, zbijanje tal, zmanjšanje biološke raznovrstnosti tal, pozidava, dezertifikacija, zemeljski usadi in poplave.

Obrazložitev

Ker predlogi sprememb vsebujejo tudi predloge v zvezi z biološko raznovrstnostjo in preprečevanjem ter blažitvijo posledic poplav, je treba ta stavek črtati.

(5) Tla v Evropi so zelo raznolika, ogromne razlike pa obstajajo tudi pri strukturnih, fizičnih, kemijskih in bioloških lastnosti tako med posameznimi profili kot tudi med tlemi. Te različne pogoje in potrebe v Skupnosti je treba upoštevati, saj zahtevajo različne posebne rešitve pri opredelitvi ogroženih območij, opredelitvi ciljev in izvajanju ustreznih ukrepov, ki zagotavljajo varovanje tal.

(5) Tla v Evropi so zelo raznolika, ogromne razlike pa obstajajo tudi pri strukturnih, fizičnih, kemijskih in bioloških lastnosti tako med posameznimi profili kot tudi med tlemi. Te različne pogoje in potrebe v Skupnosti je treba upoštevati, saj zahtevajo različne posebne rešitve pri obravnavi degradacije tal.

Obrazložitev

S predlogom spremembe člena 2 je bil izraz „ogrožena območja” nadomeščen s „prednostnimi območji”. Da bi bile uvodne izjave krajše, je bil zadnji del stavka črtan.

(6) Zakonodaja Skupnosti zajema na primer na področju odpadkov, kemikalij, preprečevanja in nadzora industrijskega onesnaževanja, podnebnih sprememb, voda, razvoja kmetijstva in podeželja nekatere določbe za varstvo tal, ki pa niso tako oblikovane, da bi vsa zemljišča zadostno zaščitila pred degradacijo. Zato je potreben skladen in učinkovit zakonodajni okvir, ki določa skupna načela in cilje za varstvo in trajnostno rabo tal v Skupnosti.

(6) Zakonodaja Skupnosti, na primer na področju odpadkov, kemikalij, preprečevanja in nadzora industrijskega onesnaževanja, podnebnih sprememb, voda, razvoja kmetijstva in podeželja že prispeva k varstvu tal in lahko dopolnjuje ta zakonodajni okvir, ki določa skupna načela in cilje za varstvo in trajnostno rabo tal v Skupnosti.

Obrazložitev

Obstoječa zakonodaja EU že obravnava uporabo in zaščito tal. V tem okviru je treba priznati vsa sedanja prizadevanja za izvajanje učinkovite strategije upravljanja tal.

(7) Raba tal mora potekati na trajnosten način, ki ohranja njihovo sposobnost za izvajanje ekoloških, gospodarskih in družbenih storitev, hkrati pa tudi njihove funkcije, da bodo prihodnje generacije lahko zadovoljevale svoje potrebe.

črtano

Obrazložitev

Da bi skrajšali uvodne izjave, je bila vsebine sedme izjave povzeta v uvodni izjavi 8.

(8) Cilj te direktive je zagotoviti varovanje tal na podlagi načel ohranjanja funkcij tal, preprečevanja degradacije tal, blaženja njihovih učinkov, sanacije degradiranih tal in vključitve v ostale sektorske politike z določitvijo skupnega okvira in ukrepov.

(8) Cilj te direktive je zagotoviti varovanje tal na podlagi skupnih ciljev in ob spoštovanju obstoječe nacionalne zakonodaje in zakonodaje Skupnosti z namenom trajnostne rabe tal, da bodo sedanje in prihodnje generacije lahko zadovoljevale svoje ekološke, gospodarske in socialne potrebe.

(9) Za združitev prizadevanj držav članic za izboljšanje varstva tal in za njihovo trajnostno rabo, nadzor čezmejnih vplivov degradacije tal, zaščito vodnih in kopenskih ekosistemov ter za preprečitev izkrivljanja konkurence med gospodarskimi subjekti je potreben skupen okvir.

(9) Skupen okvir državam članicam ter regionalnim in lokalnim organom omogoča, da varujejo svoja tla brez izkrivljanja konkurence med gospodarskimi subjekti. Hkrati ponuja jamstva in zagotavlja preglednost na notranjih trgih z zemljišči v državah članicah. Tak okvir je treba sprejeti na podlagi celostne analize statusa tal in ukrepov, ki jih države članice že izvajajo.

Obrazložitev

Pri politiki tal so lahko pomembni tudi regionalni organi. Skupen okvir bi zakonsko uredil in poenostavil varnost in preglednost na evropskem trgu z zemljišči.

Pred začetkom veljave okvirne direktive Skupnosti bi bilo treba natančno preučiti status tal in ukrepe, že sprejete na nacionalni ravni.

(10) Ker zastavljenih ciljev, namreč določitve skupnega okvira za varstvo tal, posamezne države članice ne morejo zadovoljivo doseči in jih zaradi njihovega obsega in vključitve v ostalo zakonodajo Skupnosti o varstvu narave, varstvu voda, varnosti živil, podnebnih spremembah, kmetijstvu in področjih skupnega interesa, kot je varovanje zdravja ljudi, lažje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, ki ga določa navedeni člen, ta direktiva ne posega globlje, kot je potrebno za doseganje teh ciljev.

(10) Ker degradacija tal lahko resno vpliva na naravo, vodo, varnost živil, podnebne spremembe , kmetijstvo in zdravje ljudi in ker se bo kljub obstoječi zakonodaji Skupnosti verjetno še povečala, je treba sprejeti okvirno direktivo, ki bo omogočala varstvo tal v vseh državah članicah, vendar samo v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, ki ga določa navedeni člen, ta direktiva ne posega globlje, kot je potrebno za doseganje teh ciljev.

Obrazložitev

Okvirna direktiva mora omogočati varstvo tal v vseh državah članicah.

Spoštovanje načela subsidiarnosti je nujno zaradi očitnih razlik v statusu tal med regijami, pritiska nanje in obsega nevarnosti za tla ter zaradi priprave ukrepov, prilagojenih posameznim regijam.

(11a) Kmetijstvo je vedno pozitivno vplivalo na vzdrževanje strukture tal in njenih značilnosti; je nepogrešljiv mehanizem za ohranjanje organske kakovosti tal ter omogoča ohranjanje rastlinske plasti in preprečuje dezertifikacijo.

(11a) Vmesni pregled skupne kmetijske politike bi moral določiti usmerjene ukrepe za ohranjanje in izboljševanje rodovitnosti tal, vsebnosti organskih snovi in sposobnosti tal za skladiščenje ogljika.

(11b) Da bi se izognili kakršnemu koli prekrivanju z veljavno okoljsko zakonodajo in upoštevaje načelo subsidiarnosti pri izvajanju okoljske pogojenosti, se lahko vsaka država članica odloči za njeno izvajanje, če pri tem upošteva značilnosti svojega podnebja, kmetijstva in tal.

Obrazložitev

Izvajanje okoljske pogojenosti je treba prepustiti državam članicam in se tako izogniti dodatnim obremenitvam kmetijstva in kmetov.

(12) V nasprotju z zrakom in vodo so tla v Skupnosti pretežno v zasebni lasti. Kljub temu je to naravni vir skupnega interesa, ki ga je treba ohraniti za prihodnje generacije. Zato je v javnem interesu, da se od lastnikov zahteva, da sprejmejo previdnostne ukrepe, če se pričakuje, da njihova raba tal znatno škoduje njihovim funkcijam.

(12) V nasprotju z zrakom in vodo so tla v Skupnosti pretežno v zasebni lasti. Kljub temu je to naravni vir skupnega interesa, ki ga je treba ohraniti za prihodnje generacije. Zato je v javnem interesu, da se uporabnike zemljišč spodbuja, naj sprejemajo previdnostne ukrepe za preprečevanje degradacije tal.

Obrazložitev

Uvodne izjave morajo biti izražene bolj pozitivno. Uporabnike zemljišč je treba spodbujati k sprejemanju ukrepov, s katerimi se preprečuje degradacija tal.

(12a) Rodovitnost tal je osnova življenja. Cilj vseh kmetijskih dejavnosti mora biti ohranjanje in izboljšanje rodovitnosti.

Obrazložitev

Rodovitnost tal je prvi pokazatelj kakovosti, njihovo poslabšanje pa ena največjih težav, s katerimi se Evropa sooča zaradi dezertifikacije in erozije.

(13) Kot posledica širjenja mest in povečane potrebe po zemljiščih v mnogih gospodarskih sektorjih pozidava znatno narašča, kar zahteva bolj trajnostno rabo tal. Potrebni so ustrezni ukrepi, ki bodo omejili pozidavo tal, na primer z obnavljanjem opuščenih območij, kar bi omejilo izginjanje zelenih območij. Pri pozidavi morajo države članice zagotoviti gradnjo in tehnike izsuševanja, ki ohranjajo največ možnih funkcij tal.

(13) Pozidava zbuja vse večjo zaskrbljenost, ker lahko ovira funkcije tal, ki omogočajo storitve osnovnega pomena za človekove dejavnosti in preživetje ekosistemov, ne da bi prispevala k trajnostnemu razvoju v skladu s prenovljeno strategijo EU za trajnostni razvoj, določeno v sklepih Sveta z dne 9. junija 20061. To terja bolj trajnostno rabo tal. Zato so potrebni ustrezni ukrepi, ki bodo omejili pozidavo tal na osnovi razvojnih projektov, ki bi lahko bistveno okrnili funkcije tal in ki ne prispevajo k doseganju trajnostnega razvoja. Države članice bi morale določiti spodbude, da bi se za mestni in industrijski prostorski razvoj namenjalo zemljišča, ki se že uporabljajo za industrijske in mestne namene, in bi morale omejiti uporabo zelenih površin. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da so ureditveni okviri za načrtovanje rabe zemljišč naklonjeni obnavljanju in razmisliti o uvedbi hitrih postopkov odobritve načrtov obnove. Kadar je predvidena takšna pozidava, morajo države članice poskrbeti za ublažitev njenih vplivov, na primer tako, da zagotovijo gradnjo in tehnike izsuševanja, ki ohranjajo največ možnih funkcij tal in ne povzročajo škodljivih okoljskih vplivov, ki bi izničili prednosti.

______________

1 Svet Evropske unije 10117/06.

Obrazložitev

Predlog spremembe vsebuje natančnejšo razlago, zakaj je pozidava skrb zbujajoča, in se sklicuje na strategija za trajnostni razvoj.

(13a) Zakisanost tal je v nekaterih delih Unije velik problem, ki ga je treba obravnavati. Zato morajo države članice z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da se zaradi neprimernih praks rabe tal ne zmanjša njihova vrednost pH. Obenem pa se ne bi smelo spreminjati značilnosti tal, ki so naravno kisla (npr. šotišč) ali predstavljajo posebni naravni habitat.

Obrazložitev

Zakisanost tal je v nekaterih delih Unije velik problem, zato jo mora ta direktiva obravnavati. Države članice morajo z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da se zaradi neprimernih praks rabe tal ne zmanjša njihova vrednost pH. Značilnosti tal, ki so naravno kisla (npr. šotišč) ali predstavljajo poseben naravni habitat, pa se ne sme spreminjati.

(14) Usmerjena in učinkovita politika varstva tal mora temeljiti na poznavanju mest, kjer se degradacija pojavlja. Ugotovljeno je, da se nekateri degradacijski procesi, kot so erozija, zmanjšanje količine organskih snovi, zbijanje tal, zasoljevanje in zemeljski usadi, pojavljajo le na območji, ki jih ti procesi bolj ogrožajo. Zato je treba tvegana območja opredeliti.

14) Usmerjena in učinkovita politika varstva tal zahteva skupne cilje glede varstva tal. Vendar morajo imeti države članice ter regionalni in lokalni organi hkrati možnost sprejemati ukrepe na primerni ravni in stopnji ter opredeljevati prednostna območja na osnovi znanstvenih spoznanj o lokalnih lastnosti tal, procesu njihove degradacije ter okoljskih, ekonomskih in socialnih okoliščinah. Potrebna je učinkovita izmenjava informacij o najnovejših znanstvenih spoznanjih v državah članicah, najboljših praksah opredeljevanja prednostnih območij in kodeksih dobre prakse.

Obrazložitev

Uvodna izjava pojasnjuje, da so skupni cilji za varstvo tal sicer nujni, vendar je treba državam članicam ter regionalnim in lokalnim organom prepustiti odločitev o ukrepih. Poleg tega je bilo v besedilo prevzeto nekaj vsebine uvodnih izjav 15, 16 in 17, da se zmanjša njihovo število.

(15) Za zagotovitev skladnega in primerljivega pristopa v različnih državah članicah je treba opredeliti območja, ki jim grozi nevarnost erozije, zmanjšanja količine organskih snovi, zbijanja tal, zasoljevanja in zemeljskih usadov, ki temelji na skupni metodologije in vključuje elemente, znane kot gonilne sile različnih degradacijskih procesov.

črtano

(16) Na opredeljenih območjih je treba ukrepati tako, da se zmanjša morebitno nevarnost in obnovi degradirana tla, s čimer se bo ohranilo njihove funkcije.

črtano

(17) Sprejeti je treba ukrepe na najustreznejši ravni, ki bodo v pristojnosti držav članic in bodo temeljili zastavljenih ciljih za zmanjšanje tveganja in programih ukrepov za dosego teh ciljev.

črtano

(18) V takih programih je treba upoštevati družbeni in gospodarski vpliv predvidenih ukrepov, ki ga je treba redno pregledovati in nadgraditi z obveznostmi, načrti in programi, ki so že določeni v zakonodaji Skupnosti ali mednarodnih pogodbah.

(18) V programih in kodeksih dobre prakse je treba upoštevati družbeni in gospodarski vpliv predvidenih ukrepov, ki ga je treba redno pregledovati in nadgraditi z obveznostmi, načrti in programi, ki so že določeni v zakonodaji in s sredstvi Skupnosti ali v mednarodnih pogodbah.

Obrazložitev

Programi ukrepov lahko temeljijo tudi na obveznostih, načrtih in programih, za katere so že določena sredstva Skupnosti.

(18a) Obstaja veliko število evropskih direktiv, ki imajo vpliv na uporabo tal in prostorsko organizacijo. Med te spadajo direktivi o divjih pticah in habitatih, okvirna direktiva o vodah in njene hčerinske direktive, direktiva o nitratih in direktive o zvočnem onesnaževanju in kakovosti zraka. Od lokalnih in regionalnih oblasti se vse bolj pričakuje, da upoštevajo evropske direktive. Te direktive so pogosto medsebojno slabo usklajene, zaradi česar so si njihovi cilji včasih v nasprotju, njihove zahteve glede poročanja pa se vedno razlikujejo. O pomenu evropskih direktiv ne gre dvomiti, res pa je, da lokalnim in regionalnim oblastem jemljejo možnost, da bi si same postavljale prednostne naloge. Pri nalogah, ki so zaupane nižjim organom oblasti, ti nastopajo le kot izvajalci. Dobro bi bilo, če bi evropska zakonodaja lokalnim in regionalnim oblastem dala več manevrskega prostora za njihove lastne prednostne naloge. Zato je potreben celosten okvir, ki naj zajema rabo tal in prostorsko organizacijo. Tak okvir bi poenostavil zahteve za poročanje in dal državam članicam možnost, da določijo svoje prednostne naloge, pod pogojem, da s tem ne škodijo svoji državi in da so cilji doseženi.

(19) Ta direktiva prispevati k ustavitvi dezertifikacije, ki je posledica istočasnih degradacijskih procesov in zmanjšanja biološke raznovrstnosti tal, hkrati pa pospešiti sodelovanje pri izvajanju Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji in Konvencije o biološki raznovrstnosti, katere podpisnica je Skupnost, in bo pospešila izvajanje teh mednarodnih okoljskih sporazumov.

(19) Ta direktiva naj bi prispevala k ustavitvi dezertifikacije in upada biološke raznovrstnosti, blažitvi spremembe podnebja in prilagajanju tej spremembi, kar so mednarodni okoljski problemi z resnimi lokalnimi in regionalnimi učinki, pri katerih degradacija tal igra pomembno vlogo, in naj bi pospeševala sodelovanje pri izvajanju Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji, Konvencije o biološki raznovrstnosti, okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja in kjotskega protokola, katerih podpisnica je Skupnost, in bo pospešila izvajanje teh mednarodnih okoljskih sporazumov.

Obrazložitev

Ker obstajajo tudi pomembne povezave med varstvom tal in spremembo podnebja, se mora ta uvodna izjava sklicevati na okvirno konvencijo ZN o spremembi podnebja in kjotski protokol.

(22) Da bi države članice učinkovito preprečile ali omejile nevarnosti za zdravje ljudi in okolje, ki nastanejo zaradi onesnaženosti tal, morajo opredeliti območja, ki so po njihovi presoji v tem pogledu izpostavljena veliki nevarnosti. Zaradi številnih območij, za katera obstaja verjetnost, da so onesnažena, je treba pri njihovi opredelitvi uporabiti sistematični postopni pristop. Za nadzorovanje napredka pri opredeljevanju onesnaženih območij je treba določiti časovni okvir.

(22) Da bi se učinkovito preprečile ali omejile nevarnosti za zdravje ljudi in okolje, ki nastanejo zaradi onesnaženosti tal, je treba dati prednost opredelitvi in sanaciji območij, ki so po presoji držav članic v tem pogledu izpostavljena veliki nevarnosti. Za oceno tveganj, opredelitev območij, obveščanje javnosti, obveščanje potencialnih kupcev v primeru kupoprodaje zemljišč, razvrstitev po pomembnosti in financiranje sanacije bi morale države članice vzpostaviti postopek, ki bi vključeval časovni razpored. V tem postopku je treba preprečevati prekrivanje z obstoječo nacionalno zakonodajo in zakonodajo Skupnosti ter dodatne zahteve dodajati le, če veljavna zakonodajo po oceni države članice ne zadostuje. Za spodbujanje najboljših praks pri oceni tveganj, opredeljevanju, obveščanju javnosti in sanaciji je potrebna temeljita izmenjava informacij.

Obrazložitev

Spremenjena uvodna izjava 22 nadomešča uvodne izjave 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, saj jih na nek način povzema, zato da se zmanjša število uvodnih izjav.

(23) Za lažjo opredelitev onesnaženih območij in za zagotovitev skupnega pristopa je treba oblikovati skupen seznam dejavnosti z veliko možnostjo onesnaženja tal. Ta skupni seznam morebitnih onesnaževalnih dejavnosti se lahko dopolni z drugimi, bolj splošnimi seznami na nacionalni ravni.

črtano

Obrazložitev

Uvodno izjavo nadomešča predlog spremembe 23.

(24) Po opredelitvi onesnaženih območij je treba sestaviti nacionalni popis onesnaženih območij, ki se redno posodablja in je dostopen javnosti za razpravo. Upoštevati je treba prejšnje in trenutne dejavnosti držav članic za opredelitev onesnaženih območij.

črtano

Obrazložitev

Uvodno izjavo nadomešča predlog spremembe 23.

(25) Za zagotovitev hitre opredelitve onesnaženih območij mora lastnik zemljišča, na katerem po uradnih evidencah, kot so nacionalni registri ali katastri, izvaja onesnaževalna dejavnost, ali bodoči kupec, pred zaključkom transakcije zemljišča pristojnemu organu in drugi stranki v transakciji zagotoviti pomembne podatke o stanju tal. Zagotovitev teh podatkov med načrtovanjem transakcije z zemljiščem bo pospešilo oblikovanje seznama onesnaženih območij. Prav tako bo kupec seznanjen s stanjem tal, kar mu bo omogočilo odločitev ob upoštevanju vseh zagotovljenih podatkov.

črtano

Obrazložitev

Uvodno izjavo nadomešča predlog spremembe 23.

(26) Ob upoštevanju načela, da plača onesnaževalec, morajo države članice zagotoviti izvajanje ukrepov za sanacijo onesnaženih območij, opredeljenih na njihovem državnem ozemlju.

črtano

Obrazložitev

Uvodno izjavo nadomešča predlog spremembe 23.

(27) Treba je oblikovati nacionalno strategijo obnove, zlasti za namen določitve ciljev obnove, in prednostni vrstni red obnove zemljišč.

črtano

Obrazložitev

Uvodno izjavo nadomešča predlog spremembe 23.

(28) Pri onesnaženih območjih, ki so znana tudi kot območja brez lastništva, kjer onesnaževalca ni mogoče najti ali mu na podlagi nacionalne zakonodaje ali zakonodaje Skupnosti ni mogoče pripisati odgovornosti ali ga bremeniti s stroški sanacije, se odgovornost za zmanjševanje nevarnosti za zdravje ljudi in okolje prenese na države članice. V ta namen morajo države članice vzpostaviti posebne mehanizme financiranja, ki bodo zagotovili trajna finančna sredstva za sanacijo takih območij.

črtano

Obrazložitev

Uvodno izjavo nadomešča predlog spremembe 23.

(29) Direktiva 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode1 kot zadnjo možnost predvideva, da območja brez lastništva sanirajo pristojni organi. Zato je treba navedeno direktivo spremeniti in jo dopolniti z obveznostmi iz te Direktive.

____________

1 UL L 143, 30.04.2004, str. 56.

črtano

Obrazložitev

Uvodno izjavo nadomešča predlog spremembe 23.

(30) Ljudje so premalo ozaveščeni o pomembnosti tal, zato je treba sprejeti ukrepe za boljšo seznanjenost, izmenjavo informacij in najboljše prakse.

črtano

Obrazložitev

Uvodno izjavo nadomešča predlog spremembe 23.

(31) Uspeh te direktive je odvisen od tesnega sodelovanja in skladnega delovanja na ravni Skupnosti, držav članic in lokalni ravni kot tudi od informacij, posvetovanja in vključevanja javnosti v skladu z obveznostmi Skupnosti, ki izhajajo iz Konvencije Gospodarske komisije OZN za Evropo UNECE) o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Zato je treba za pripravo, spremembe in pregled programov ukrepov za ogrožena območja in za nacionalne strategije sanacije predvideti izvajanje Direktive 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem in o spremembi direktiv Sveta 85/337/EGS in 96/61/ES1 glede sodelovanja javnosti in dostopa do sodišč.

_________

1 UL L 156, 25.06.2003, str. 17.

črtano

Obrazložitev

Uvodno izjavo nadomešča predlog spremembe 23.

(32) Poznane so različne metodologije za presojo vpliva na onesnaženih območjih, ki se trenutno uporabljajo v državah članicah. Da bi se približali skupnemu pristopu, ki bi zagotovil enake pogoje glede konkurence in skladen režim za varstvo tal, je potrebna temeljita izmenjava informacij, da se ugotovi, ali je usklajevanje nekaterih elementov presoje tveganja primerno in ali je potreben nadaljnji razvoj in napredek metodologij za presojo ekotoksikoloških tveganj.

črtano

Obrazložitev

Uvodno izjavo nadomešča predlog spremembe 23.

(33) Treba je sprejeti določbo, ki omogoča hitro prilagajanje metod za opredelitev ogroženih območij v državah članicah in vključuje redno pregledovanje skupnih elementov.

črtano

Obrazložitev

Uvodno izjavo nadomešča predlog spremembe 23.

(34) Sprejeti je treba določbe glede oblike izmenjave informacij in meril za kakovost podatkov, ki morajo biti v skladu z vsemi obstoječimi infrastrukturami za prostorske podatke v Skupnosti.

črtano

Obrazložitev

Uvodno izjavo nadomešča predlog spremembe 23.

1. Ta Direktiva določa okvir za varstvo tal in ohranitev sposobnosti tal za opravljanje vseh okoljskih, gospodarskih, družbenih in kulturnih funkcij, naštetih v nadaljevanju:

1. Cilj te Direktive je določiti okvir za varstvo in trajnostno rabo tal, ki naj temelji na potrebi po preprečevanju degradacije tal, zlasti zaradi podnebnih sprememb, in blažitvi njenih posledic ter sanaciji in obnovi degradiranih tal ob upoštevanju posebnih lokalnih razmer ter ob priznavanju, da so tla, kot voda, skupna dobrina človeštva, ekosistem, neobnovljiv vir in osnova okoljskih, gospodarskih, družbenih in kulturnih funkcij, naštetih v nadaljevanju:

(a) proizvodnja biomase, tudi v kmetijstvu in gozdarstvu;

(a) temelj življenja in biološke raznovrstnosti;

(b) skladiščenje, filtriranje in preoblikovanje hranilnih in drugih snovi ter vode;

(b) skladiščenje, varovanje, filtriranje in preoblikovanje hranilnih in drugih snovi ter vode in ohranjanje površinskih in podzemeljskih vodnih virov;

(c) sklad biološke raznovrstnosti, kot so življenjski prostor, vrste in geni;

(c) osnova za proizvodnjo biomase v kmetijstvu in gozdarstvu;

(d) fizično in kulturno okolje za ljudi in njihove dejavnosti;

(d) fizično in kulturno okolje za ljudi in njihove dejavnosti, tudi za manjša in večja mesta, infrastrukturo, rekreacijo in druge oblike javne in gospodarske rabe;

(e) vir surovin;

(e) nahajališče surovin;

(f) skladiščenje ogljika;

(f) skladiščenje ogljika;

(g) arhiv geološke, geomorfološke in arheološke dediščine.

(g) arhiv geološke, kulturne, geomorfološke in arheološke dediščine.

V ta namen določa ukrepe za preprečevanje degradacijskih procesov tal, ki potekajo naravno ali kot posledica raznovrstnih človeških dejavnosti, ki slabšajo sposobnost tal za opravljanje navedenih funkcij. Ti ukrepi zajemajo blaženje učinkov navedenih procesov in obnovo ter sanacijo degradiranih tal, kot to narekuje trenutna in predvidena uporaba.

V ta namen določa ukrepe za preprečevanje in nadzor resnih degradacijskih procesov tal, ki se jim da izogniti, ki potekajo kot posledica raznovrstnih človeških dejavnosti, pri čemer se ustrezno upoštevajo naravni vzroki, ki slabšajo sposobnost tal za opravljanje navedenih funkcij. Po potrebi določa ukrepe, ki izboljšujejo lastnosti in funkcije tal. Ukrepi zajemajo blaženje učinkov navedenih procesov in obnovo ter sanacijo degradiranih tal, kot to narekuje trenutna in predvidena trajnostna uporaba.

Obrazložitev

Sporazumni predlog spremembe.

2. Ta direktiva se uporablja za tla, ki sestavljajo vrhnjo plast zemeljske skorje med kamninami in površino, pri čemer je izključena podtalnica, kot je opredeljeno v členu 2(2) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES1.

____________

1 UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

2. Ta direktiva se uporablja za tla, ki sestavljajo vrhnjo plast zemeljske skorje, vključno s tekočimi in plinastimi sestavinami, pod pogojem da opravlja funkcije iz odstavka 1.

Obrazložitev

Sporazumni predlog spremembe.

2a. Predpisi v zvezi z varstvom tal, ki jih vsebuje ostala zakonodaja Skupnosti, imajo prednost pred določbami te direktive. To se uporablja zlasti za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe Direktive 91/414/EGS o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet, Direktive 1996/61/ES o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, Direktive 2000/60/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike in njenih hčerinskih direktiv, Direktive 2001/18/ES o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje, Direktive 2006/12/ES o odpadkih in njenih hčerinskih direktiv (zlasti Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih), Direktive 2006/21/ES o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktnih dejavnosti, Uredbe (EGS) o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil in Uredbe (ES) št. 1829/2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi, če vsebujejo določbe glede varstva tal.

Obrazložitev

Novi odstavek ureja razmejitev med področjem te direktive in področjem obstoječe zakonodaje, ki vsebuje določbe o varstvu tal. Potreben je zato, da preprečuje podvajanje drugih pravnih določb in nasprotovanje z njimi, ter zaradi pravne jasnosti in varnosti.

2b. Ta direktiva se ne uporablja za površine, glede katerih so bile pred [datum začetka veljave direktive] po dogovoru s pristojnimi organi sprejete odločitve o obnovi, ali je bila obnova že zaključena, tako da zadevna površina ne predstavlja upoštevanja vredne nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje.

Obrazložitev

Direktiva mora vsebovati odločbo, ki določa časovno omejitev njene uporabe, da se organom in posameznikom, ki so že izvedli obnovitvene ukrepe, zagotovi pravna varnost glede zaključenih ukrepov, ter zaradi preprečevanja zlorabe zaupanja. Večkratna uporaba odločb te direktive ne bi bila sorazmerna.

(Ne zadeva slovenske različice)

(2) „nevarne snovi“ pomenijo snovi ali pripravke v skladu z Direktivo Sveta 67/548/ES in Direktivo 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

(2) „nevarne snovi“ pomenijo snovi ali pripravke v skladu z Direktivo Sveta 67/548/ES in Direktivo 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta, vključno s snovmi, ki imajo obstojne, bioakumulativne in toksične lastnosti, ali visoko obstojne in visoko bioakumulativne lastnosti, pa tudi z radioaktivnimi snovmi, ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi, na okolje ali na funkcije tal, navedene v členu 1(1).

Obrazložitev

Dioksini in furani niso izrecno vključeni v navedeno zakonodajo o kemikalijah (ker se ne proizvajajo namerno), vendar jih je treba vključiti v področje delovanja te direktive zaradi spoštovanja določb šestega člena stockholmske konvencije (konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih) glede ugotavljanja območij, onesnaženih z obstojnimi organskimi onesnaževali.

Opredelitev nevarnih snovi mora biti povezana s funkcijami tal iz člena 1.

Treba je pojasniti škodljive vplive za zdravje ljudi, okolje ali funkcije tal.

(2a) „zakisljevanje“ pomeni zmanjšanje vrednosti pH zaradi človeških dejavnosti.

Obrazložitev

V drugih predlogih sprememb je v direktivo uveden pojem zakisljevanje. Zato je treba vključiti opredelitev tega pojma.

(2b) „zbitost tal” pomeni postopek zgostitve, pri katerem se zmanjšata skupna poroznost in poroznost praznin ter prepustnost tal, kar povzroča resne in dolgotrajne spremembe njihove strukture.

Obrazložitev

Pojem zbitosti tal je treba natančneje pojasniti.

(2c) „tla velike vrednosti” pomeni tla, ki si zaslužijo zaščito zaradi svojih posebnih lastnosti, strukture, izjemne ekološke, kulturne in/ali zgodovinske vrednosti ali zaradi njihove rabe.

Obrazložitev

Predlog spremembe uvaja koncept tal velike vrednosti, ker je treba priznati posebno vrednost, ki jih lahko imajo nekatere vrste tal za nekatere posebne ekosisteme, skupnosti in kulture. Državam članicam je prepuščeno, da po lastni presoji opredelijo to vrsto tal.

(2d) „prednostna območja, potrebna posebne zaščite” pomeni območja, izpostavljena zaradi vrste tal, podnebnih pogojev in upravljanja z zemljišči, kjer obstajajo jasni dokazi ali upravičeni razlogi za sum, da tam potekajo ali bo verjetno prišlo do degradacijskih procesov iz člena 6.

Obrazložitev

V členu 6 se negativni izraz „območja tveganja“ nadomesti z izrazom „prednostna območja“. Opredelitev pojasnjuje pomen prednostnih območij.

(2e) „geogeno onesnažena tla” pomeni tla, v katerih je prisotnost snovi zaradi geogenih virov, kot so izvorne snovi ali vulkanske dejavnosti, dokazano takšna, da lahko po mnenju držav članic ob upoštevanju njihove sedanje in predvidene rabe pomeni resno tveganje za zdravje ljudi ali okolje.

Obrazložitev

Tudi onesnaženje, ki ga ne povzročajo ljudje, temveč geogeni viri, kot so izvorne snovi in vulkanske dejavnosti, lahko pomeni resno tveganje za zdravje ljudi ali okolje. Zato je treba v tej direktivi opredeliti tudi takšna tla.

(2f) „uporabniki zemljišč“ pomeni osebe, katerih dejavnosti neposredno ali posredno vplivajo na tla, ali osebe, ki načrtujejo ali naročijo dejavnosti, ki vplivajo na tla.

Obrazložitev

Pojem „uporabnik zemljišča“ je odločilnega pomena pri previdnostnih ukrepih, zato ga je treba opredeliti.

(2g) „geološka dediščina“ vključuje tla, geomorfološke in geološke objekte in procese.

Obrazložitev

Namen je pojasniti, da geološka dediščina vključuje tudi dediščino tal in geomorfološko dediščino ter lahko zajema tudi procese, ki imajo pomen dediščine.

(2h) „onesnaženo območje” pomeni območje, na katerem je prisotnost snovi na ali v tleh zaradi dejavnosti ljudi dokazano takšna, da po mnenju držav članic ob upoštevanju sedanje in predvidene rabe tega območja pomeni resno tveganje za zdravje ljudi ali okolje.

Obrazložitev

Sporazumni predlog spremembe.

(2i) „sanacija“ pomeni:

(a) odstranitev ali zmanjšanje onesnaževal (dekontaminacijski ukrepi),

(b) dolgoročno preprečevanje ali zmanjšanje razširjanja onesnaževal brez odstranitve onesnaževal (varnostni ukrepi),

(c) ) odstranitev ali zmanjšanje škodljivih sprememb fizikalne, kemične ali biološke sestave tal.

(2j) „varnostni in omejitveni ukrepi“ pomeni druge ukrepe, ki preprečujejo ali zmanjšujejo tveganje za zdravje ljudi ali okolje, zlasti omejitve rabe.

Obrazložitev

Poleg različnih možnosti sanacije, navedenih v predlogu direktive, kot sta dekontaminacija in varovanje, je treba upoštevati tudi druge možnosti, kot so ustrezni varnostni in omejitveni ukrepi.

(2k) „zmanjšanje količine organskih snovi“ pomeni dolgotrajno zmanjševanje deleža organskih snovi v tleh zaradi mineralizacije v CO2.

Obrazložitev

Opredelitev „zmanjšanja količine organskih snovi“ je nujna. V nasprotnem primeru bi na primer v prihodnje območja za pridobivanje surovin v skladu s členom 6 uvrščali med ogrožena območja, ker se na teh območjih zaradi izčrpanosti tal in surovin „zmanjšuje količina organskih snovi“.

Pri razvoju sektorskih politik je morebitno poslabšanje ali zmanjšanje degradacije tal, zato naj države članice opredelijo, opišejo in presodijo vplive takšnih politik na te procese, zlasti na področju regionalnega in mestnega prostorskega načrtovanja, prometa, energije, kmetijstva, razvoja podeželja, gozdarstva, pridobivanja surovin, trgovine in industrije, politike proizvodov, turizma, podnebnih sprememb, okolja, narave in pokrajine.

Pri razvoju sektorskih politik, ki niso zajete v področju delovanja Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje1, in bi lahko poslabšale ali zmanjšale degradacijo tal, in pri razvoju politik za zaščito funkcij tal, države članice izdelajo celosten in sistematičen pristop, ki zagotavlja spoštovanje določb v obstoječih direktivah, kot so direktiva o pticah, direktiva o habitatih, okvirna direktiva o vodi, direktiva o podtalnici, direktiva o rudarskih odpadkih, direktiva o strateški oceni okolja in direktiva o presoji vplivov ter opredelitev in upoštevanje ustreznih povezav med direktivami.

_____________

1 UL L 197, 21.07.2001, str. 30

Obrazložitev

Ker je več drugih direktiv neposredno ali posredno povezanih z varstvom tal, bi morale države članice zagotoviti bolj celosten in sistematičen pristop, ki bi zagotavljal spoštovanje ustreznih določb v obstoječih direktivah.

Preprečiti je treba dodatne uradne postopke in objave poleg obstoječih predpisanih strateških okoljskih presoj (Direktiva 2001/42/ES) in presoj vplivov na okolje (Direktiva 85/337/EGS).

Abstraktna pravila o varstvu tal ne smejo postavljati pod vprašaj posameznih določb z drugih področij zakonodaje.

Države članice si po potrebi in na osnovi najnovejših rezultatov raziskav in tehnoloških izboljšav prizadevajo vključiti ukrepe ali politike za ohranjanje ali izboljšanje funkcije tal kot skladišča ogljika v svoje prihodnje politike ali strategije na področju tal.

Obrazložitev

Funkcija tal, da delujejo kot skladišče ogljika, je vključena v člen 1. Ta njihova pomembna vloga v predlogu Komisije ni dovolj obravnavana. Države članice bi si morale na osnovi najnovejših strokovnih spoznanj prizadevati vključiti ukrepe za ohranjanje ali izboljšanje te funkcije v svoje politike ali strategije na področju tal.

Države članice zagotovijo, da so uporabniki zemljišč, katerih dejavnosti vplivajo na tla na način, za katerega je upravičeno pričakovati, da bo škodoval funkcijam tal iz člena 1(1), obvezani sprejeti previdnostne ukrepe, s katerimi preprečijo ali ublažijo škodljive učinke.

Države članice zagotovijo, da so uporabniki zemljišč, katerih dejavnosti bi lahko dolgoročno in bistveno škodile eni ali več funkcijam tal iz člena 1(1), obvezani sprejeti sorazmerne previdnostne ukrepe, s katerimi preprečijo, ublažijo ali omejijo škodljive učinke, kolikor je to razumno glede na sedanjo uporabo površine in njeno odobreno prihodnjo uporabo.

Obrazložitev

Sporazumni predlog spremembe.

1a. Države članice opredelijo tla velike vrednosti, kot so določena v členu 2, na svojem nacionalnem območju na osnovi meril, ki jih določijo same ali regionalni ali lokalni organi.

Države članice lahko upoštevaje svoje zakonodajne pristojnosti in odgovornosti ter brez poseganja v načelo subsidiarnosti spodbujajo ukrepe in politike za krepitev osveščenosti in strokovnega znanja o teh tleh ter po možnosti za zaščito, ohranjanje in izboljšanje njihovih značilnosti in funkcij, zlasti če ti glede na njihove ocene prispevajo k geološki raznovrstnosti ali so podlaga dragocenih zgodovinskih naselbin, podeželske arhitekture ter naravne in kulturne krajine.

Kot previdnostni ukrep lahko države članice razvijejo digitalne zemljevide tal, opredeljenih kot tla velike vrednosti, da pokažejo, katere kraje je treba zaščititi.

Obrazložitev

Države članice bi si morale v okviru svoje skupne politike prizadevati za skladen pristop, na primer v zvezi z izdelavo evropskega krajinskega zemljevida in obstojem skupne kulturne dediščine, pri tem pa priznavati nepovratno uničenje krajine in kulturne dediščine.

1b. V kmetijstvu se obveznost upoštevanja previdnostnega načela zagotovi s spoštovanjem načel dobre prakse in uporabo predpisov, ki se sprejmejo v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete1 v povezavi s Prilogo IV k tej uredbi.

_______

1 UL L 270, 21.10.2003, str. 1.

Obrazložitev

Pri previdnostnem načelu mora biti zagotovljena sorazmernost zahtev. Zastavljen cilj je tudi zmanjšanje škodljivih učinkov na funkcije tal, ker v veliko primerih teh učinkov ni mogoče v celoti preprečiti s previdnostnimi ukrepi.

V kmetijstvu se upoštevanje previdnostnega načela zagotovi z dobro prakso in z uporabo predpisov, ki se sprejmejo v skladu s členom 5 v povezavi s Prilogo IV Uredbe (ES) št. 1782/2003.

1c. Države članice za namene odstavka 1 in v petih letih od [datum prenosa] izdelajo prostovoljne kodekse dobre prakse varstva tal za tiste dejavnosti, pri katerih je upravičeno pričakovati, da bodo bistveno ovirale funkcije tal, navedene v členu 1. Ti kodeksi lahko temeljijo na obstoječih nacionalnih kodeksih ali kodeksih Skupnosti in vsebujejo prvine, predvidene v prilogi I.

Komisija v treh letih od [datum prenosa] omogoči razširjanje in izmenjavo informacij o že obstoječi zakonodaji ali kodeksih dobre prakse v državah članicah v zvezi z zaščito funkcij, navedenih v členu 1, vključno s kulturno dediščino, naravnimi parki in geološko pomembnimi območji.

Obrazložitev

Previdnostno načelo je ključno načelo te direktive. Zato bi morale države članice razviti kodekse dobre prakse glede zaščite tal.

Člen 4a

Komisija spodbuja uporabo proizvodov, ki najbolj prispevajo k ohranjanju in povečanju organskih surovin v prsti ter preprečujejo dezertifikacijo. Države članice spodbujajo tudi uporabo zelenih gnojil in komposta, ki povečujejo rodovitnost in biološko dejavnost tal.

Za namen ohranjanja funkcij tal iz členu 1(1) sprejmejo države članice ustrezne ukrepe za omejitev pozidave ali, kjer se bo odvijala pozidava, učinke ublažijo zlasti z gradbenimi tehnikami in proizvodi, ki omogočajo ohranjanje kar največ možnih funkcij tal.

1. Za namen ohranjanja funkcij tal iz členu 1(1) sprejmejo države članice ustrezne ukrepe za omejitev pozidave in za ublažitev njenih učinkov, v potrebnem obsegu, zlasti kadar predloženi razvojni načrt predvideva pozidavo tal in kadar

(a) gre za vrsto projekta, kakršni so našteti v prilogi I ali prilogi II Direktive Sveta 85/337/EGS in ga je treba po tej direktivi oceniti;

(b) bi pozidava po ocenah lahko povzročila vplive, ki resno ovirajo eno ali več funkcij tal, naštetih v členu 1(1).

To bo omogočilo ohranjanje kar največ možnih funkcij tal.

2. Države članice odločijo, kateri ukrepi so ustrezni, zlasti tisti, navedeni v odstavku 3, in pri tem upoštevajo stroške in koristi takšnih ukrepov.

3. Ker je pozidava nepovraten postopek, razvijejo države članice kodekse dobre prakse pozidave, ki:

– ohranja porečja in naravni tok vode;

– preprečuje povečanje nevarnosti poplav kot posledice pozidave;

– spodbuja ustrezen dostop do zelenih območij v rastočih mestih;

– ohranja koristne geomorfološke talne strukture, značilne krajine in obalna območja;

– ohranja arheološka najdišča, prazgodovinske jame in zgodovinske kraje;

– preprečuje vidne vplive ekstraktivne industrije;

–olajšuje industrijsko in mestno prostorsko načrtovanje na območjih, ki so že prizadeta zaradi industrijskega in mestnega načrtovanja; in

–pospešuje vlaganja v degradirana območja.

Obrazložitev

Sporazumni predlog spremembe.

Člen 5a

Metodologija

1. Stanje tal je treba spremljati z upoštevanjem razpoložljivih in po potrebi pridobivanjem novih podatkov ob uporabi novih tehnologij, kot sta INSPIRE in GMES. Države članice naj spodbujajo zlasti uporabo digitalnih tehnologij in digitalnega kartiranja.

2. Pri opredelitvi prednostnih območij v skladu s členom 6 se lahko države članice oprejo na empirične dokaze ali modeliranje. Ob uporabi modeliranja je treba zanesljivost modelov preveriti s primerjavo rezultatov na osnovi empiričnih znanstvenih podatkov, ki niso bili uporabljeni za oblikovanje samega modela. Države članice lahko za opredelitev prednostnih območij uporabijo podatke, zbrane z novimi tehnologijami iz odstavka 1.

3. Merilo za spremljanje določijo države članice po lastni presoji.

Obrazložitev

Sporazumni predlog spremembe.

Opredelitev območij tveganja zaradi erozije, zmanjšanja količine organskih snovi, zbijanja tal, zasoljevanja in zemeljskih usadov

Opredelitev prednostnih območij, ki potrebujejo posebno zaščito pred erozijo, zmanjšanjem količine organskih snovi, zmanjšanjem biološke raznovrstnosti tal, zbijanjem tal, zasoljevanjem in zemeljskimi usadi, dezertifikacijo in zakisljevanjem.

1. V obdobju petih let [datum prenosa] države članice opredelijo ogrožena območja na državnem ozemlju na ustrezni ravni, v nadaljnjem besedilu „ogrožena območja“, kjer obstajajo jasni dokazi ali upravičeni razlogi za sum, da tam poteka ali da bo v bližnji prihodnosti verjetno prišlo do degradacijskih procesov:

1. V obdobju petih let [datum prenosa] države članice v skladu s členom 2 opredelijo prednostna območja na državnem ozemlju, ki po njihovi oceni potrebujejo posebno zaščito pred degradacijskimi procesi:

(a) erozija zaradi vode ali vetra;

(a) erozija;

(b) zmanjšanje količine organskih snovi zaradi stalnega zniževanja deleža organskih snovi v tleh brez nerazkrojenih ostankov rastlin in živali, njihovih delnih razgradnih produktov, in biomase tal;

(b) zmanjšanje količine organskih snovi;

(c) zbijanje tal zaradi povečane gostote in zmanjšanja poroznosti tal;

(c) povečanje gostote in zmanjšanje poroznosti tal (zbijanje);

(e) zasoljevanje zaradi kopičenja razgradljivih soli v tleh;

(e) zasoljevanje;

(f) zemeljski usadi zaradi strmin, zmerno hitrega do hitrega premikanja zemeljskih in kamninskih gmot.

(f) zemeljski usadi;

(fa) pogrezanje;

(fb) dezertifikacija;

(fc) škodljivi učinki podnebnih sprememb na tla;

(fd) zmanjšanje biološke raznovrstnosti;

(fe) zakisljevanje

Pri opredelitvi vseh degradacijskih procesov tal države članice pri vsakem degradacijskem procesu uporabljajo najmanj elemente iz Priloge I in upoštevajo učinke teh procesov na poslabšanje emisij toplogrednih plinov in dezertifikacije.

Države članice v ta namen določijo ustrezno upravno raven in zemljepisno enoto velikosti, opravijo oceno, pri kateri lahko po lastni presoji po potrebi uporabijo merila iz Priloge I, ter v skladu s postopkom iz člena 17 sporočijo podatke o uporabljeni ocenjevalni metodi.

Pri opredelitvi območij države članice upoštevajo učinke teh procesov degradacije tal na poslabšanje emisij toplogrednih plinov in dezertifikacijo, izgubo človeških življenj in blaginje ter škodo kulturni dediščini. Pri opredeljevanju teh območij države članice upoštevajo sedanjo prakso rabe tal, ki si že prizadeva odpravljati omenjene degradacijske procese.

2. Ogrožena območja, opredeljena v skladu z odstavkom 1, se objavijo in pregledajo najmanj vsakih deset let.

2. Ogrožena območja, opredeljena v skladu z odstavkom 1, se objavijo in pregledajo najmanj vsakih deset let.

Obrazložitev

Sporazumni predlog spremembe.

2a. V dveh letih od [datuma prenosa] Komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 19(3) na podlagi najboljših praks pripravi smernice za opredelitev in določitev prednostnih območij.

Obrazložitev

Ker je stanje tal v posameznih državah članicah različno, ne moremo imeti enotnih standardov za opredelitev ogroženih območij. Komisija naj pripravi smernice na podlagi najboljših praks. Uporaba teh smernic bo olajšala primerjavo prednostnih območij po vsej Evropski uniji.

Člen 7

črtano

Metodologija

Države članice ogrožena območja opredelijo na osnovi empiričnih dokazov ali z uporabo modelov. Uporabiti morajo modele, ki jih validirajo tako, da primerjajo rezultate na podlagi empiričnih podatkov, ki niso bili uporabljeni za izdelavo modela samega.

Obrazložitev

Je zajet v sporazumnem predlogu spremembe k členu 5a.

1. Za namene ohranjanja funkcij tal iz člena 1(1) določijo države članice na podlagi člena 6 na ustrezni ravni program ukrepov, ki vključujejo vsaj cilje za zmanjšanje tveganja, ustrezne ukrepe za doseganje navedenih ciljev, časovni načrt za izvajanje navedenih ukrepov in oceno zasebnih ali javnih sredstev za financiranje teh ukrepov.

1. Za namene ohranjanja funkcij tal iz člena 1(1) zagotovijo države članice na podlagi člena 6, da se na zemljepisni in upravni ravni, ki se jim zdi najbolj ustrezna, oblikujejo cilji za zmanjšanje tveganja pri preprečevanju procesov degradacije ter da se izvajajo potrebni ukrepi, vključno z integriranimi strategijami ozemeljske skrbi ali programi ukrepov, in da se ko je le mogoče določijo cilji prenove, če obstajajo upravičeni razlogi za sum, da tam poteka ali bo verjetno v bližnji prihodnosti potekal eden ali več degradacijskih procesov, ter časovni načrt za izvajanje navedenih ukrepov in oceno zasebnih ali javnih sredstev za financiranje teh ukrepov.

1a. Pri določanju programa iz odstavka 1 in z namenom, da se prepreči dvojno delo, lahko države članice gradijo na obveznostih, načrtih in programih, ki jih že določa nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Skupnosti, vključno s tistimi, določenimi v skladu s skupno kmetijsko politiko ter prilogo IV k uredbi (ES) št. 1782/2003 o navzkrižni skladnosti in uredbo (ES) št. 1698/2005 o razvoju podeželja ali z mednarodnimi sporazumi, in lahko upoštevajo ukrepe, navedene v Prilogi Ia.

2. Pri oblikovanju in pregledovanju programov ukrepov v skladu z odstavkom 1 države članice upoštevajo družbene in gospodarske vplive predvidenih ukrepov.

2. Pri oblikovanju in izvajanju programov ukrepov iv skladu z odstavkom 1 lahko države članice sestavijo prednostni seznam ukrepov, in sicer glede na obsežnost degradacijskega procesa na njihovem nacionalnem ozemlju in glede na učinke takšne degradacije na podnebne spremembe in dezertifikacijo.

Države članice pred uvedbo programov ukrepov zagotovijo, da so ukrepi stroškovno učinkoviti in tehnično izvedljivi, in opravijo presoje vpliva, vključno z analizami stroškov in koristi.

Države članice pred uvedbo programov ukrepov zagotovijo, da so ukrepi stroškovno učinkoviti in tehnično izvedljivi, in opravijo presoje vpliva, vključno z analizami stroškov in koristi.

Države članice v skladu s členom 17 zagotovijo podatke o ciljih pri ohranjanju funkcij tal iz člena 1 in o sprejetih ukrepih.

Izbira ukrepov v okviru programa se prepusti državam članicam.

Države članice v programih ukrepov navedejo, kako je treba ukrepe izvajati in kako bodo ti prispevali k uresničevanju zastavljenih okoljskih ciljev.

2a. Države članice ustrezno upoštevajo družbene in gospodarske vplive vseh ukrepov iz odstavka 1.

3. Če območje hkrati ogrožajo različni procesi degradacije, lahko države članice sprejmejo posamezen program, v katerem opredelijo ustrezne cilje glede zmanjševanja tveganja za vse ugotovljene nevarnosti in ustrezne ukrepe za dosego teh ciljev.

3. Če bi območje potrebovalo posebno varstvo pred različnimi procesi degradacije, lahko države članice določijo ustrezne cilje glede zmanjševanja tveganja za vse ugotovljene nevarnosti in ustrezne ukrepe za dosego teh ciljev.

4. Program ukrepov se pripravi v sedmih letih od [datuma prenosa] in se ne uporablja dlje kot osem let po tem datumu.

4. Program ukrepov je treba pripraviti v sedmih letih od [datuma prenosa] in se ne sme uporabljati dlje kot osem let po tem datumu.

Program ukrepov se javno objavi in pregleda najmanj vsakih pet let.

Program ukrepov je treba javno objaviti in pregledati najmanj vsakih pet let.

Obrazložitev

Sporazumni predlog spremembe.

Člen 8a

Kmetijska raba tal

1. Vsaka država članica lahko glede na vrsto zemljišč določi svojo lastno kmetijsko politiko in pri tem upošteva podnebje, značilnosti tal in kmetijstva ter najboljše kmetijske prakse.

2. Glede kmetijske rabe tal države članice spodbujajo izbiro posevkov in metod ali programov pogozdovanja, ki dobrodejno vplivajo na organske snovi v tleh in na rodovitnost tal ter lahko preprečijo zemeljske usade in dezertifikacijo.

3. Države članice tudi podpirajo kmetijske prakse, ki povečujejo zmogljivost tal za filtriranje in zadrževanje vode ter s tem preprečujejo zbijanje tal in erozijo.

4. Komisija in države članice spodbujajo raziskave in uporabljajo njihove rezultate, še zlasti glede funkcij različnih posevkov v odnosu na podnebne spremembe in zajetje ogljika, s ciljem, da se to strokovno znanje upošteva pri razvoju politike tal.

5. Uporaba komposta se spodbuja s ciljem vzdrževanja rodovitnosti tal, povečevanja ravni organskih snovi v tleh in boja proti eroziji. V ta namen države članice sprejmejo standarde kakovosti za kompost.

6. Najkasneje dve leti po začetku veljave te direktive Komisija predstavi predlog direktive o bioloških odpadkih ter postavi standarde kakovosti za uporabo bioloških odpadkov kot izboljševalca tal.

7. Razvijanje standardov po merilih navzkrižne skladnosti ter kmetijsko- okoljski ukrepi v okviru razvoja podeželja, katerih cilj je zaščita tal in območij, opredeljenih v skladu s členom 6, upoštevajo morebitne napore in breme, povezano z njimi.

Obrazložitev

Sporazumni predlog spremembe.

Strategija obravnave onesnaženih površin

Države članice pripravijo strategijo za obravnavo onesnaženih površin, ki določa ravnanje pristojnih organov v zvezi z onesnaženostjo tal, ki pomeni nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi in okolje, pri čemer upoštevajo sedanjo in prihodnjo rabo površin. Sem spada tudi strategija za opredelitev onesnaženih območij in strategija sanacije.

Obrazložitev

Besedilo je bolj jasno, če omenimo cilje strategije na začetku tega poglavja, saj členi v nadaljevanju podrobno obravnavajo instrumente te strategije.

Za namen ohranitve funkcij tal iz člena 1(1) sprejmejo države članice ustrezne in sorazmerne ukrepe za omejevanje namernega ali nenamernega vnosa nevarnih snovi na ali v tla, razen za zračne usedline in za vnose snovi, ki so posledica izjemnih, neizogibnih in neustavljivih naravnih pojavov, da se izognejo kopičenju, ki škoduje funkcijam tal ali predstavlja veliko nevarnost za zdravje ljudi in okolje.

Za namene ohranitve funkcij tal iz člena 1(1) države članice zagotovijo, da se na ustrezni upravni ravni sprejmejo ustrezni in sorazmerni ukrepi za:

(a) preprečevanje namernega ali nenamernega vnosa nevarnih snovi na ali v tla z odmetavanjem, uhajanjem ali razlitjem. Ukrepi naj temeljijo na oceni verjetnosti, ali dejavnosti, povezane z uporabo nevarnih snovi na tleh ali v njih, lahko povzročijo onesnaženje tal;

(b) omejevanje namernega ali nenamernega vnosa nevarnih snovi na ali v tla, razen za zračne usedline in za vnose snovi, ki so posledica izjemnih, neizogibnih in neustavljivih naravnih pojavov, ter za snovi, ki so udeležene pri procesu obravnave ali izboljševanja tal, da se izognejo kopičenju v obsegu, ki škoduje funkcijam tal ali predstavlja veliko nevarnost za zdravje ljudi in okolje.

1a. Da bi delovale v skladu s tem členom, države članice sprejemajo ukrepe zlasti za omejevanje odlaganja nevarnih snovi na zemljo z namakalno vodo, uporabo gnojil in trosenjem odpadkov.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe poudarja pomen omejevanja odlaganja nevarnih snovi na zemljišča preko vode, gnojil in odpadkov.

1b. Ukrepi za preprečevanje onesnaženja tal, ki jih sprejme Skupnost ali so sprejeti v okviru macionalnih postopkov odobritve in si prizadevajo za varstvo tal, se štejejo za varnostne ukrepe.

Obrazložitev

Pristop, ki se osredotoča na posledice vnosa nevarnih snovi, mora upoštevati rabo tal in načelo sorazmernosti.

Zahteve te direktive ne veljajo za dejavnosti, odobrene v okviru zakonodaje EU ali nacionalne zakonodaje, ki že izpolnjujejo obveznost preprečevanja onesnaževanja tal v skladu z ustreznimi pravnimi zahtevami.

Treba je preprečiti podvajanje regulativnih sistemov, ki varstvu tal ne prinaša dodane vrednosti!

1c. Države članice morajo zagotoviti sanacijo onesnaženih tal ob upoštevanju načela previdnosti, načela trajnosti, načela onesnaževalec plača in načela sorazmernosti.

Obrazložitev

Razlikovati je treba med dvema vrstama onesnaževanja tal: tistim, ki ga povzročijo industrijske dejavnosti, in tistim, ki ga povzročijo kmetijski ukrepi. Kontaminacijo zaradi industrijskih dejavnosti je mogoče preprečiti, pri kmetijskih dejavnostih pa je to mogoče omejiti le do te mere, da ne pride do ogrožanja funkcij tal, zdravja in okolja.

Ocena potrebe po previdnostnih ukrepih mora temeljiti na oceni tveganja dejavnosti, pri katerih so možne kontaminacije tal.

1d. Za namen ohranitve funkcij tal in pogojev, ki so potrebni za varstvo okolja in zdravja ljudi, ter zagotovitev trajnostnih gospodarskih dejavnosti, varnosti živil in visokokakovostnih oz. uradno dovoljenih izdelkov in proizvodnih sistemov, države članice sprejmejo naslednje ukrepe:

a) spodbujanje ustreznih in trajnostnih praks upravljanja tal;

b) zmanjšanje tveganj onesnaženja kmetijskih in gozdnih površin;

c) povezovanje in posodabljanje zakonodaje in političnih ukrepov;

d) spodbujanje posebnih kampanj spremljanja na poskusnih območjih s posebnim stanjem tal in posebnimi proizvodnimi sistemi.

Obrazložitev

Za ohranitev funkcij tal morajo biti izpostavljeni nekateri preventivni ukrepi.

1e. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za vzpostavitev hierarhije ukrepov za zaščito tal pred onesnaževanjem, pri tem pa mora imeti prednost preprečevanje onesnaževanja.

Najpozneje [tri leta po začetku veljavnosti te direktive] Komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 19(3) sprejme seznam prednostnih nalog za nevarne snovi v ali na tleh, ki so obstojne, bioakumulativne in strupene ali visoko obstojne in visoko bioakumulativne, ter imajo nepopravljive ali trajne škodljive učinke in lahko škodujejo endokrinim funkcijam. Za te snovi se določijo evropske referenčne vrednosti, ki temeljijo na oceni tveganja.

Člen 10

Člen 10

– Popis onesnaženih območij

Postopek opredelitve, preiskave in ocene potencialno onesnaženih območij

– 1. Države članice v skladu s postopki iz člena 1 na svojem državnem ozemlju opredelijo območja, v nadaljnjem besedilu „onesnažena območja“, kjer je potrjena prisotnost nevarnih snovi, ki jo je povzročil človek na taki stopnji, da države članice menijo, da predstavlja veliko nevarnost za zdravje ljudi in okolje.

1. Države članice zagotovijo, da se opredelijo onesnažena območja na njihovem ozemlju.

– Pri oceni tveganja se upošteva sedanjo in odobreno prihodnjo rabo tal.

– 2. Države članice sestavijo nacionalni popis onesnaženih območij, v nadaljnjem besedilu „popis“. Popis se objavi in pregleda vsaj vsakih pet let.

2. Za namene odstavka 1 države članice:

– Člen 11

– Postopek opredelitve območij

– 1. Vsaka država članica imenuje pristojni organ, ki je odgovoren za opredeljevanje onesnaženih območij.

(a) imenujejo enega ali več pristojnih organov, ki so pristojni za opredelitev potencialno onesnaženih območij in onesnaženih območij ter za vodenje zadevnega popisa.

– 2. V petih letih od [datuma prenosa] opredelijo pristojni organi najmanj območja, kjer se izvajajo morebitne onesnaževalne dejavnosti iz Priloge II, ki se trenutno izvajajo ali so se izvajale v preteklosti.

(b) v 7 letih od [datuma prenosa] opredelijo pristojni organi najmanj območja, kjer se izvajajo morebitne onesnaževalne dejavnosti, navedene v Prilogi II, ki se trenutno izvajajo ali so se izvajale v preteklosti. Opredelitve se pregledajo v rednih časovnih presledkih.

 – 

(c) pri območjih, ki so bila opredeljena v skladu s točko (b), analizirajo obstoječe podatke sedanjih in preteklih dejavnostih na območju, in opravijo natančno preiskavo, zlasti glede ravnanja z nevarnimi snovmi ter njihove uporabe in shranjevanja v daljšem časovnem obdobju ter katerih koli dokazov o nesrečah, povezanih z emisijami nevarnih snovi;

 – 

(d) določijo vrednosti tveganja za najpomembnejša varovana območja in uporabe na svojem ozemlju;

 – 

(e) izmerijo koncentracijo nevarnih snovi, ki so omejene na snovi, s katerimi se je ravnalo na območjih, opredeljenih v skladu z odstavkom (b);

– V ta namen se dejavnosti iz točke 2 Priloge II obravnavajo neodvisno od pragov iz Priloge I k Direktivi Sveta 96/61/ES(2), razen za dejavnosti, ki jih izvajajo mikropodjetja, kot je določeno v točki 3 člena 2 Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES(3), in dejavnosti v zvezi z živinorejo.

(f ) opravijo oceno tveganja na kraju samem na območjih, kjer raven nevarnih snovi presega vrednosti tveganja, določene v skladu s točko (d), pri čemer upoštevajo trenutno in odobreno predvideno uporabo območja. Taka ocena tveganja vsebuje vsaj tveganja, ki jih povzroča:

 – 

(i) neposreden človeški stik na podlagi ocen izpostavljenosti in znanstveno priznanih načel humane toksikologije;

 – 

(ii) slaba kakovost hrane in krme na podlagi določb o hrani, ki jih vsebuje Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006, in o krmi, ki jih vsebuje Direktiva 2002/32/ES;

– Opredelitve se pregledajo v rednih časovnih presledkih.

(iii) slaba kakovost vode na podlagi določb Direktive 2000/60/ES;

 – 

(g) poročilo o preiskavi in metodah ocenjevanja, ki so ga uporabile pri oceni tveganja v skladu s postopkom iz člena 17.

– 3. Pristojni organi v skladu z naslednjim časovnim razporedom izmerijo koncentracijo nevarnih snovi na opredeljenih območjih v skladu z odstavkom 2; na območjih, kjer je raven takšna, da obstajajo zadostni verjetni razlogi za izpostavljenost veliki nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje, na kraju samem ocenijo nevarnost:

3. Pristojni organi v skladu z naslednjim časovnim razporedom zagotovijo, da se opravi preiskava tal iz odstavka 2 z namenom, da se ugotovi, ali je potrebno preiskovano območje označiti za onesnaženo območje:

(a) v petih letih od [datum prenosa] na najmanj 10 % teh območij;

(a) v petih letih od [datum prenosa] na najmanj 10 % teh območij;

(b) v 15 letih od [datum prenosa] na najmanj 60 % teh območij;

(b) v 15 letih od [datum prenosa] na najmanj 60 % teh območij;

(c) v 25 letih od [datum prenosa] na preostalih območjih.

(c) v 20 letih od [datum prenosa] na preostalih območjih.

3a. Države članice pripravijo nacionalne ali regionalne popise onesnaženih območij. Popisi se objavijo in, če je to potrebno, posodobijo najmanj vsakih pet let na podlagi podatkov, ki so jim posredovani ali so pridobljeni v njihovem imenu, da se vključijo zlasti nova onesnažena območja, ki so bila opredeljena, in izključijo območja, ki so bila sanirana in ki ne pomenijo več utemeljene nevarnosti za zdravje ljudi in okolje.

Pri pripravi popisa države članice lahko uporabijo podatke, ki so že na voljo na nacionalni ravni.

3b. Države članice, kjer je primerno, posebno pozornost namenijo razlikovanju med antropogenim in geogenim onesnaževanjem. Geogeno onesnaževanje tal, kot je opredeljeno v členu 2, se oceni glede na tveganje, ki ga predstavlja za zdravje ljudi in okolje.

_____________

1 UL L 257, 10.10.1996, str. 26.

2 UL L 124, 20.05.2003, str. 36.

Obrazložitev

Sporazumni predlog spremembe.

3c. Države članice zagotovijo, da:

(a) je morebitni kupec zemljišča v skladu z odstavkom 2 seznanjen s preteklimi dejavnostmi, ki so potekale na zemljišču, in, če obstajajo, z rezultati ocen in raziskav v skladu z odstavkom/a 2 in/ali 3, preden so deli zemljišča ali zemljišče v celoti prodani,

(b) sta preiskava in ocena, potrebni za odločitev, ali območje predstavlja tveganje za zdravje ljudi ali okolje, vedno zaključeni pred začetkom vsakega novega projekta. Države članice lahko od lastnika ali nosilca projekta zahtevajo, da omenjene raziskave in ocene opravi.

3d. Poročila o raziskavah v skladu z odstavkoma 3 in 3c(a) so na voljo pristojnemu organu.

.

Člen 12

črtano

Poročilo o stanju tal

1. Za območja v postopku prodaje, na katerih se izvaja onesnaževalna dejavnost iz Priloge II ali je iz uradne evidence, kot je nacionalni register, razvidno, da se je dejavnost izvajala, države članice zagotovijo, da lastnik navedenega območja ali bodoči kupec pristojnim organom iz člena 11 in drugi stranki transakcije predloži poročilo o stanju tal.

2. Poročilo o stanju tal izda pooblaščen organ ali oseba, ki jo določi država članica. Vsebuje najmanj naslednje podrobnosti:

(a) podatke o območju iz preteklosti, dostopne iz uradnih evidenc;

(b) kemično analizo, v kateri je določena koncentracija nevarnih snovi v tleh, omejena na tiste snovi, ki so povezane z morebitno onesnaževalno dejavnostjo na kraju samem;

(c) raven koncentracije, pri kateri obstaja zadosten razlog, da zadevne nevarne snovi predstavljajo znatno tveganje za zdravje ljudi in okolje.

3. Države članice uvedejo metodologijo, potrebno za določitev ravni koncentracij iz odstavka 2(b).

4. Podatke iz poročila o stanju tal uporabljajo pristojne oblasti z namenom, da opredelijo onesnažena območja v skladu s členom 10(1).

-1. Države članice v sedmih letih od [datum prenosa] zagotovijo pripravo strategije ali strategij sanacije na upravni ravni, ki se jim zdi primerna, vključno najmanj s postopkom za določitev ciljev sanacije, postopkom za določitev prednostnega seznama, časovnim načrtom izvajanja ukrepov sanacije za območja, določena v skladu s členom 10(2), in mehanizmom financiranja v skladu s 3. odstavkom tega člena. Države članice v skladu s členom 16 obvestijo Komisijo o svojih ciljih sanacije, postopkom za določitev prednostnega seznama, časovnim načrtom izvajanja ukrepov sanacije za območja, določena v skladu s členom 10(2), in mehanizmom financiranja v skladu s 3. odstavkom tega člena.

1. Države članice zagotovijo sanacijo onesnaženih območij, navedenih v popisih.

1. Države članice zagotovijo sanacijo onesnaženih območij, opredeljenih v skladu s členom 10(2), v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih same določijo ali so jih že določile.

Države članice morajo tudi zagotoviti sprejem začasnih in nujnih ukrepov, kadar obstaja resna nevarnost, da se bo onesnaženje razširilo ter ogrozilo zdravje ljudi in okolje.

Države članice za sanacijo zagotovijo uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij.

2a. Države članice določijo ustrezen ukrep, s tem da med drugim upoštevajo stroške in koristi tega ukrepa.

2b. Če sredstva, potrebna za sanacijo, tehnično niso dosegljiva ali predstavljajo nesorazmerne stroške glede na pričakovane okoljske koristi, se območja lahko uredijo tako, da ne škodujejo okolju ali zdravju ljudi, vključno z omejitvijo dostopa do njih ali dopuščanjem obnove po naravni poti. Če države članice izberejo katero od teh možnosti, potem spremljajo tveganje za zdravje ljudi in okolje.

3. Države članice vzpostavijo ustrezne mehanizme za financiranje sanacije onesnaženih območij, za katere ne velja načelo, da plača onesnaževalec, pri katerih na podlagi zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje odgovorne osebe ni mogoče ugotoviti ali bremeniti za stroške sanacije.

3. Države članice vzpostavijo ustrezne mehanizme na nacionalni ravni (kot so sredstva, pomoč pri naložbah, davčne oprostitve ali olajšave, vračilo davka, programi neposredne podpore cenam) za financiranje sanacije ali za zagotovitev sanacije tistih onesnaženih območij, za katere ne velja načelo, da plača onesnaževalec, pri katerih na podlagi zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje odgovorne osebe ni mogoče ugotoviti ali bremeniti za stroške sanacije. Za spodbujanje sanacije države članice zagotovijo pravilno delovanje teh mehanizmov, da ohranijo zaupanje vlagateljev in uresničijo cilje te direktive.

Države članice vzpostavijo postopke za ravnanje v primerih, ko mora biti odgovornost za financiranje sanacije (ali njenega dela) prenešana z ene potencialno odgovorne osebe na drugo. Obstoječi mehanizmi za financiranje v državah članicah se ohranijo, če so se izkazali za učinkovite.

Obrazložitev

Člen 14

črtano

Nacionalna strategija sanacije

1. Države članice na osnovi popisa v sedmih letih od [datum prenosa] pripravijo nacionalno strategijo sanacije, ki vključuje najmanj cilje sanacije, prednostni seznam, ki se začenja z največjimi tveganji za zdravje ljudi, časovni načrt izvajanja in sredstva, ki so jih dodelili organi, odgovorni za proračunske odločitve v državah članicah, v skladu z njihovimi nacionalnimi postopki.

Če se uporabita obvladovanje ali naravna obnovitev, je treba spremljati razvoj tveganja za zdravje ljudi in okolje.

2. Nacionalna strategija sanacije se začne uporabljati in objavi najkasneje osem let po [datumu prenosa]. Pregleda se najmanj vsakih pet let.

2. Členi 2(1), (2), (3) in (5) Direktive 2003/35/ES se uporabljajo za pripravo, spremembe in pregled programov ukrepov na ogroženih območjih iz člena 8 in za nacionalne strategije sanacije iz člena 14.

črtano

Obrazložitev

Treba je podpreti prizadevanje Komisije za nadaljnje ozaveščanje javnosti v skladu s členom 15(1) predloga direktive. Sodelovanje javnosti mora biti omejeno na primere, ki so navedeni v Direktivi 2003/35ES o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem. Zato je treba odstavek 2 črtati.

Člen 15a

Sodelovanje med državami članicami

Kadar se država članica zaveda, da ima lahko eno od njenih prednostnih ali onesnaženih območij znatne negativne posledice za človekovo zdravje in okolje v drugi državi članici, ali kadar to zahteva država članica, ki bi lahko bila hudo prizadeta, država članica, v kateri so območja tveganja ali onesnažena območja, o tem obvesti drugo državo članico in se z njo posvetuje o ukrepih za preprečitev ali zmanjšanje negativnih posledic.

Obrazložitev

Države članice morajo pri reševanju čezmejnega vpliva degradacije tal medsebojno sodelovati.

1. Države članice Komisiji v petih letih od [datuma prenosa] in vsakih naslednjih pet let predložijo naslednje podatke:

(a) povzetek pobud v skladu s členom 5;

(b) ogrožena območja v skladu s členom 6(1);

(c) uporabljeno metodologijo za ugotavljanje nevarnosti v skladu s členom 7;

(d) programe ukrepov, sprejete v skladu s členom 8, in oceno učinkovitosti ukrepov za zmanjševanje nevarnosti in pojavov degradacijskih procesov;

(e) rezultat opredelitev v skladu s členom 11(2) in (3) in popis onesnaženih območij v skladu s členom 10(2);

(f) nacionalno strategijo sanacije, sprejeto v skladu s členom 14;

(g) povzetek pobud za ukrepe ozaveščanja v skladu s členom 15.

1. Države članice v skladu s členom 17 vzpostavijo postopek, ki Komisiji omogoča dostop do podatkov, ki vsebujejo informacije v skladu s členi 5, 6, 10 in 13, in do povzetka pobud ozaveščanja, sprejetih na podlagi člena 15.

Obrazložitev

Da bi se izognili nepotrebnim birokratskim postopkom in dodatnim upravnim stroškom, se je treba za vsako ceno izogibati obveznostim dokumentiranja, sestavljanja kart in poročanja, saj bi imele uprave držav članic zaradi tega znatne dodatne stroške dela in materiala, tako enkratne kot trajne.

Države članice morajo vzpostaviti svoje sisteme poročanja za posredovanje informacij Evropski komisiji.

Komisija mora imeti možnost, da lahko v enotnem podatkovnem formatu primerja informacije in analize, ki jih posredujejo države članice.

2. Podatke iz odstavka 1(b), ki jih spremljajo metapodatki, so na voljo v dokumentirani digitalni obliki z geološkimi podatki, ki je čitljiva v geografskem informacijskem sistemu (GIS).

2. Države članice lahko v skladu z odstavkom 1 uporabljajo svoje lastne sisteme za zbiranje podatkov.

2a. Uspešni ukrepi in programi ukrepov, ocenjeni in dani na voljo v skladu s tem členom, se lahko vključijo v prilogo I.

V enem letu od [začetek veljavnosti] Komisija pripravi platformo za izmenjavo podatkov med državami članicami in interesnimi stranmi o opredeljenih območjih tveganja v skladu s členom 6 in za metodologijo ugotavljanja nevarnosti za trenutna ali onesnažena območja v uporabi ali v nastajanju.

V enem letu od [začetek veljavnosti] Komisija pripravi platformo za izmenjavo podatkov in sodelovanje med državami članicami, regionalnimi in lokalnimi organi ter interesnimi stranmi o:

(a) najboljših praksah ohranjanja in izboljševanja funkcije tal, to je skladiščenja ogljika, v skladu s členom 3;

(b) prepoznavanju tal velike vrednosti in najboljših praksah zaščite, ohranjanja in izboljševanja njihovih značilnosti ter funkcij v skladu s členom 4(1a);

(c) kodeksih dobre prakse v skladu s členom 4(1b), vključno z najboljšimi praksami preprečevanja in boja proti eroziji, zmanjšanju količine organskih snovi, zbijanju tal, zasoljevanju, zemeljskim usadom, škodljivim učinkom podnebnih sprememb, dezertifikaciji in upadu raznovrstnosti, kar vse izhaja iz procesov degradacije tal;

(d) kodeksih dobre prakse za pozidavo v skladu s členom 5;

(e) opredelitvi prednostnih območij v skladu s členom 6;

(f) metodologijah za ugotavljanje nevarnosti za onesnažena območja trenutno v uporabi ali nastajanju;

(g) znanstvenih podatkih o varstvu tal iz, med drugim, sedmega okvirnega programa in naslednjih programov ter o izkušnjah pri preprečevanju degradacije tal in odpravljanju njihove onesnaženosti. Komisija v skladu s postopkom s pregledom, navedenim v členu 19(3), opredeli smernice za metodologije ugotavljanja nevarnosti za onesnažena območja.

Obrazložitev

Platforma za izmenjavo podatkov bi morala dobiti širšo in bolj osrednjo vlogo kot predlog Komisije.

1a. Komisija pri pripravi platforme upošteva obstoječe sisteme v državah članicah in njeno združljivost z nacionalnimi informacijskimi sistemi. Določbe direktive 2007/2/ES ostanejo nespremenjene. Države članice pomagajo Komisiji glede kakovosti podatkov in metapodatkov ter uporabe preteklih podatkov.

Obrazložitev

Pri pripravi tovrstne platforme je potreben pragmatičen pristop ob upoštevanju obstoječih sistemov v državah članicah.

1b. Če se na podlagi izmenjanih podatkov iz odstavka 1 ugotovi, da je treba uskladiti metode za ocenitev nevarnosti zaradi onesnaženosti tal v skladu s členom 10 ali da je treba direktivo prilagoditi glede na tehnični in znanstveni napredek, Komisija v skladu s členom 251 Pogodbe predlaga skupna merila za ocenitev nevarnosti zaradi onesnaženosti tal ali za sprejetje potrebnih prilagoditev.

Člen 18

Izvajanje in prilagajanje tehničnemu napredku

1. Komisija lahko Prilogo I na podlagi regulativnega postopka s pregledom iz člena 19(3) prilagodi tehničnemu in znanstvenemu napredku.

črtano

2. Če se na podlagi izmenjanih podatkov iz člena 17 ugotovi potreba po uskladitvi metodologij za oceno nevarnosti onesnaženosti tal, Komisija sprejme skupen kriterij za ovrednotenje tveganj zaradi onesnaženosti tal v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 19(3).

3. V štirih letih po [datumu začetka veljavnosti] sprejme Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 19(2) nujne določbe za kakovost podatkov in metapodatkov, uporabo zgodovinskih podatkov, metode, dostop, obliko izmenjave podatkov in izvajanje določb iz člena 16.

4. Odbor sprejme svoj poslovnik.

4. Odbor sprejme svoj poslovnik, ki predstavnikom interesnih skupin omogoča udeležbo pri razpravah odbora.

Obrazložitev

Postopek mora biti pregleden, demokratičen in uporaben ter mora vključevati vse interesne skupine.

4a. Odbor se pred sprejetjem odločitev posvetuje z vpletenimi gospodarskimi interesnimi skupinami in združenji okoljevarstvenikov.

Obrazložitev

Postopek mora biti pregleden, demokratičen in uporaben ter mora vključevati vse interesne skupine.

Člen 23
Sprememba Direktive 2004/35/ES

črtano

V členu 6 Direktive 2004/35/EC se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

'3. Pristojne oblasti zahtevajo, da izvajalec sprejme sanacijske ukrepe. V skladu s členom 13(1) Direktive xx/xx/xx lahko ukrepe sprejme pristojni organ sam, če izvajalec ne izpolni obvez iz odstavka 1 ali 2(b), (c) ali (d) tega člena, če ga ni mogoče ugotoviti ali bremeniti s stroški, nastalimi na podlagi te direktive.“

Obrazložitev

Na podlagi te določbe ni mogoče oceniti, kakšno finančno breme bi to pomenilo za javna sredstva. Države članice se morajo same odločiti, v kakšni meri želijo sanirati ali lahko sanirajo tovrstno okoljsko škodo.

Kjer ostanejo obstoječe nacionalne določbe nespremenjene, se samo navede, da so skladne s to direktivo.

Obrazložitev

Komisija meni, da nekaterih obstoječih določb zakonodaje držav članic ni treba prilagaditi direktivi, saj predvidevajo enako ali višjo raven varstva in so skladne z določbami direktive. Zato ni potrebno, da bi se od njih ponovno uradno zahtevala predložitev teh določb s sklicevanjem na direktivo. Zadošča uradno obvestilo o njihovi skladnosti z direktivo.

PRILOGA -I

Možni elementi v kodeksih dobre prakse za zaščito ali izboljšanje tal

Kodeksi dobre prakse za različne dejavnosti, povezane z rabo zemljišč, lahko vsebujejo naslednje elemente:

1. opis pričakovanih vplivov na funkcije tal (upoštevati bi bilo treba samo tiste funkcije, ki so lahko močno ovirane);

2. tehnike, metode in prakse upravljanja zemljišč, ki povzročajo kar najmanj motenj v funkcijah tal, hkrati pa omogočajo njihovo trajnostno rabo;

3. seznam virov podatkov in pristojnih organov, ki lahko uporabniku zemljišča svetujejo, kako naj uporabi tla, da bo povzročal čim manj motenj;

4. seznam nacionalne zakonodaje in zakonodaje Skupnosti, ki se nanaša na zaščito tal in se uporablja za posebno dejavnost;

5. smernice za metodologije za oceno tveganja

Vsebnost organskih snovi

Obrazložitev

Za območja, ki jih ogroža erozija, je značilna tudi nizka vsebnost organskih snovi/humusa v tleh. Meritve tega parametra bodo skupaj z drugimi parametri omogočile, da se ocenijo potrebe in sprejmejo ustrezni protiukrepi. Ustrezna vsebnost humusa v tleh občutno izboljša njihovo zmogljivost za zadrževanje vode in s tem preprečuje erozijo.

Hidrološki pogoji

Hidrološki in hidrogeološki pogoji

Agro-ekološko območje

Agro-ekološko območje

Antropogeni dejavniki (na primer vodno gospodarstvo itd.)

Obrazložitev

Za opredelitev območij, ki jih ogroža erozija, je med elemente treba vključiti človekove dejavnosti in hidrogeološke pogoje, ki ključno vplivajo na površinske vode, neposredne povzročiteljice erozije.

pH

Obrazložitev

Samo tla z ustreznimi pH pogoji zagotavljajo stabilno strukturo tal in zmanjšujejo nevarnost erozije. To se doseže s stabilizacijo por glinenih mineralov. Struktura agregatov tal, ki je kot hiša iz kart, se stabilizira.

Bližina cest

Obrazložitev

Številne države v zimskem času še vedno uporabljajo sol za odmrzovanje cest, kar z odtekanjem povzroča zasoljevanje. Glede na gostoto cestnega omrežja v številnih delih Evrope je takšno zasoljevanje zelo pogosto in ga je treba upoštevati.

DEL 5a

SKUPNI ELEMENTI ZA OPREDELITEV OBMOČIJ, KI JIH OGROŽA ZAKISLJEVANJE

pH

Tipološka enota tal (STU) (tip tal)

Struktura tal

Podnebje

Namenska raba tal

Organske snovi v tleh

Kationska izmenjalna kapaciteta

Obrazložitev

Zakisljevanje je povezano z vsemi naštetimi elementi, ki so pomembni za rast rastlin in ekoloških značilnosti, vključno s kationsko izmenjalno kapaciteto.

PRILOGA Ia

Možni ukrepi v skladu s členom 8

MOŽNI UKREPI ZA BOJ PROTI EROZIJI

Sprememba orne zemlje v travnike

Sajenje živih mej, skupin dreves in pogozdovanje

Omejevanje gradnje na zelo občutljivih območjih

Ustrezni posevki/kolobarjenje posevkov ter vmesni in začasni posevki

Trosenje komposta

Zmanjšano rahljanje tal

Mulčenje

Pokrivanje tal pozimi, zaščitni pasovi in žive meje

Ustrezna raba strojne opreme

Ureditev in vzdrževanje teras

Preprečevanje požarov

Omejevanje neprimernih praks na pobočjih

Tehnike upravljanja obalnih območij

MOŽNI UKREPI ZA BOJ PROTI ZMANJŠANJU KOLIČINE ORGANSKIH SNOVI

Sprememba orne zemlje v travnike

Sajenje dreves

Trosenje komposta

Omejevanje gradnje na zelo občutljivih območjih

Ustrezni posevki/kolobarjenje posevkov ter vmesni in začasni posevki

Ponovna uporaba ostankov posevkov v tleh

Zmanjšano rahljanje tal

Mulčenje

Izogibanje izsuševanju mokrišč zaradi zaščite šotnatih tal

MOŽNI UKREPI ZA BOJ PROTI ZASOLJEVANJU

Sprememba orne zemlje v travnike

Ustrezni posevki/Kolobarjenje posevkov

Uporaba ustreznih namakalnih tehnik in opreme

Uporaba vode ustrezne kakovosti

Ustrezno izsuševanje namakanih zemljišč

Uporaba organskih gnojil (npr. komposta, hlevskega gnoja)

Pranje tal

MOŽNI UKREPI ZA BOJ PROTI ZBIJANJU TAL

Sprememba orne zemlje v travnike

Zmanjšano rahljanje tal

Trosenje komposta

Kultiviranje in optimalna vlaga zemljišč

Omejevanje prekomerne uporabe strojne opreme

Uporaba gum z nizkim kontaktnim tlakom in nizkim tlakom polnjenja

Ustrezno izsuševanje

Ustrezna gostota živali in trajanje paše

MOŽNI UKREPI ZA BOJ PROTI ZEMELJSKIM USADOM

Omejitev gradenj, ki povečujejo tveganja zemeljskih usadov, še posebej na strmih pobočjih

Izogibanje krčenju gozdov in sajenju dreves za zadrževanje zemlje

Preprečevanje opuščanja zemljišč

Vzpostavitev in vzdrževanje elementov pokrajine, kot so terase, žive meje, gozdički

Priloga II

črtano

Obrazložitev

Vsaka država članica mora sestaviti svoj nacionalni seznam onesnaženih območij. Prednost tega je, da se upoštevajo posebne nacionalne razlike in da se izboljša poznavanje dejavnosti, ki so povzročile onesnaženje v preteklosti. Nekateri obrati, ki že izpolnjujejo zahteve o varstvu tal, opredeljene v zakonodaji EU (na primer celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja), se ne smejo razporediti kot možni onesnaževalci tal.

1. Ta Direktiva določa okvir za varstvo tal in ohranitev sposobnosti tal za opravljanje vseh okoljskih, gospodarskih, družbenih in kulturnih funkcij, naštetih v nadaljevanju:

1. 1. Ta Direktiva določa okvir za varstvo tal in ohranitev sposobnosti tal za opravljanje okoljskih, gospodarskih, družbenih in kulturnih funkcij, naštetih v nadaljevanju:

(a) proizvodnja biomase, tudi v kmetijstvu in gozdarstvu;

1. naravne funkcije:

(b) skladiščenje, filtriranje in preoblikovanje hranilnih in drugih snovi ter vode;

(a) skladiščenje, filtriranje in preoblikovanje hranilnih in drugih snovi ter vode;

(c) sklad biološke raznovrstnosti, kot so življenjski prostor, vrste in geni;

(b) sklad biološke raznovrstnosti, kot so življenjski prostor, vrste in geni;

(d) fizično in kulturno okolje za ljudi in človeške dejavnosti;

(c) skladiščenje ogljika;

(e) vir surovin;

2. arhiv geološke in arheološke dediščine; in

(f) skladiščenje ogljika;

3. funkcije kot so:

(g) arhiv geološke in arheološke dediščine.

(a) nahajališče surovin in območje za druge oblike industrijske, gospodarske in javne rabe, promet, preskrbo in distribucijo ter odstranjevanje odpadnih voda in odpadkov;

(b) fizično in kulturno okolje za ljudi in njihove dejavnosti;

(c) proizvodnja biomase, tudi v kmetijstvu in gozdarstvu.

V ta namen določa ukrepe za preprečevanje degradacijskih procesov tal, ki potekajo naravno ali kot posledica raznovrstnih človeških dejavnosti, ki slabšajo sposobnost tal za opravljanje navedenih funkcij. Ti ukrepi zajemajo blaženje učinkov navedenih procesov in obnovo ter sanacijo degradiranih tal, kot to narekuje trenutna in predvidena uporaba.

Direktiva določa ukrepe za blaženje učinkov degradacijskih procesov tal in obnovo ter sanacijo degradiranih tal, kot to narekuje trenutna ali predvidena uporaba, glede na veliko nevarnost za zdravje ljudi ali okolje.

(Točke (a), (b), (c), (d) in (f) besedila Komisije ustrezno postanejo točke 3(c), 1(a), 1(b), 3(b) in 1(c) v predlogu spremembe Parlamenta. Točka (g) (nova točka 2) se spremeni.)

Obrazložitev

Nova razporeditev funkcij tal, ki je podobna členu 1 protokola o varstvu tal k Alpski konvenciji. Med naravnimi funkcijami tal in funkcijami rabe tal je treba vzpostaviti ravnotežje.

Območja industrijske in gospodarske dejavnosti je treba uvrstiti med funkcije tal (odstavek 3a); izraz „nahajališča surovin“ je ustreznejši.

2. Ta direktiva se uporablja za tla, ki sestavljajo vrhnjo plast zemeljske skorje med kamninami in površino, pri čemer je izključena podtalnica, kot je opredeljeno v členu 2(2) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES.

2. Ta direktiva se uporablja za tla, ki sestavljajo vrhnjo plast zemeljske skorje med kamninami in površino, pri čemer je izključena podtalnica, vodni tokovi in struge iz člena 2(2) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES.

Obrazložitev

Opredelitev, da tla segajo od površine do kamnin, je preširoka. Varstvo tal je bolj smiselno povezati z njihovimi funkcijami kot pa z določenim prostorom, saj ukrepi temeljijo na rabi tal.

Vodni tokovi in struge so že zajeti v okvirno direktivo o vodi, zato morajo biti vključeni v določbo o izjemi.

(2a) „sanacija“ pomeni:

– ukrepe za odstranitev ali zmanjšanje onesnaževal (dekontaminacijski ukrepi),

– ukrepe za dolgoročno preprečevanje ali zmanjšanje razširjanja onesnaževal (varnostni ukrepi).

Obrazložitev

Opredelitev „sanacije“ mora biti enotna in mora zaradi načela sorazmernosti vsebovati varnostne ukrepe.

Pri razvoju sektorskih politik je morebitno poslabšanje ali zmanjšanje degradacije tal, zato naj države članice opredelijo, opišejo in presodijo vplive takšnih politik na te procese, zlasti na področju regionalnega in mestnega prostorskega načrtovanja, prometa, energije, kmetijstva, razvoja podeželja, gozdarstva, pridobivanja surovin, trgovine in industrije, politike proizvodov, turizma, podnebnih sprememb, okolja, narave in pokrajine.

Države članice navedene ugotovitve javno objavijo.

Pri razvoju sektorskih politik je morebitno poslabšanje ali zmanjšanje degradacije tal, zato naj države članice upoštevajo vplive takšnih politik na te procese, zlasti na področju regionalnega in mestnega prostorskega načrtovanja, prometa, energije, kmetijstva, razvoja podeželja, gozdarstva, pridobivanja surovin, trgovine in industrije, politike proizvodov, turizma, podnebnih sprememb, okolja, narave in pokrajine.

Obrazložitev

Preprečiti je treba dodatne uradne postopke in objave poleg obstoječih predpisanih strateških okoljskih presoj (Direktiva 2001/42/ES) in presoj vplivov na okolje (Direktiva 85/337/EGS). Abstraktna pravila o varstvu tal ne smejo postavljati pod vprašaj posameznih določb z drugih področij zakonodaje.

Obveznost poročanja ne prinaša dodane vrednosti in bi jo bilo treba zato črtati.

Države članice zagotovijo, da so uporabniki zemljišč, katerih dejavnosti vplivajo na tla na način, za katerega je upravičeno pričakovati, da bo škodoval funkcijam tal iz člena 1(1), obvezani sprejeti previdnostne ukrepe, s katerimi preprečijo ali ublažijo škodljive učinke.

Države članice sprejmejo potrebne pravne in upravne ukrepe za zagotovitev varstva funkcij tal iz člena 1(1). Obveznosti glede previdnosti se izpolnijo s preprečitvijo ali zmanjšanjem škodljivih vplivov na tla. Previdnostni ukrepi so ukrepi, ki so sorazmerni glede na njihovo stroškovno učinkovitost, tehnično izvedljivost ter sedanjo in prihodnjo rabo tal.

Države članice so odgovorne za nadzorovanje teh ukrepov.

Obrazložitev

Smiselno se zdi uporabiti podobno ubeseditev, kot jo pozna člen 2(1) protokola o varstvu tal k Alpski konvenciji.

Previdnostni ukrepi za preprečevanje škodljivih učinkov na tla morajo biti izvedljivi in sorazmerni ter upoštevati sedanjo in prihodnjo rabo tal.

1. V obdobju petih let [datum prenosa] države članice opredelijo ogrožena območja na državnem ozemlju na ustrezni ravni, v nadaljnjem besedilu „ogrožena območja“, kjer obstajajo jasni dokazi ali upravičeni razlogi za sum, da tam poteka ali da bo v bližnji prihodnosti verjetno prišlo do degradacijskih procesov:

1. V obdobju osmih let od [datuma prenosa] države članice opredelijo ogrožena območja na državnem ozemlju, v nadaljnjem besedilu „ogrožena območja“, kjer obstajajo jasni dokazi ali upravičeni razlogi za sum, da tam poteka ali da bo v bližnji prihodnosti verjetno prišlo do degradacijskih procesov:

(a) erozija zaradi vode ali vetra;

(b) zmanjšanje količine organskih snovi zaradi stalnega zniževanja deleža organskih snovi v tleh brez nerazkrojenih ostankov rastlin in živali, njihovih delnih razgradnih produktov, in biomase tal;

(c) zbijanje tal zaradi povečane gostote in zmanjšanja poroznosti tal;

(e) zasoljevanje zaradi kopičenja razgradljivih soli v tleh;

(f) zemeljski usadi zaradi strmin, zmerno hitrega do hitrega premikanja zemeljskih in kamninskih gmot.

(a) erozija zaradi vode ali vetra;

(b) zmanjšanje količine organskih snovi zaradi stalnega zniževanja deleža organskih snovi v tleh brez nerazkrojenih ostankov rastlin in živali, njihovih delnih razgradnih produktov, in biomase tal;

(c) zbijanje tal zaradi povečane gostote in zmanjšanja poroznosti tal;

(e) zasoljevanje zaradi kopičenja razgradljivih soli v tleh;

(f) zemeljski usadi zaradi strmin, zmerno hitrega do hitrega premikanja zemeljskih in kamninskih gmot.

Območja, na katerih je prišlo do spremembe tal in/ali lahko do spremembe pride v bližnji prihodnosti zaradi enega od razlogov, naštetih v prvem pododstavku, se ne štejejo za ogrožena območja, če se bodo zadevne dejavnosti izvajale ali so se izvajale v skladu s členoma 4 in 5.

Obrazložitev

Obdobje osmih let je primerno na podlagi izkušenj z drugimi, primerljivimi direktivami.

Izraz „na ustrezni ravni“ je odveč in ga je treba črtati.

Da bi preprečili protislovja pri presoji, mora biti jasno, da neko območje ni razvrščeno kot ogroženo območje, če degradacijski proces tal ustreza določbam členov 4 in 5. Sicer bi bilo treba med „ogrožena območja“ uvrstiti npr. tudi rudarska območja, saj na njih zaradi odstranjevanja tal in surovin pride do „zmanjšanja količine organskih snovi“.

1. Za namene ohranjanja funkcij tal iz člena 1(1) določijo države članice na podlagi člena 6 na ustrezni ravni program ukrepov, ki vključujejo vsaj cilje za zmanjšanje tveganja, ustrezne ukrepe za doseganje navedenih ciljev, časovni načrt za izvajanje navedenih ukrepov in oceno zasebnih ali javnih sredstev za financiranje teh ukrepov.

1. Za namene ohranjanja funkcij tal iz člena 1(1) določijo države članice glede na vsa ogrožena območja na podlagi člena 6 program ukrepov, ki vključujejo vsaj cilje za zmanjšanje tveganja, ustrezne ukrepe za doseganje navedenih ciljev, časovni načrt za izvajanje navedenih ukrepov in oceno zasebnih ali javnih sredstev za financiranje teh ukrepov.

Obrazložitev

Države članice bi morale pripraviti program ukrepov za opredeljena ogrožena območja v celoti in ne za posamezna ogrožena območja. Tako bi lahko skromna sredstva osredotočila na posebne nevarnosti. V primeru manjših nevarnosti zadostuje nadzor ogroženosti.

Izraz „na ustrezni ravni“ je odveč in ga je treba črtati.

4. Program ukrepov se pripravi v sedmih letih od [datuma prenosa] in se ne uporablja dlje kot osem let po tem datumu.

4. Program ukrepov se pripravi v 12 letih od [datuma prenosa] in se ne uporablja dlje kot 15 let po tem datumu.

Program ukrepov se javno objavi in pregleda najmanj vsakih pet let.

Program ukrepov se javno objavi in pregleda najmanj vsakih 10 let.

Obrazložitev

Obdobja dvanajstih, petnajstih oziroma desetih let so na podlagi izkušenj z drugimi, primerljivimi direktivami, realistična in zmanjšujejo upravno breme.

Za namen ohranitve funkcij tal iz člena 1(1) sprejmejo države članice ustrezne in sorazmerne ukrepe za omejevanje namernega ali nenamernega vnosa nevarnih snovi na ali v tla, razen za zračne usedline in za vnose snovi, ki so posledica izjemnih, neizogibnih in,neustavljivih naravnih pojavov, da se izognejo kopičenju, ki škoduje funkcijam tal ali predstavlja veliko nevarnost za zdravje ljudi in okolje.

Za namen ohranitve funkcij tal iz člena 1(1) sprejmejo države članice ustrezne in sorazmerne ukrepe za omejevanje namernega ali nenamernega vnosa nevarnih snovi na ali v tla, razen za zračne usedline in za vnose snovi, ki so posledica izjemnih, neizogibnih in neustavljivih naravnih pojavov, da se izognejo kopičenju, ki bi glede na sedanjo in prihodnjo rabo lahko vplivalo na obstoječe funkcije tal ali predstavljalo veliko nevarnost za zdravje ljudi in okolje.

Obrazložitev

Pristop, ki se osredotoča na posledice vnosa nevarnih snovi, mora upoštevati rabo tal in načelo sorazmernosti.

Obrati, dovoljeni v skladu z:

– Direktivo Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja1,

– Direktivo 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih2 in njenimi poddirektivami (zlasti Direktivo Sveta 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih3),

– Direktivo 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktnih dejavnosti4,

izpolnijo obveznost preprečevanja iz odstavka 1 z upoštevanjem ukrepov za preprečevanje onesnaževanja tal, ki jih zahteva postopek za pridobitev dovoljenja.

--------------------------------------------

1 UL L 257, 10.10.1996, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 33, 4.2.2006, str. 1).

2 UL L 114, 27.4.2006, str. 9.

3 UL L 182, 16.7.1999, str. 1.

4 UL L 102, 11.4.2006, str. 15.

Obrazložitev

Direktiva o varstvu tal ne sme pod vprašaj postavljati dejavnosti, dovoljenih v skladu z zakonodajo EU, ki že upošteva varstvo tal.

1. Države članice v skladu s postopki iz člena 1 na svojem državnem ozemlju opredelijo območja, v nadaljnjem besedilu „onesnažena območja“, kjer je potrjena prisotnost nevarnih snovi, ki jo je povzročil človek na taki stopnji, da države članice menijo, da predstavlja veliko nevarnost za zdravje ljudi in okolje.

Pri oceni tveganja se upošteva sedanjo in prihodnjo odobreno rabo tal.

1. Države članice sestavijo nacionalni popis onesnaženih območij, v nadaljnjem besedilu „popis“. Popis se objavi in pregleda vsaj vsakih pet let.

2. Države članice sestavijo nacionalni popis onesnaženih območij, v nadaljnjem besedilu „popis“. Popis se objavi in pregleda vsaj vsakih pet let.

2. Države članice v skladu s postopkom iz člena 11(3) na svojem državnem ozemlju opredelijo območja, na katerih je treba izmeriti koncentracijo nevarnih snov zaradi človekove dejavnosti, zato da se preveri, ali obstaja velika nevarnost za zdravje ljudi in okolje ob upoštevanju sedanje ali prihodnje odobrene rabe tal. Območja, kjer je potrjena ta nevarnost, so opredeljena kot „onesnažena območja“.

(Odstavek 1, pododstavek 1 in odstavek 2 v besedilu Komisije so postali odstavek 2 in odstavek 1 v predlogu spremembe Parlamenta. Odstavek 2 v predlogu spremembe Parlamenta je spremenjen.)

Obrazložitev

Člen se lahko pojasni s preprostejšim besedilom, ki upošteva izpostavljenost tveganju in rabo tal.

1. Vsaka država članica imenuje pristojni organ, ki je odgovoren za opredeljevanje onesnaženih območij.

1. Vsaka država članica imenuje pristojni organ, ki je odgovoren za opredeljevanje onesnaženih območij. Pristojni organ se lahko po potrebi posvetuje z interesnimi skupinami.

Obrazložitev

Za učinkovitejši postopek opredeljevanja onesnaženih zemljišč se je mogoče glede na lokalne razmere posvetovati z različnimi interesnimi skupinami.

V petih leti od [datuma prenosa] opredelijo pristojni organi najmanj območja, kjer se izvajajo morebitne onesnaževalne dejavnosti iz Priloge II, ki se trenutno izvajajo ali so se izvajale v preteklosti.

V petih leti od [datuma prenosa] opredelijo pristojni organi najmanj območja, kjer se trenutno izvajajo ali so se izvajale v preteklosti dejavnosti iz Priloge II.

Obrazložitev

Z razvrščanjem vseh industrijskih sektorjev med morebitne onesnaževalce bi vplivali na njihov ugled.

3. Pristojni organi v skladu z naslednjim časovnim razporedom izmerijo koncentracijo nevarnih snovi na opredeljenih območjih v skladu z odstavkom 2; na območjih, kjer je raven takšna, da obstajajo zadostni verjetni razlogi za izpostavljenost veliki nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje, na kraju samem ocenijo nevarnost:

3. Pristojni organi v skladu z naslednjim časovnim razporedom ugotovijo prisotnost (če je potrebno tudi s pomočjo novih ukrepov) nevarnih snovi na opredeljenih območjih v skladu z odstavkom 2. Kjer rezultati pokažejo, da raven nevarnih snovi predstavlja veliko nevarnost za zdravje ljudi ali okolje ob upoštevanju sedanje ali prihodnje odobrene rabe tal, na kraju samem ocenijo nevarnost:

Obrazložitev

Treba je dopustiti možnost ponovne uporabe ukrepov, ki so jih že izvedle pristojne oblasti. Analizo je treba opraviti ob upoštevanju sedanje ali prihodnje odobrene rabe tal in izpostavljenosti tveganju.

1. Za območja v postopku prodaje, na katerih se izvaja onesnaževalna dejavnost iz Priloge II ali je iz uradne evidence, kot je nacionalni register, razvidno, da se je dejavnost izvajala, države članice zagotovijo, da lastnik navedenega območja ali bodoči kupec pristojnim organom iz člena 11 in drugi stranki transakcije predloži poročilo o stanju tal.

1. Za območja v postopku prodaje ali najema novemu uporabniku, na katerih se izvaja dejavnost iz Priloge II, ali je iz uradne evidence, kot je nacionalni register, razvidno, da se je dejavnost izvajala, države članice zagotovijo, da lastnik navedenega območja pristojnim organom iz člena 11 in bodočemu kupcu ali najemodajalcu predloži poročilo o stanju tal.

Obrazložitev

Ugotovitev, ali je območje onesnaženo ali ne, je pomembna za bodočega kupca in bodočega uporabnika. To je na primer pomembno pri najemu hiše z zemljiščem v novih stanovanjskih naseljih, zgrajenih na opuščenih industrijskih območjih. Takšna klavzula bi tudi pospešila vzpostavljanje popisa onesnaženih območij.

Poročilo o stanju tal izda pooblaščen organ ali oseba, ki jo določi država članica. Vsebuje najmanj naslednje podrobnosti:

Poročilo o stanju tal preveri pooblaščen organ ali oseba, ki jo določi država članica. Vsebuje najmanj naslednje podrobnosti:

Obrazložitev

Lastniki zemljišč morajo imeti možnost, da sami opravijo analizo tal. Vendar mora rezultat analize vedno preveriti nepristranska tretja oseba.

(c) raven koncentracije, pri kateri obstaja zadosten razlog, da zadevne nevarne snovi predstavljajo znatno tveganje za zdravje ljudi in okolje.

(c) raven koncentracije, pri kateri zadevne nevarne snovi lahko predstavljajo znatno tveganje za zdravje ljudi in okolje ob upoštevanju sedanje in prihodnje odobrene rabe tal.

Obrazložitev

Kakor določa člen 10(1), se pri oceni tveganja za zdravje ljudi in okolje upošteva sedanja in prihodnja odobrena raba tal. To bi moralo veljati tudi za poročilo o stanju tal.

2. Sanacijo sestavljajo posegi v tla za odstranitev, nadzor, obvladovanje ali zmanjševanje onesnaževal tako, da onesnažena območja ne predstavljajo več velike nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje, pri čemer se upošteva njihova trenutna in predvidena raba.

2. Sanacijo sestavljajo posegi v tla za odstranitev, nadzor, obvladovanje ali zmanjševanje onesnaževal, vključno z varnostnimi ukrepi, tudi naravno predelavo, tako, da onesnažena območja ne predstavljajo več velike nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje, pri čemer se upošteva njihova trenutna in predvidena raba.

Obrazložitev

Zaradi načela sorazmernosti bi morali biti varnostni ukrepi za zaščito območja izrecno priznani kot del nacionalne strategije. V številnih primerih sanacija onesnaženja tal, ki je posledica preteklih dejavnosti, v bližnji prihodnosti ne bo mogoča. Varnostni ukrepi ne morejo odstraniti vseh onesnaževal, lahko pa odpravijo nevarnosti za zdravje ljudi in okolje.

3. Države članice vzpostavijo ustrezne mehanizme za financiranje sanacije onesnaženih območij, za katere ne velja načelo, da plača onesnaževalec, pri katerih na podlagi zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje odgovorne osebe ni mogoče ugotoviti ali bremeniti za stroške sanacije.

3. Države članice vzpostavijo ustrezne mehanizme za financiranje sanacije onesnaženih območij, za katere ne velja načelo, da plača onesnaževalec, pri katerih na podlagi zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje odgovorne osebe ni mogoče ugotoviti ali bremeniti za stroške sanacije. Obstoječi mehanizmi za financiranje v državah članicah se ohranijo, če so se izkazali za koristne.

Obrazložitev

Treba je ohraniti zanesljive in preizkušene „mehanizme“ za financiranje sanacije „nikogaršnjih“, v preteklosti onesnaženih območij.

1. Države članice na osnovi popisa v sedmih letih od [datum prenosa] pripravijo nacionalno strategijo sanacije, ki vključuje najmanj cilje sanacije, prednostni seznam, ki se začenja z največjimi tveganji za zdravje ljudi, časovni načrt izvajanja in sredstva, ki so jih dodelili organi, odgovorni za proračunske odločitve v državah članicah, v skladu z njihovimi nacionalnimi postopki..

1. 1. Države članice na osnovi popisa v devetih letih od [datum prenosa] pripravijo nacionalno strategijo sanacije, ki vključuje najmanj cilje sanacije, prednostni seznam, ki se začenja z največjimi tveganji za zdravje ljudi, časovni načrt izvajanja in sredstva, ki so jih dodelili organi, odgovorni za proračunske odločitve v državah članicah, v skladu z njihovimi nacionalnimi postopki.

Obrazložitev

Sedemletno obdobje je za pripravo strategije sanacije skupaj z oceno tveganja prekratko. Primerno je obdobje devetih let.

2. Nacionalna strategija sanacije se začne uporabljati in objavi najkasneje osem let po [datumu prenosa]. Pregleda se najmanj vsakih pet let.

2. Nacionalna strategija sanacije se začne uporabljati in objavi najkasneje 10 let po [datumu prenosa]. Pregleda se najmanj vsakih 10 let.

Obrazložitev

Desetletno obdobje za prenos strategije sanacije in njen pregled na vsakih deset let sta glede na potrebni trud primerna.

2a. Sanirana območja se črtajo s popisa.

Obrazložitev

Logično je poskrbeti za to, da bodo črtana s popisa vsa dokončno sanirana območja. Popis je treba posodabljati in ohranjati mora svoj namen, torej mora vsebovati samo onesnažena območja.

1. Države članice Komisiji v petih letih od [datuma prenosa] in vsakih naslednjih pet let predložijo naslednje podatke:

1. 1. Države članice Komisiji v 10 letih od [datuma prenosa] in vsakih naslednjih 10 let predložijo naslednje podatke:

(a) povzetek pobud v skladu s členom 5;

(a) povzetek pobud v skladu s členom 5;

(b) ogrožena območja v skladu s členom 6(1);

(b) ogrožena območja v skladu s členom 6(1);

(c) uporabljeno metodologijo za ugotavljanje nevarnosti v skladu s členom 7;

(c) uporabljeno metodologijo za ugotavljanje nevarnosti v skladu s členom 7;

(d) programe ukrepov, sprejete v skladu s členom 8, in oceno učinkovitosti ukrepov za zmanjševanje nevarnosti in pojavov degradacijskih procesov;

(d) programe ukrepov, sprejete v skladu s členom 8, in oceno učinkovitosti ukrepov za zmanjševanje nevarnosti in pojavov degradacijskih procesov;

(e) rezultat opredelitev v skladu s členom 11(2) in (3) in popis onesnaženih območij v skladu s členom 10(2);

(f) nacionalno strategijo sanacije, sprejeto v skladu s členom 14;

(e) nacionalno strategijo sanacije, sprejeto v skladu s členom 14;

(g) povzetek pobud za ukrepe ozaveščanja v skladu s členom 15.

(f) povzetek pobud za ukrepe ozaveščanja v skladu s členom 15.

Obrazložitev

Primerno je, da se pri obveznosti poročanja glede na potrebni trud omogoči več časa.

Obveznosti poročanja, ki jih narekuje Komisija so preobsežne. Popis onesnaženih območij (prej točka (e)) je stvar držav članic.

4. Odbor sprejme poslovnik.

4. Odbor sprejme poslovnik. Ta predstavnikom interesnih skupin omogoča udeležbo na sejah odbora.

4a. Odbor se posvetuje z vpletenimi gospodarskimi interesnimi skupinami in združenji okoljevarstvenikov.

Obrazložitev

Uporabiti je treba pregleden, demokratičen in učinkovit postopek, v katerem sodelujejo vse interesne skupine.

Seznam onesnaževalnih dejavnosti

Seznam dejavnosti za namene Poglavja III

Obrazložitev

Z razvrščanjem vseh industrijskih sektorjev med morebitne onesnaževalce bi vplivali na njihov ugled.

1. Obrati, kjer so ali so bile prisotne nevarne snovi v količinah, ki ustrezajo ali presegajo količine iz stolpca 2 dela 1 in stolpca 2 dela 2 Priloge I k Direktivi Sveta 96/82/ES (Seveso).

1. 1. Obrati iz stolpca 2 dela 1 in stolpca 2 dela 2 Priloge I k Direktivi Sveta 96/82/ES (Seveso).

Obrazložitev

Ta direktiva se mora osredotočiti zlasti na obrate, ki jih trenutno zadeva direktiva Seveso, seznam pa mora temeljiti na natančnih in jasnih merilih.

(2) Degradacija tal ali izboljšava tal znatno vplivajo tudi na druga področja skupnega interesa Skupnosti, kot so varstvo površinskih voda in podtalnice, zdravje ljudi, podnebne spremembe, varstvo narave in biološke raznovrstnosti ter varnost živil.

(2) Degradacija tal ali izboljšava tal znatno vplivajo tudi na druga področja skupnega interesa Skupnosti, kot so kakovost površinskih voda in podtalnice, zdravje ljudi in življenje, podnebne spremembe, degradacija ali varstvo narave in biološke raznovrstnosti ter varnost živil.

Obrazložitev

Življenje bi bilo treba vključiti med področja zakonodaje Skupnosti, na katera vpliva degradacija tal.

(9) Za združitev prizadevanj držav članic za izboljšanje varstva tal in za njihovo trajnostno rabo, nadzor čezmejnih vplivov degradacije tal, zaščito vodnih in kopenskih ekosistemov ter za preprečitev izkrivljanja konkurence med gospodarskimi subjekti je potreben skupen okvir.

(9) Za združitev prizadevanj držav članic za izboljšanje varstva tal in za njihovo trajnostno rabo, nadzor čezmejnih vplivov degradacije tal, zaščito vodnih in kopenskih ekosistemov ter za preprečitev izkrivljanja konkurence med gospodarskimi subjekti je potreben skupen okvir. Tak okvir je treba sprejeti na podlagi celostne analize statusa tal in ukrepov, ki jih države članice že izvajajo.

Obrazložitev

Pred začetkom veljave okvirne direktive Skupnosti bi bilo treba natančno preučiti status tal in ukrepe, že sprejete na nacionalni ravni.

(10) Ker zastavljenih ciljev, namreč določitve skupnega okvira za varstvo tal, posamezne države članice ne morejo zadovoljivo doseči in jih zaradi njihovega obsega in vključitve v ostalo zakonodajo Skupnosti o varstvu narave, varstvu voda, varnosti živil, podnebnih spremembah, kmetijstvu in področjih skupnega interesa, kot je varovanje zdravja ljudi, lažje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvirov, potrebnih za doseganje navedenih ciljev.

(10) Ker zastavljenih ciljev, namreč določitve skupnega okvira za varstvo tal, posamezne države članice ne morejo zadovoljivo doseči in jih zaradi njihovega obsega in vključitve v ostalo zakonodajo Skupnosti o varstvu narave, varstvu voda, varnosti živil, podnebnih spremembah, kmetijstvu in področjih skupnega interesa, kot je varovanje zdravja ljudi, lažje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe zgolj v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvirov, potrebnih za doseganje navedenih ciljev.

Obrazložitev

Spoštovanje načela subsidiarnosti je nujno zaradi očitnih razlik v statusu tal med regijami, pritiska nanje in obsega nevarnosti za tla ter zaradi priprave ukrepov, prilagojenih posameznim regijam.

(11a) Kmetijstvo je vedno pozitivno vplivalo na vzdrževanje strukture tal in njenih značilnosti; je nepogrešljiv mehanizem za ohranjanje organske kakovosti tal ter omogoča ohranjanje rastlinske plasti in preprečuje dezertifikacijo.

(11b) Da bi se izognili večjemu gospodarskemu bremenu za kmete, ohranili kmetijsko dejavnost in se izognili kakršnemu koli prekrivanju te direktive z veljavno okoljsko zakonodajo ter pri tem upoštevali načela subsidiarnosti in prizadevanja za izvajanje ekološke pogojenosti, se lahko vsaka država članica odloči za izvajanje te direktive in ob tem upošteva svoje podnebne lastnosti, značilnosti kmetijstva in lastnosti tal.

(12a) Rodovitnost prsti je bistvo življenja. Cilj vseh kmetijskih dejavnosti mora biti ohraniti in izboljšati rodovitnost.

Obrazložitev

Prst (bistvo življenja) je dragocen ekosistem, ki ga je treba zaščititi.

(13) Kot posledica širjenja mest in povečane potrebe po zemljiščih v mnogih gospodarskih sektorjih pozidava znatno narašča. Potrebni so ustrezni ukrepi, ki bodo omejili pozidavo tal, na primer z obnavljanjem opuščenih območij, kar bi omejilo izginjanje zelenih območij. Pri pozidavi morajo države članice zagotoviti gradnjo in tehnike izsuševanja, ki ohranjajo največ možnih funkcij tal.

(13) Kot posledica širjenja mest in povečane potrebe po zemljiščih v mnogih gospodarskih sektorjih pozidava znatno narašča, kar zahteva bolj trajnostno rabo tal. Potrebni so ustrezni ukrepi, ki bodo omejili pozidavo tal. Države članice bi morale ustrezno ukrepati in omejiti izginjanje zelenih območij na podlagi načel prostorskega načrtovanja in razvoja, da se ohranijo kakovost tal ter njihove sedanje in prihodnje funkcije. Pri pozidavi morajo države članice zagotoviti gradnjo in tehnike izsuševanja, ki ohranjajo največ možnih funkcij tal.

(19) Ta direktiva prispevati k ustavitvi dezertifikacije, ki je posledica istočasnih degradacijskih procesov in zmanjšanja biološke raznovrstnosti tal, hkrati pa pospešiti sodelovanje pri izvajanju Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji in Konvencije o biološki raznovrstnosti, katere podpisnica je Skupnost, in bo pospešila izvajanje teh mednarodnih okoljskih sporazumov.

(19) Ta direktiva bi morala prispevati k boju proti dezertifikaciji, ki je posledica naravnih in antropogenih degradacijskih procesov in zmanjšanja biološke raznovrstnosti tal, hkrati pa pospešiti sodelovanje pri izvajanju Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji in Konvencije o biološki raznovrstnosti, katere podpisnica je Skupnost, in bo pospešila izvajanje teh mednarodnih okoljskih sporazumov.

1. Ta Direktiva določa okvir za varstvo tal in ohranitev sposobnosti tal za opravljanje vseh okoljskih, gospodarskih, družbenih in kulturnih funkcij, naštetih v nadaljevanju:

1. Ta Direktiva določa okvir za varstvo tal kot neobnovljivega vira in kot podpore za življenjske procese ter ohranitev sposobnosti tal kot platforme okoljskih, gospodarskih, družbenih in kulturnih funkcij, naštetih v nadaljevanju:

Člen 4a

Vsaka država članica določi svojo kmetijsko politiko za tla v skladu s podnebnimi lastnostmi, značilnostmi kmetijstva in lastnostmi tal ter najboljšimi kmetijskimi praksami.

Člen 4b

Evropska komisija spodbuja uporabo proizvodov, ki najbolj prispevajo k ohranjanju in povečanju organskih surovin v prsti ter preprečujejo dezertifikacijo. Države članice spodbujajo tudi uporabo zelenih gnojil in komposta, ki povečujejo rodovitnost in biološko dejavnost prsti.

Države članice po potrebi določijo pilotna področja za uporabo in testiranje postopkov spremljanja takih degradacijskih postopkov, vključno z zmanjšanjem biološke raznovrstnosti in postopki, ki lahko vodijo v dezertifikacijo.

1. Za namene ohranjanja funkcij tal iz člena 1(1) določijo države članice na podlagi člena 6 na ustrezni ravni program ukrepov, ki vključujejo vsaj cilje za zmanjšanje tveganja, ustrezne ukrepe za doseganje navedenih ciljev, časovni načrt za izvajanje navedenih ukrepov in oceno zasebnih ali javnih sredstev za financiranje teh ukrepov.

1. Za namene ohranjanja funkcij tal iz člena 1(1) določijo države članice na podlagi člena 6 na ustrezni ravni program ukrepov, ki vključujejo vsaj cilje za zmanjšanje tveganja (med drugim tudi previdnostne ukrepe) in po potrebi ukrepe za obnovo, ustrezne ukrepe za doseganje navedenih ciljev, časovni načrt za izvajanje navedenih ukrepov in oceno zasebnih ali javnih sredstev za financiranje teh ukrepov.

Pri oblikovanju in pregledovanju programov ukrepov v skladu z odstavkom 1 države članice upoštevajo družbene in gospodarske vplive predvidenih ukrepov.

Pri oblikovanju in pregledovanju programov ukrepov v skladu z odstavkom 1 države članice upoštevajo družbene in gospodarske vplive predvidenih ukrepov. Programi ukrepov se lahko pripravijo na osnovi ukrepov, ki se že izvajajo na nacionalni ravni in ravni Skupnosti, kot so ukrepi skupne kmetijske politike, ne da bi nanje vplivali.

Obrazložitev

Treba je zagotoviti skladnost s programi ukrepov, ki se že izvajajo. Ukrepi, predvideni v tej direktivi, zlasti ne smejo v večji meri posegati v ukrepe, ki se že izvajajo v okviru reforme skupne kmetijske politike, ampak morajo zapolniti vrzeli v zakonodaji, da se tla zaščitijo pred degradacijo in se zagotovi njihova trajnostna raba.