o Evropskem raziskovalnem prostoru: nove perspektive

(2007/2187(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju zelene knjige Komisije, z dne 4. aprila 2007 z naslovom Evropski raziskovalni prostor: nove perspektive (KOM(2007)0161),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta osebja Komisije (SEC(2007)0412), ki je spremni dokument k zgoraj omenjeni zeleni knjigi Komisije,

–   ob upoštevanju Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta št. 1982/2006/ES z dne 18. decembra 2006 o sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)(1) (sedmi okvirni program),

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/973/ES z dne 19. decembra 2006(2) o posebnem programu „Človeški viri“ v okviru sedmega okvirnega programa,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. maja 2007 o prenosu znanja v prakso: široko zastavljena inovacijska strategija za Evropo(3),

–   ob upoštevanju člena 45 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in Odbora za regionalni razvoj (A6-0005/2008),

A. ker je Evropski svet med zasedanjem v Lizboni 23. in 24. marca 2000 podprl cilj oblikovanja evropskega raziskovalnega prostora,

B.  ker se je Evropski svet na zasedanju v Barceloni 15. in 16. marca 2002 strinjal s ciljem, da se do leta 2010 skupni izdatki za razvoj in raziskave povečajo za 3 % BDP Unije (s tem, da bi dve tretjini moral prispevati zasebni sektor),

C. ker je sedmi okvirni program namenjen oblikovanju evropskega raziskovalnega prostora,

D. ker bi morala oblikovanje evropskega raziskovalnega prostora spremljati vzpostavitev evropskega visokošolskega prostora in evropskega prostora inovacij, kar bi zapolnilo tri stranice tako imenovanega trikotnika znanja,

E.  ker evropski raziskovalni prostor vključuje tri poglavitne vidike: notranji trg za raziskave, v katerem raziskovalci, tehnologija in znanje lahko prosto krožijo, učinkovito usklajevanje nacionalnih in regionalnih raziskovalnih dejavnosti, programov in politik ter pobude, ki se izvajajo in financirajo na ravni EU,

F.  ker je treba večje napore nameniti vsem vidikom raziskav EU, zlasti ko gre za usklajevanje: ljudem, infrastrukturi, organizacijam, financiranju, izmenjavi znanja in globalnemu sodelovanju, da bi se presegla razdrobljenost pri raziskavah EU in prepoznal njihov potencial,

G. ker zaposlitvene možnosti in pogoji dela mladih ne spodbujajo k vstopu v raziskovalni sektor, s čimer se tratijo dragoceni človeški viri,

H. ker financiranje raziskav in razvoja v EU še vedno daleč zaostaja za lizbonskim ciljem 3% BDP,

I.   ker je za oblikovanje evropskega raziskovalnega prostora potreben širši pogled, ki bo vključeval vse zadevne vpletene strani,

J.   ker so ženske na večini področij znanosti in inženirstva ter na odgovornih delovnih mestih še vedno podpovprečno zastopane,

K. ker prispevek zasebnega sektorja k raziskavam in razvoju v EU še vedno zaostaja v primerjavi z njegovimi neposrednimi konkurenti,

Oblikovanje enotnega trga delovne sile za raziskovalce

1.  bi pozdravil skupno opredelitev raziskovalne kariere in vzpostavitev informacijskega sistema o zaposlovanju raziskovalcev in raziskovalni dejavnosti po vsej Evropi ter verjame, da bo to pripomoglo k doseganju višjih ravni v raziskovalni dejavnosti EU;

2.  obžaluje, ker podatki o stroških za raziskovanje in razvoj kažejo, da povprečje v EU znaša samo 1,84 % BDP v primerjavi z 2,68 % v ZDA in 3,18 % na Japonskem in da ti stroški nihajo med 0,39 % v Romuniji in 0,4 % na Cipru ter 3,86 % na Švedskem; poudarja pomen rasti povprečne porabe, kot tudi rastoče stroške v določenih državah članicah; poudarja pomen večje osredotočenosti različnih razvojnih in raziskovalnih prizadevanj po vsej Uniji, še posebej zato, da bi omogočili prehod na digitalno gospodarstvo; meni, da je to bistvenega pomena za pripravo ustreznih pogojev za doseganje znanja, ki bo temeljilo na gospodarstvu, h kakršnemu poziva lizbonska strategija;

3.  poziva države članice in regije, naj v sektorjih raziskovanja in inovacij oblikujejo strategije za razvoj človeških in materialnih virov, kot so na primer nadgradnja in razpoložljivost raziskovalnih infrastruktur, povečanje finančne podpore in s tem mobilnosti raziskovalcev, lokalne pobude za privabljanje raziskovalcev, odstranjevanje pravnih, upravnih in jezikovnih ovir, izmenjava osebja in zagotavljanje dostopa za vse, zlasti za raziskovalke ter za mlade;

4.  močno podpira evropsko listino za raziskovalce in kodeks ravnanja pri njihovem zaposlovanju kot sredstvi, s katerima bi lahko dosegli, da bi evropski raziskovalni prostor postal privlačnejši za raziskovalce; poziva Komisijo, naj objavi stopnjo, do katere se listina in kodeks ravnanja izvajata v državah članicah;

5  poudarja, da je treba na področju raziskav vzpostaviti in uvesti enotno evropsko poklicno pot ter celosten sistem informiranja o prostih delovnih mestih in pogodbah o usposabljanju v sektorju raziskav v Evropi; meni, da je to bistvenega pomena za vzpostavitev enotnega trga dela za raziskovalce;

6.  poudarja, da bi morali postopki zaposlovanja in napredovanja raziskovalcev postati povsem odprti in pregledni; poziva države članice, naj zagotovijo večjo uravnoteženost med moškimi in ženskami v komisijah za zaposlovanje in napredovanje;

7.  obžaluje, da se čezatlantski neto odliv naložb v raziskave in razvoj še vedno povečuje; poudarja pomen preprečevanja nadaljnjega odliva sposobnih evropskih raziskovalcev; poziva k sprejetju ustreznih ukrepov, s katerimi bi raziskovalce zadržali oziroma jih privedli nazaj v EU, predvsem z zagotovitvijo širokih možnosti za njihovo poklicno pot in privlačnih delovnih pogojev za moške in tudi za ženske;

8.  podpira načrt za povečanje geografske, pa tudi medresorske mobilnosti raziskovalcev (na primer med univerzami in raziskovalnimi organizacijami ter med akademskim in poslovnim svetom), kar bi omogočilo izmenjavo znanja in prenos tehnologije; v ta namen poziva Komisijo in države članice, naj obogatijo podiplomske in doktorske programe s spodbujanjem skupnega nadzora raziskav v različnih državah, in naj razmislijo o uvedbi evropskih podoktorskih štipendij in izobraževalnih programov, ki bodo temeljili na zelo uspešnem programu Erasmus;

9.  poudarja, da je dobro delujoči notranji trg pomemben za uspešen razvoj evropskega raziskovalnega območja in da je še posebej pomembno prosto kroženje raziskovalcev; obžaluje, da se raziskovalci še vedno soočajo z ovirami pri mobilnosti v EU; poziva k ukrepom za izboljšanje prostega pretoka raziskovalcev, še posebej z odpravo vseh preostalih prehodnih omejitev prostega gibanja delavcev, kot tudi z izboljšanjem raziskovalne infrastrukture EU; podpira ustanovitev Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT);

10. meni, da dostopa raziskovalcev do EU ne bi smele oteževati obstoječe nacionalne ovire, kot so nezadostno priznavanje pridobljenih socialnih pravic, davčne neugodnosti in težave s selitvijo družine; poziva države članice, naj svojo nacionalno zakonodajo na področju npr. javnopravnih delovnih razmerij oblikujejo tako, da bodo imeli raziskovalci iz držav članic in tretjih držav primerljive delovne pogoje in jim ne bo onemogočeno sprejemati raziskovalno delo;

11. opozarja, da bi bil eden od načinov za izboljšanje mobilnost raziskovalcev morda uvedba raziskovalnih bonov, ki bi jih lahko uporabljali raziskovalci v drugih državah članicah, gostiteljskih institucijah in univerzah, z dodatnimi finančnimi sredstvi, ki bi jih tako ustvarili, pa bi prispevali k tekočim raziskavam, zanimivim za tuje raziskovalce; tako se ne bi le povečal interes raziskovalnih institucij in univerz za gostujoče raziskovalce iz drugih držav članic in za privabljanje najbolj nadarjenih znanstvenikov, ampak bi to prispevalo tudi k razvoju centrov odličnosti, saj bi imeli najbolj privlačni raziskovalni programi in institucije možnost pritegniti več raziskovalcev in izboljšati svoj finančni položaj; meni, da bi morala ta izjemna podpora mobilnosti raziskovalcev potekati hkrati s sedanjimi shemami financiranja mobilnosti in da bi bila lahko dodeljena iz programov Sodelovanje in Zmogljivosti, ki so del sedmega okvirnega programa;

12. poudarja, da je treba podpirati zlasti mlade raziskovalce, da se jim ob menjavi delovnega mesta znotraj EU ne ukine pomoč, ki jo prejemajo;

13. meni, da bi bilo treba regulativni okvir Skupnosti o prostem gibanju raziskovalcev v evropskem raziskovalnem prostoru okrepiti, da se olajša izdaja vizumov in delovnih dovoljenj za državljane tretjih držav;

14. meni, da je treba uvesti posebne ukrepe za spodbujanje večjega sodelovanja pri vseh raziskovalnih dejavnostih in s tem občutno povišati delež žensk, ki se odločijo za raziskovalno kariero;

15. meni, da je manjše zanimanje mlajših generacij za pridobitev znanstvene in tehnološke izobrazbe tesno povezano s pomanjkljivim sodelovanjem med zasebno in akademsko sfero; zato poziva države članice in Komisijo, naj si močneje prizadevajo za podpiranje okvirov sodelovanja med tema dvema sektorjema;

16. poziva k izmenjavi izkušenj med državami članicami, da bi razvili skladen pristop k spodbujanju udeležbe invalidov v raziskovanju, ki ga financira Skupnost, in povečali delež invalidnih oseb, ki izberejo in opravljajo raziskovalne poklice;

17. meni, da bi morali javni in raziskovalni organi ter podjetja spodbujati ukrepe za uskladitev poklicnega in zasebnega življenja;

18. poziva Komisijo, naj razišče, kako bi lahko v Uniji na vseh stopnjah izobraževanja izboljšali poučevanje naravoslovja; obžaluje pomanjkanje človeških virov pri dejavnostih raziskav in razvoja v mnogih državah članicah zaradi upada zanimanja mlajših generacij za izobraževanje in kariero na področju naravoslovja; zato predlaga sprožitev pobud, preko katerih se učenci seznanjajo z laboratorijskimi in terenskimi raziskavami; poleg tega predlaga, naj lokalni in regionalni organi spodbujajo aktivne in raziskovalne metode poučevanja z uporabo opazovanja in poskusov, pripravijo programe za izmenjavo učiteljev-raziskovalcev in podpirajo inovativne metode usposabljanja; meni, da bi zaradi hitrega razvoja znanosti lahko nastal prepad med običajnimi državljani ter znanstvenim in tehnološkim raziskovanjem; meni, da je treba spodbujati in podpirati dialog med znanstveniki in širšo družbo in da bi morali zato znanstveniki rezultate svojih raziskav pojasniti in vsem omogočiti dostop do njih;

19. meni, da bi bilo treba izboljšati socialne razmere raziskovalcev, in sicer z možnostmi zaposlovanja njihovih partnerjev in zagotavljanjem podpore pri iskanju ustanov za nego in šolanje njihovih otrok;

Razvoj raziskovalnih infrastruktur na svetovni ravni

20. pozdravlja napredek pri razvijanju raziskovalne infrastrukture po sprejetju načrta Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture; vendar verjame, da bi bilo treba zagotoviti, da se novi objekti in infrastrukture, ki se trenutno razvijajo, priključijo tistim, ki jih je Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture opredelil kot takšne;

21. opozarja, da bi bilo treba finančna sredstva za nove, vseevropske raziskovalne infrastrukture zagotoviti le v primerih neobstoja enakovredne nacionalne infrastrukture s podobnimi možnostmi dostopa za raziskovalce iz drugih držav članic;

22. poudarja vlogo in pomen raziskovalnih organizacij v evropskem raziskovalnem prostoru, skupaj z univerzami in agencijami za financiranje raziskav; poziva Komisijo, naj pred sprejemom načrta za skupno politiko in izvajanje v sodelovanju z regionalnimi oblastmi vzpostavi določeno stopnjo sodelovanja z nacionalnimi agencijami in raziskovalnimi organizacijami v Evropi;

23. poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajni okvir in s tem omogoči ustvarjanje in delovanje velikih raziskovalnih organizacij in infrastruktur Skupnosti ter upošteva vključevanje obstoječih evropskih inštitucij in sporazumov, kot so Evropska organizacija za jedrske raziskave, Evropska vesoljska agencija in Evropski sporazum za razvoj fuzije, čeprav se je treba izogibati medvladnim pogodbam, ki so potrebne za uveljavljanje tovrstnih organizacij;

24. obenem priporoča, da morajo biti organi iz držav z manj dinamičnim sektorjem raziskav, a z ustreznim raziskovalnim potencialom, polno vključeni v proces vzpostavitve vseevropske raziskovalne infrastrukture;

25. meni, da bi morali postopki odobritve velikih raziskovalnih infrastruktur vključevati dejavnosti raziskav in razvoja, informacijske tehnologije in operativne sklade, da bi zagotovili dolgoročne dejavnosti in trajen napredek;

26. priznava, da Evropski tehnološki inštitut (ETI) pomembno vpliva na krepitev raziskovalne infrastrukture Evropske unije;

27. poziva Komisijo, naj podpre te tri vrste ustanov, da bi se okrepile in povezale svoje vire pri vzpostavljanju evropskega raziskovalnega prostora; cilj je postati vodilni v svetu na glavnih znanstvenih področjih;

Krepitev raziskovalnih ustanov

28. priznava pomen regionalne razsežnosti evropskega raziskovalnega prostora in meni, da je razvoj regionalnih vzorcev pomemben način za doseganje kritične mase, povezovanje univerz, raziskovalnih ustanov in industrije ter vzpostavitev evropskih centrov odličnosti; meni, da bi bilo treba programe, namenjene raziskovalnemu potencialu in regijam znanja, ter strukturne sklade, ki spodbujajo raziskovalne in inovacijske zmožnosti regij, obravnavati kot bistveni prispevek ciljem sedmega okvirnega programa;

29. poudarja pomen nacionalnih in regionalnih kontaktnih točk pri krepitvi učinkov okvirnih programov in poziva k poglobitvi njihovega sodelovanja;

30. poziva Komisijo, naj vzpostavi evropski forum, v katerem bodo sodelovali nacionalnimi predstavniki na visoki ravni, vključno z nacionalnimi raziskovalnimi sveti, ki jim je bila zaupana naloga, da določijo, razvijejo in podprejo pomembnejše vseevropske raziskovalne pobude, ter ustvari skupni sistem znanstvenih in tehničnih preverjanj, da bi se rezultati evropskih programov bolje izkoristili; verjame, da bi bilo koristno vzpostaviti zanesljiv sistem potrjevanja znanja ter metod analize, nadzora in podeljevanja certifikatov ter povezati najboljše evropske centre v mrežo;

31. poziva Komisijo, naj z določitvijo ciljev, pravil delovanja in sistema financiranja zagotovi, da se bodo mreže odličnosti in spletne raziskovalne skupnosti medsebojno dopolnjevale;

32. poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja javna naročila, da bi dejavnosti na področju raziskav in razvoja na ravni EU podprli prek doslednejše uporabe javnih instrumentov in virov;

33. pozdravlja pobudo javnih raziskovalnih institucij in univerz za evropsko listino o intelektualni lastnini, ki jo je Svet EU predlagal v Bruslju 21. in 22. junija 2007, pod pogojem, da bo na njeni podlagi nastal uporaben skupek pravil, ki bodo upoštevala zlasti potrebe po obdelavi in prenosu znanstvenih spoznanj;

34. opozarja na vlogo malih in srednje velikih podjetij kot raziskovalnih ustanov; je prepričan, da je treba okrepiti njihovo sodelovanje pri projektih raziskav in razvoja na ravni EU v skladu s ciljem, po katerem je tem podjetjem namenjenih vsaj 15 % proračuna sedmega raziskovalnega programa;

35. meni, da mora biti močan sektor raziskav tesno povezan z inovacijami, zato je prepričan, da bi bilo treba predvideti konkretne ukrepe za vzpostavitev popolnoma integriranega evropskega prostora raziskav in inovacij;

Izmenjava znanja

36. je prepričan, da so naložbe v pobude za infrastrukturo, funkcionalnost in elektronske navzkrižne reference omogočile pomembne izboljšave na področju širjenja in uporabe znanstvenih informacij in da je berlinska deklaracija o prostem dostopu do znanja na področju znanosti in humanističnih ved primer, kako so se z internetom pojavile priložnosti za eksperimentiranje z novimi modeli; poudarja pomen spoštovanja pravice avtorjev do izbire in pravic intelektualne lastnine, zagotavljanja nadaljnjih kakovostnih medsebojnih pregledov ter zanesljive in varne hrambe navedenih del in vse vpletene strani spodbuja k skupnemu delu na pilotskih projektih, da bi ocenili učinek in izvedljivost alternativnih modelov, kot je razvoj prostega dostopa;

37. se strinja s konceptom odprte inovativnosti, ki ga podpira Komisija, in po katerem javni in zasebni sektor postaneta zaveznika in izmenjujeta znanje pod pogojem, da se razvije pravičen sistem, uravnotežen med prostim dostopom do znanstvenih rezultatov in njihovo uporabo v zasebnem sektorju (pravična delitev znanja); meni, da bi moralo biti pravilo, da mora industrija za uporabo javnega znanja plačati pošteno in pravično nadomestilo, uradno priznano;

38. je prepričan, da so pravna negotovost in visoki stroški, ki v tem času vladajo področju pravic intelektualne lastnine, pomemben dejavnik drobitve raziskovalnih prizadevanj v Evropi; zato poziva Komisijo, naj pripravi oceno vpliva različnih pravnih instrumentov, ki bi se jih lahko uporabilo za zmanjšanje obstoječih ovir za prenos znanja znotraj evropskega raziskovalnega prostora; ugotavlja, da so lahko ustrezno prijavljeni izumi pomemben vir znanja in da zakonodaja o zaščiti pravic intelektualne lastnine, vključno s patentnim pravom EU, ne sme biti ovira za širjenje znanja; poudarja ključni pomen vzpostavitve patenta Skupnosti in visokokakovostnega, stroškovno učinkovitega in inovacijam prijaznega sodnega sistema za evropske patente, ki spoštuje pristojnosti Sodišča Evropskih skupnosti; je seznanjen s sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izboljšanju patentnega sistema v Evropi (KOM(2007)0165); ugotavlja, da bo doseženi pravni okvir bolje spodbujal vključevanje zasebnih podjetij v raziskave in okrepil položaj evropskih inovatorjev na mednarodni ravni;

39. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami ustanovi evropski forum, na katerem bi lahko na evropski in nacionalni ravni usklajevali sodelovanje civilne družbe pri razpravi o znanosti, raziskovanju in tehnologiji;

40. meni, da bi morala biti znotraj evropskega raziskovalnega prostora Skupna raziskovalna središča uporabljena kot neodvisne ter nevtralne znanstvene in tehnične strukture na visoki ravni, ki ponujajo skupno strokovno pomoč institucijam EU in podpirajo postopke za sprejemanje odločitev o bistvenih vprašanjih (kakovost življenja, varnost hrane, okolje, varstvo potrošnikov itd.);

41. verjame, da bi lahko z obnovo podpore in spodbujanja njihovih dejavnosti ter z osredotočanjem na optimiziranje koristi od njihovih struktur skupna raziskovalna središča promovirala resnično evropske priložnosti na področju usposabljanja in mobilnosti mladih raziskovalcev;

Optimizacija raziskovalnih programov in prednostnih nalog

42. meni, da je primerno uvesti načelo vzajemnega odpiranja nacionalnih programov udeležencem iz drugih držav članic, ker bi bil tako narejen korak naprej pri izmenjavi informacij o obstoječih nacionalnih programih in bi se spodbudilo ocenjevanje nacionalnih raziskovalnih dejavnosti na mednarodnih forumih;

43. ugotavlja, da se mnoge države članice – zlasti tiste, katerih razvoj in raziskave so manj razviti – bojijo bega možganov znotraj EU; poziva k ukrepom, ki bi to preprečili tako, da bi se nacionalne raziskovalne politike med seboj dopolnjevale in ne tekmovale, zlasti zato, da bi spodbujali usklajevanje virov in preprečevali njihovo podvajanje in razpršenost;

44. meni, da je vredno raziskati možnosti, ki jih ponuja mehanizem spremenljive geometrije, kot primernega načina za razvoj ustrezne prožnosti uresničevanja tematskih programov;

45. poudarja, da je treba okrepiti dopolnjevanje med evropskim in nacionalnim financiranjem raziskav;

46. verjame, da bi se moralo začeti odpiranje nacionalnih raziskovalnih programov in njihovega financiranja za vse raziskovalce v državah članicah, zlasti na področju temeljnih ali tako imenovanih pionirskih raziskav;

47. ugotavlja, da bi morale lokalne in regionalne oblasti sodelovati pri oblikovanju raziskavam prijaznega okvira, da bi morale občutno prispevati k vzpostavitvi evropskega raziskovalnega prostora ter da bi bilo to uresničljivo prek programov financiranja Skupnosti, kot je sedmi okvirni program; občuten napredek pa bi lahko bil dosežen tudi s dogovorjenimi programi, ki se financirajo iz strukturnih skladov; zlasti meni, da je treba nemudoma okrepiti zmogljivosti za raziskave in razvoj v znanstveno šibkejših regijah s kombinirano uporabo sredstev iz strukturnih skladov in sedmega okvirnega programa, pa tudi z nacionalnimi in regionalnimi naložbami, da bi med drugim učinkovito prisluhnili lokalnim potrebam po raziskavah, ki jih narekuje družba;

48. ugotavlja, da ciljev lizbonske strategije ni mogoče doseči, ne da bi se v raziskovalne dejavnosti močneje vključil zasebni sektor; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za izboljšanje spodbud za zasebni sektor, da bi ta vlagal v raziskave in pri njih sodeloval; se strinja s stališčem, da je potrebno razviti vodilno vlogo Evrope na tehnološko intenzivnih trgih ob podpori strogih standardov zaščite intelektualne lastnine; meni, da je zato potrebno znotraj tržišč, ki dobro delujejo, razširiti javno-zasebno partnerstvo;

49. poziva države članice, naj na nacionalni in regionalni ravni zagotovijo najboljše možno financiranje raziskovalnih dejavnosti, opredeljenih v operativnih programih, ter učinkovito izmenjavo dobre prakse in sodelovanje med regijami; ugotavlja, da primeri dobrih praks, učinkoviti v eni regiji, ne morejo biti brez sprememb preneseni v katerokoli drugo regijo; vztraja torej na specifični naravi ocen, opravljenih na regionalni ravni z uporabo zanesljivih, preglednih in vsesplošno sprejetih kazalnikov;

50. poudarja, da je pomembno sprostiti raziskovalne zmogljivosti vseh evropskih regij, kar je eden izmed načinov za izboljšanje konkurenčnosti evropskih raziskav;

51. meni, da bi bilo treba posodobiti oblike in instrumente sodelovanja, in jih prilagoditi ciljem Evropskega raziskovalnega prostora; priporoča, naj se nadalje razvijajo pobude, kot je evropsko sodelovanje na področju znanstvenih in tehničnih raziskav ter vseevropsko omrežje za tržno usmerjene industrijske raziskave in razvoj (Eureka);

52. priznava vlogo, ki jo imajo mreže odličnosti pri ustvarjanju evropskega raziskovalnega prostora s trajnostno integracijo, kar onemogoča razprševanje raziskovalnih prizadevanj, in poziva Komisijo, naj še naprej podpira uspešne mreže, da bi dosegli ta cilj;

53. poudarja, da bi lahko usmerjeno sodelovanje na področju raziskav in razvoja ustvarilo velike možnosti za vodilno vlogo Evrope na tem področju v svetovnem merilu; zato poziva, naj se nacionalni in regionalni raziskovalni sistemi povežejo z evropskimi in drugimi mrežami, vendar naj ob tem zagotavljajo skladnost nacionalnih in regionalnih raziskovalnih programov in prednostnih nalog evropskega interesa, kot je predvsem EIT, ter s tem v zvezi poziva Komisijo, naj prepozna pomen, ki ga imajo prostorske in regionalne znanosti za ozemeljsko kohezijo, s posebnim upoštevanjem programa Evropskega omrežja za opazovanje prostorskega planiranja (ESPON) 2013; verjame, da bi bilo treba razviti ozemeljsko sodelovanje, ki bi bilo sredstvo za dosego kritične mase in priprava na internacionalizacijo; poziva države članice, naj odpravijo upravne ovire na mejah, ki onemogočajo sodelovanje med znanstvenimi ustanovami; priporoča metodo odprtega sodelovanja za primerjanje najboljših nacionalnih praks na tem področju;

54. meni, da je potreben širši pristop k določanju prednostnih nalog za strateške odločitve o javnem financiranju in da bi, med drugim, evropskim tehnološkim platformam in skupnim tehnološkim pobudam koristilo večje vključevanje javnih in zasebnih organizacij, kot so univerze, raziskovalne organizacije ter mala in srednje velika podjetja, saj bi na ta način lahko razvili dolgoročne strategije; poudarja, da je treba povečati vlaganja v raziskave in razvoj ter pospeševati inovativnost v Evropi; opozarja s tem v zvezi na sestavo evropskega ozemeljskega programa ter na lizbonske cilje, sprejete v strateških smernicah za kohezijsko politiko, ki predstavljajo potrebne pogoje za zagotavljanje konkurenčnosti; poudarja, da je treba povezati pristop evropskega raziskovalnega prostora od zgoraj navzdol s pristopom regionalne politike od spodaj navzgor; poudarja, da je treba izboljšati usklajevanja raziskovalnih dejavnosti in programov, kot so evropske tehnološke platforme ter program s pristopom ERA-NET od spodaj navzgor;

55. verjame, da bi bilo treba upoštevati predvidevanje in strateške načrte pri pripravi delovnih programov in razpisov za zbiranje predlogov v okvirnem programu;

Odpiranje v svet: mednarodno sodelovanje na področju znanosti in tehnologije

56. meni, da lahko sodelovanje na področju raziskav in razvoja pomaga pri doseganju posebnih razvojnih ciljev tisočletja in zato verjame, da je pomembno uskladiti politike EU na področju znanstvenega sodelovanja z njeno zunanjo politiko in razvojem programov pomoči;

57. poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje na področju raziskovanja za spodbujanje dialoga, miru, varnosti ter gospodarskega in socialnega razvoja; verjame, da bo tovrstno sodelovanje nadalje omogočilo EU, da se posveti zelo pomembnim vprašanjem, kot je trajnostni razvoj regij, zdravje, varnost hrane in podnebne spremembe;

58. poziva Komisijo, naj začne, izvaja in podpira ukrepe za izboljšanje ravni sodelovanja znanstvenikov iz držav v razvoju pri mednarodnih projektih znanstvenega sodelovanja ter raziskav in razvoja, in naj v svetovnem merilu spodbuja dostop do obstoječe intelektualne lastnine; poudarja, kako pomembno je, da se v EU privablja raziskovalce iz tretjih držav, zlasti iz evropskih sosedskih držav, med drugim s hitrejšim prenosom direktive Sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005 o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanom tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja(4), ob polnem upoštevanju potreb raziskovalcev; podpira predlog Komisije za vzpostavitev sistema modre karte, ki bi bil velikega pomena za človeške vire na področju znanosti in tehnologije, ki jih direktiva ne vključuje;

59. želi, da bi bil evropski raziskovalni prostor pri svojem odpiranju v svet naklonjen oddaljenim regijam in čezmorskim državam ter da bi tako kar najbolje izkoristil prednosti in bogastva, ki jih ponujajo te evropske ali pridružene regije, s tem da bi jih v okviru „mrež odličnosti“ usklajeno vključil v dejavnosti znanstvenega in tehnološkega sodelovanja;

60. meni, da bi bilo treba sosednje države EU in države, ki si geopolitične prednostne naloge v večji meri delijo z EU, kot so sredozemske in vzhodnoevropske, afriške ter latinskoameriške države, privabljati k sodelovanju v evropskem raziskovalnem prostoru z nadaljnjim spodbujanjem sporazumov o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju; meni, da bi bilo treba države, ki delijo geopolitične prednostne naloge EU, kot so sredozemske države, spodbujati, naj sodelujejo v širšem evropskem raziskovalnem prostoru, ki bi lahko postopno razširil svoje usklajevalne sheme, načela širjenja znanja in mobilnost raziskovalcev prek strogih omejitev EU in pridruženih držav;

61. naroča svojemu predsedniku, da to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 412, 30.12.2006, str. 1. (2) UL L 54, 22.2.2007, str. 91. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0212. (4) UL L 412, 30.12.2006, str. 1.

Raziskave, družba in ekonomska rast

Vloga znanosti in tehnologije v družbi je pod močnim vplivom mnenja, da so dejavnosti na področju raziskav in razvoja zlasti instrumenti ekonomske konkurenčnosti: raziskave so nekaj vredne samo, če spodbujajo inovacije. Ta analiza napelje k dajanju prednosti uporabnim raziskavam pred temeljnimi, razvoju novih tehnologij pred odkrivanjem novih znanstvenih teorij in kratkoročnim pogledom pred dolgoročnimi obvezami.

Razprava je skoraj v celoti krožila okoli ekonomske vrednosti dejavnosti na področju raziskav in razvoja, vedno več pozornosti pa se posveča instrumentom za zaščito pravic intelektualne lastnine. V zadnjih letih je prišlo do velikih sprememb v sistemu za zaščito pravic intelektualne lastnine: širitev področja zaščite znanja in omogočanje večjega obsega pravic lastnikom patentov. Seznamu možnih patentov so bile dodane programska oprema in baze podatkov (tiste, ki se nanašajo na genetiko in geofiziko), vključene pa so tudi temeljne znanstvene panoge (kot sta matematika in biologija)(1).

Toda pri tej zadevi obstajata dve razhajajoči se smeri. Po eni strani je potrebno priskrbeti spodbudo izumiteljem: če avtorju ni zagotovljena gmotna korist, obstaja možnost, da se inovacije upočasnijo. Po drugi strani širitev pravic intelektualne lastnine lahko povzroči nezaželene ovire pri širjenju znanja, ki je temelj za inovacije. Pretirana razširitev patentov bi lahko povzročila izkrivljanje virov, namenjenih tehničnim inovacijam, vlaganja pa bi se usmerila k področjem z višjo osebno gmotno koristjo, namesto proti področjem, ki so koristnejša za družbo(2).

Poročevalec verjame, da se je pomembno vrniti k osnovnemu poslanstvu znanstvenega raziskovanja: ustvarjanju novega znanja(3). Nujna je ponovna ocena razširjenega predsodka, ki vidi dejavnosti na področju raziskav in razvoja v linearnem odnosu z inovacijami. Res je, da povezave obstajajo, a so na višji zahtevnostni ravni in so lahko povezane s področji izven obsega znanosti. Zato je treba spremeniti pojmovanje raziskovanja kot neke vrste univerzalne rešitve gospodarskih in družbenih težav. Po drugi strani si ne moremo predstavljati, da bi dejavnosti na področju raziskav in razvoja bile zgolj v rokah znanstvenikov, ki delajo v slonokoščenem stolpu. Čeprav to ni takoj vidno, so očitne in takojšnje gospodarske koristi iz dejavnosti raziskav in razvoja temeljni dejavnik za ustvarjanje evropske družbe, ki temelji na znanju.

Dokazi, da javno financirane raziskave prinesejo občutne koristi družbi, so prepričljivi. Vendar so te koristi pogosto nejasne, heterogene, težko jih je opredeliti in izmeriti ter so večinoma posredne. Javno podprte raziskave je treba obravnavati bolj kot vir novih idej, metod in predvsem kot način za usposabljanje ljudi, da se spopadejo z zapletenimi nalogami.

Na žalost ne obstajajo preprosti modeli, da bi opisali naravo koristi, ki jih ponujajo javno financirane raziskave. Še težje je določiti količino virov in področij, v katere naj bi vlagali, tudi zato, ker so na različnih področij velike razlike med državami. Literatura, ki je na voljo, kaže, da financiranja raziskav, kot tudi mnogih drugih javno financiranih področij (kot sta varnost in obramba), ni lahko upravičiti zgolj v smislu izmerljivih gmotnih koristi.

Potreba po upravljanju raziskav

Vlade EU so zastavile ambiciozno lizbonsko agendo, ki poudarja ključno vlogo prehoda na gospodarstvo, ki temelji na znanju, da bi se zagotovila trajnostna rast, boljša in številčnejša delovna mesta ter večja družbena kohezija.

Ti cilji in vizije prihodnosti so nepogrešljivi, če naj bi politika v Evropi izkazovala večjo družbeno zavzetost. Vendar pa bo vloga, ki jo lahko dejavnosti na področju raziskav in razvoja odigrajo v tem procesu, omejena, če številni ključni dejavniki, ki trenutno ovirajo Evropo pri doseganju polnih znanstvenih in tehnoloških zmožnosti, ne bodo ustrezno obravnavani.

Poročevalec verjame, da je uspešnost Evrope pri inovacijah, torej njena možnost rasti, odvisna od razvoja uravnoteženega sistema pridobivanja in širjenja znanja. Vloga Komisije in držav članic je torej, da vlagajo v človeški kapital, utrdijo odnose in omogočijo kar najboljši pretok znanja. Evropa mora poiskati alternativna merila za učinkovitost političnih instrumentov, še posebej glede katalizatorskega učinka javne podpore, pojmovanega kot dodatnost povzročenega vedenja(4).

Dejavnik, ki prispeva k šibkosti Evrope na področju znanosti in tehnologije, je pomanjkanje zadostnih vlaganj v dejavnosti raziskav in razvoja(5). Če se želi Evropa spopasti z zahtevnimi gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi izzivi, s katerimi se sooča na začetku enaindvajsetega stoletja, bo morala več vlagati v raziskave.

Koraki, sprejeti na srečanju Evropskega sveta v Lizboni leta 2000, so bili odziv na zaskrbljenost ob premajhnih vlaganjih Evrope v znanje, kar je bilo dodatno okrepljeno na vrhu v Barceloni leta 2002, ko si je EU postavila cilj doseči 3-odstotno intenzivnost za dejavnosti na področju raziskav in razvoja do leta 2010. Vendar rast vlaganj v te dejavnosti od leta 2000 ni bila zadostna, da bi dosegli ta cilj(6).

Večina primanjkljaja pri financiranju dejavnosti na področju raziskav in razvoja je ravno pri industriji. Zaradi neuspeha na trgu privatni sektor ni zmožen vlagati v raziskave na ravni, ki bi bila najboljša za družbo. Vlade imajo pri tem pomembno vlogo, tako z omogočanjem pomoči in pogojev, ki spodbujajo več privatnega vlaganja v dejavnosti na področju raziskav in razvoja, kot tudi s podporo teh dejavnosti v primerih, ko tega podjetja ne bi storila.

Predvsem pa je naloga vlad, da ustvarijo pogoje za ustvarjanje novih znanj in da jih posredujejo vsej družbi. Znanje in inovacije imajo lastnosti javne dobrine, torej nečesa, kar bi moralo biti dostopno vsem(7).

Potreba po javni podpori raziskav prihaja tudi iz sistemske narave inovacij in iz pomena vlaganj v človeški kapital ter iz mrež, ki zagotavljajo zbiranje znanja. Proces pridobivanja znanja je veliko bolj zapleten, kot predvideva linearni model. Povratnih učinkov med posameznimi stopnjami inovacijskega procesa je veliko, kar bi bilo najbolje razumljeno kot sistem, v katerem so odnosi med institucijami in pretok znanja med različnimi subjekti bistvenega pomena(8).

Ob omejenih sredstvih, namenjenih dejavnostim na področju raziskav in razvoja, je še bolj pomembno zagotoviti, da se ta majhna sredstva uporabijo kar se da učinkovito. Vendar se negativni učinek že tako relativno nizkega evropskega vlaganja v te dejavnosti (...) sešteva s številnimi strukturnimi primanjkljaji, ki so neločljivo povezani z evropskim sistemom za raziskave in razvoj. Te sistemske šibkosti naredijo Evropo manj privlačno za vlagatelje v dejavnosti raziskav in razvoja ter za raziskovalce, hkrati pa povzročajo škodljivo razdrobljenost raziskovalnih prizadevanj.

Bistvo težave je v potrebi po upravljanju raziskav v Evropi. Vprašanje, ki se porodi je, kako najbolje razdeliti politične pristojnosti in sredstva na različne organizacijske ravni javnih oblasti, lokalne/regionalne, nacionalne in na ravni EU(9).

Prispevek Evropskega raziskovalnega prostora

V EU narašča zavedanje, da je potrebno bolje organizirati večplastni sistem upravljanja raziskav, da bi se zagotovila večja skladnost med politikami, zmanjšala razdrobljenost financiranja in podvajanje dela.

Tudi regionalizacija se dokazano krepi. Uspešnost področij, kot sta Silikonska dolina in Cambridge, je prepričala vlade, da je potrebno ustvariti več tovrstnih inovativnih zbirnih točk znanja.

Po drugi strani sta se doseg in obseg prispevka EU občutno povečala. Od prvega okvirnega programa iz leta 1984 se je evropska raziskovalna politika razširila tako na področju ciljev, kot tudi finančno. Toda politike raziskav in inovacij so še naprej vzporedno vodene (na nacionalni, EU in regionalni ravni), kar ima za posledico slabo integracijo in usklajevanje med temi ravnmi(10).

Za razliko od Združenih držav Amerike in Japonske evropska raziskovalna dejavnost še vedno predstavlja sestavljenko nacionalnih javnih sistemov. Nacionalne dejavnosti, ki so pod 27 različnimi zakonodajnimi, uredbenimi in finančnimi ustroji, so še vedno zelo neodvisne druga od druge(11).

EU pomaga pri izravnavi s tem, da financira nadnacionalne skupne raziskave znotraj okvirnih programov. Vendar je finančna podpora, ki jo danes lahko nudi EU, omejena. Prizadevanja Skupnosti na področju raziskav so razvidna iz 28. raziskovalne politike, katere proračun znaša zgolj 6 % javnih sredstev, kar ne more imeti zadostnega dinamičnega učinka na integracijo nacionalnih politik.

Evropski raziskovalni prostor je pobuda, ki je bila sprejeta marca 2000, da bi se te težave rešile; a kljub doseženemu napredku v teh letih, bi bilo treba doseči višjo raven usklajenosti in sodelovanje po vsej Evropi.

V evropskem raziskovalnem sistemu bi moralo biti več povezav med različnimi subjekti (javne oblasti, podjetja, univerze, raziskovalni inštituti) na vseh političnih ravneh (regionalni, nacionalni, medvladni in na ravni Skupnosti).(12)

Po drugi strani so se razmere od leta 2000 opazno razvile:

- globalizacija se je pospešila in znanje je ključni del njene dinamike. Vedno večji delež celotne dejavnosti na področju raziskav in razvoja se bo nahajal izven Evrope(13), in glede na trenutne trende, bo evropski delež pri raziskavah nekoč predstavljal manj kot 10 % globalnega pridobivanja znanja.

- pojavili so se številni družbeno-gospodarski izzivi – povečane razlike na družbeno-gospodarskem področju, podnebne spremembe, staranje ter nevarnost nalezljivih bolezni in vsi se strinjajo, da so potrebni močnejši in bolj osredotočeni ukrepi na ravni EU in na globalni ravni, zlasti na področju znanosti in tehnologije.

- evropski raziskovalni prostor se je razvil s sedmim okvirnim programom, v katerega so bili vključene točke, kot je Evropski raziskovalni svet, pa tudi s posebnimi ukrepi evropskega raziskovalnega prostora in z večjo raznolikostjo znanstvenih kultur, ki so prišle v EU s širitvijo(14). EU ima dolgo tradicijo odličnosti pri dejavnostih na področju raziskav in razvoja, a te so običajno razpršene po Evropi, saj je 80 % javnih raziskav opravljenih na nacionalni ravni, večinoma znotraj nacionalnih ali regionalnih programov. To še prepogosto pomeni, da raziskovalni potencial EU ni v popolnosti izkoriščen.

Zelena knjiga Komisije poudarja bistvena vprašanja evropskega raziskovalnega prostora:

-  vzpostavitev notranjega trga za raziskave – prostora za prost pretok znanja, raziskovalcev in tehnologije – z namenom povečanja sodelovanja, spodbujanja inovacij in doseganja boljšega razporejanja virov;

–       razvoj evropske raziskovalne politike je globoko zakoreninjen v evropski družbi. Podpirati bi morala napredek na področjih, ki so najpomembnejša za javnost, kot so zdravje, energija in podnebne spremembe;

-  obnova raziskovalne strukture za dosego ravnovesja med konkurenčnostjo in sodelovanjem ter za dosego odličnosti na svetovni ravni;

-  evropsko raziskovanje mora v polni meri izkoristiti raznolikost Evrope, ki se je še obogatila z nedavnima širitvama.

Ta vprašanja bi morala biti v središču institucionalne in javne razprave, ki pripravlja pobude za leto 2008, saj se približuje revizija prvega triletja obnovljene lizbonske strategije in s tem začetek drugega cikla.

Osnovni cilji evropskega raziskovalnega prostora ostajajo isti, vendar je potreben bolj dinamičen pristop(15). Ne bodo zadostovale majhne izboljšave, temveč morata učinkovitost in vpliv postati prednostni nalogi...ukrepi so potrebni tam, kjer bodo najbolj učinkoviti. To pomeni, da je treba premakniti pristojnosti in preiti trenuten ustroj evropskega raziskovalnega sistema..."(16)

Ta novi dogovor bo vključeval ambiciozen pristop k uresničevanju evropskega raziskovalnega prostora. Za razliko od prvotne pobude ta ne spodbuja zgolj vzpostavljanja vezi med obstoječimi evropskimi subjekti na področju znanosti in tehnologije, vsakega s svojo vlogo in pristojnostmi. Gre predvsem za ohranjanje odprtosti za različne rešitve po izidih te razprave in raziskave. To bi lahko vodilo k širitvi nacionalnih in regionalnih dejavnosti na nekaterih področjih ali pa k povečanju dejavnosti na ravni EU na drugih. Možno je tudi, da bo treba ustanoviti nove skupne evropske institucije za znanost in tehnologijo,(17) zgledujoč se na uspešne primere, kot sta Evropska organizacija za jedrske raziskave in Evropska vesoljska agencija.

Novi dogovor bi pomenil tudi, da bi te odločitve bile pripravljene na osnovi trdnih skupnih dokazov in da bi se pogumno soočili s spremembami.(18) Sposobnost EU, da to stori, bi lahko odprla novo poglavje v evropski raziskovalni dejavnosti.(19)

(1)  Povečana gospodarska vrednost pravice intelektualne lastnine je pripeljala do občutne rasti števila patentov: število zahtevkov pri Evropskem patentnem uradu je naraslo s 70.000 leta 1990 na 129.000 leta 2000; isto se je zgodilo v ZDA, kjer je število patentov naraslo z 62.000 leta 1980 na 90.000 leta 1990 in 166.000 leta 2001. Tudi število sodnih sporov v zvezi s patenti in avtorskimi pravicami je naraslo, vsaj v Združenih državah Amerike. (2) Na seji Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi januarja 2004 je bilo povedano, da sistem varovanja pravic intelektualne lastnine ne bi smel zmanjšati dostopa do novega znanja. Vlade so bile zaprošene, naj sprejmejo primerne ukrepe za zagotavljanje dostopa javnosti do določenih znanstvenih podatkov, pridobljenih preko javno financiranih raziskav. (3) ... univerze in raziskovalni inštituti morajo prispevati tako novo znanstveno znanje, kot tudi usposobljene raziskovalce. Te institucije označuje tradicija in njihova posebna lastnost, da izvajajo temeljne raziskave. Odgovorne so za zbiranje preteklega znanja, posredovanje tega znanja študentom in prispevek k novim znanjem vseh vrst. Znanstveniki zlasti v teh institucijah lahko delajo v ozračju, v katerem skoraj ni pritiska dogovorov, predsodkov ali gmotnih potreb. V najboljšem primeru znanstvenemu delavcu nudijo občutek solidarnosti in varnosti, kot tudi visoko raven osebne intelektualne svobode. Vsi ti dejavniki so zelo pomembni za razvoj novega znanja, ker je gotovo, da bo veliko novih dognanj povzročilo nasprotovanja zaradi tega, ker se običajno ne ujemajo z ustaljenimi načini razmišljanja in delovanja. Industrija je običajno omejena z načrtovanimi cilji, lastnimi jasno zastavljenimi merili in stalnim pritiskom potreb trga. V industrijskih laboratorijih le redko pride do zadovoljivega napredka temeljne znanosti... (Vannevar Bush, The Endless Frontier, 1945). (4) Muldur, U., Corvers, F., Delanghe, H., Dratwa, J., Heimberger, D., Sloan, B., Vanslembrouck, S., "A new Deal for an Effective European Research Policy - The Design and Impacts of the 7th Framework Programme", 2006 (5) Združene države in Japonska ne vlagajo samo več svojega BDP v raziskave in razvoj, kot EU (2,6 % in 3,2 % leta 2003 v primerjavi z 1,90 % pri EU), ampak sta tudi povečala intenzivnost dejavnosti na področju raziskav in razvoja od sredine devetdesetih let, in s tem pustila Evropo daleč za sabo. (6) Med letoma 2000 in 2003 se je bila povprečna letna rast v EU 25 pri vlaganju v dejavnosti na področju raziskav in razvoja le 0,7 %. Če bi se takšna rast nadaljevala, bi procent leta 2010 znašal 2,2. (7) Muldur, U., Corvers, F., Delanghe, H., Dratwa, J., Heimberger, D., Sloan, B., Vanslembrouck, S., "A new Deal for an Effective European Research Policy - The Design and Impacts of the 7th Framework Programme", 2006 (8) idem, p. 48. (9) idem p. 51 (10) Muldur, U., Corvers, F., Delanghe, H., Dratwa, J., Heimberger, D., Sloan, B., Vanslembrouck, S., "A new Deal for an Effective European Research Policy - The Design and Impacts of the 7th Framework Programme", 2006 (11) Primer temeljnih raziskav prikazuje te težave. Financiranje je razpršeno po vsej Skupnosti in posledično veliko projektov ne doseže kritične mase. Vsota, ki jo porabi Univerza John Hopkins za temeljne raziskave presega posamezna prizadevanja 18 držav članic EU in je višja od skupne vsote 10 v novih državah članicah. (12) idem, p. 263. (13) Kitajska in Indija se vzpenjata kot globalna subjekta na področju znanosti in tehnologije. Indija je v zadnjem desetletju povečala vlaganja v dejavnosti na področju raziskav in razvoja s povprečno rastjo 8 % od leta 2003. Pričakuje se, da bo pri intenzivnosti vlaganj v raziskave in razvoj dosegla EU do leta 2009 (od leta 2004 je pridobila trikrat več inženirjev kot ZDA in isto število profesionalnih raziskovalcev, kot vse države članice EU skupaj). (14) S pristopom Romunije in Bolgarije se je populacija EU povečala na 490 milijonov ljudi, kar je tretje največje področje na svetu, po Kitajski in Indiji. EU je vodilni trg na svetu v smislu povpraševanja po znanju. Študije so pokazale, da je povpraševanje po znanju glavna vzpodbuda za raziskave in razvoj ter za naložbene odločitve. Težava pa je v tem, da skupni trg EU za dosežke znanosti in tehnologije še ne obstaja. Ostajajo številne ovire: razlike v nacionalnih zakonodajah, različni tehnični standardi, posebnosti lokalnih trgov itd. (15) Muldur, U., Corvers, F., Delanghe, H., Dratwa, J., Heimberger, D., Sloan, B., Vanslembrouck, S., "A new Deal for an Effective European Research Policy - The Design and Impacts of the 7th Framework Programme", 2006, p. 263, 264. (16) idem, p. 264. (17) Muldur, U., Corvers, F., Delanghe, H., Dratwa, J., Heimberger, D., Sloan, B., Vanslembrouck, S., "A new Deal for an Effective European Research Policy - The Design and Impacts of the 7th Framework Programme", 2006, p. 266 (18) idem (19) idem

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   toplo pozdravlja zeleno knjigo Komisije o evropskem raziskovalnem prostoru: nove perspektive (KOM(2007)0161); poudarja, da je ustanovitev evropskega raziskovalnega območja bistvenega pomena za doseganje ciljev lizbonske strategije za rast in zaposlovanje;

2.   poudarja, da je dobro delujoči notranji trg pomemben za uspešen razvoj evropskega raziskovalnega območja, kar zlasti velja za prosto kroženje raziskovalcev; obžaluje, da se raziskovalci še vedno soočajo z ovirami pri mobilnosti v EU; poziva k ukrepom za izboljšanje prostega pretoka raziskovalcev, še posebej z odpravo vseh preostalih prehodnih omejitev prostega gibanja delavcev, kot tudi za izboljšanje raziskovalne infrastrukture EU; podpira ustanovitev Evropskega tehnološkega inštituta;

3.   obžaluje, da se čezatlantski neto odliv naložb v raziskave in razvoj še vedno povečuje; poudarja pomen preprečevanja nadaljnjega odliva sposobnih evropskih raziskovalcev; poziva k ustreznim ukrepom, s katerimi bi raziskovalce zadržali in jim ponovno vzbudili zanimanje za EU, predvsem z zagotovitvijo širokih možnosti za njihove poklicne poti in privlačnih delovnih pogojev za moške in tudi za ženske;

4.   poudarja, kako pomembno je, da se v EU privablja tudi raziskovalce iz tretjih držav, zlasti iz evropskih sosedskih držav, med drugim s hitrejšim prenosom direktive Sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005 o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanom tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja(1), ob polnem upoštevanju potreb raziskovalcev; podpira tudi predlog Komisije za vzpostavitev sistema modre karte, ki bi bil velikega pomena za človeške vire na področju znanosti in tehnologije, ki jih direktiva ne vključuje;

5.   poudarja ključni pomen vzpostavitve patenta Skupnosti in visokokakovostnega, stroškovno učinkovitega in inovacijam prijaznega sodnega sistema za evropske patente, ki spoštuje pristojnosti Sodišča Evropskih skupnosti; upošteva sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izboljšanju patentnega sistema v Evropi (KOM(2007)0165); ugotavlja, da bo doseženi pravni okvir bolje spodbujal vključevanje zasebnih podjetij v raziskave in okrepil položaj evropskih inovatorjev na mednarodni ravni;

6.   poudarja pomen pravnega okvira za intelektualno lastnino na področju znanstvenih publikacij, saj zagotavlja najboljši možni dostop do znanstvenih informacij in hkrati ohranja pomembno vlogo podjetij EU na tem področju;

7.   obžaluje, ker podatki o stroških za raziskovanje in razvoj kažejo, da povprečje v EU znaša samo 1,84% BDP, za razliko od 2,68 % v ZDA in 3,18 % na Japonskem; in da stroški nihajo med 0,39% v Romuniji in 0,4% na Cipru ter 3,86% na Švedskem; poudarja pomen rasti povprečne porabe, kot tudi rast stroškov v določenih državah članicah; poudarja pomen večje osredotočenosti različnih razvojnih in raziskovalnih prizadevanj po vsej Uniji, še posebej zato, da bi olajšali preusmeritev na digitalno gospodarstvo; to je bistvenega pomena za vzpostavitev ustreznih pogojev za doseganje na znanju temelječega gospodarstva, ki ga zahteva lizbonska strategija;

8.   ugotavlja, da se mnoge države članice – zlasti tiste, katerih razvoj in raziskave so manj razviti – bojijo bega možganov znotraj EU; poziva k ukrepom, ki bi to preprečili, in sicer tako, da bi se nacionalne raziskovalne politike med seboj dopolnjevale in ne med seboj tekmovale, zlasti zato, da bi spodbujali usklajevanje virov in preprečevali njihovo podvajanje in razpršenost;

9.   ugotavlja, da so potrošniki ena od pomembnih gonilnih sil na trgu, saj lahko zaradi možnosti izbire sprožajo spodbude za inovacije; poziva Komisijo in države članice, naj z ustrezno dejavnostjo še naprej spodbujajo javno razpravo o pomenu evropskega raziskovalnega prostora;

10. ugotavlja, da ciljev lizbonske strategije ni mogoče doseči brez močno povečane vključenosti zasebnih podjetij v raziskovalne dejavnosti; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za izboljšanje spodbud za zasebna podjetja, da bi ta vlagala v raziskave in pri njih sodelovala; se strinja s stališčem, da je potrebno razviti/povečati vodilno vlogo Evrope na tehnološko intenzivnih trgih ob podpori strogih standardov zaščite intelektualne lastnine; meni, da je zato potrebno znotraj tržišč, ki dobro funkcionirajo, razširiti javno-zasebno partnerstvo;

11. s spodbujanjem inovativnosti usmerja pozornost na velik potencial, ki bi ga imeli na voljo, če bi vključili javna naročila kot gonilo za nove proizvode in storitve; meni, da bi morali znotraj evropskega raziskovalnega prostora raziskovalne organizacije spodbujati k tesnemu sodelovanju z organi oblasti in k udeležbi pri razvojnih pogodbah;

12. poudarja posebno in pomembno vlogo malih in srednje velikih podjetij pri doseganju ciljev lizbonske strategije z dejavno udeležbo in razvojem evropskega raziskovalnega prostora; pozdravlja spodbude Komisije, s katerimi poskuša privabiti mala in srednje velika podjetja v proces prenosa tehnologij v Evropi;

13. poudarja potrebo po okrepljenem usklajevanju med nacionalnimi in regionalnimi raziskovalnimi programi ter spodbuja Komisijo, naj tesno sodeluje z udeleženimi stranmi, da bi na področju raziskav pri temah evropskega interesa zagotovili večjo skladnost.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

(1) UL L 289, 3.11.2005, str. 15.

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   poudarja ključno vlogo regij pri razvoju in strukturiranju Evropskega raziskovalnega prostora ter pri premagovanju razdrobljenosti evropskih javnih raziskav;

2.   se veseli, ker je ena najpomembnejših novosti v lizbonski pogodbi priznanje evropskega raziskovalnega prostora kot sredstva za doseganje ciljev Evropske unije na področju raziskav in razvoja; se sklicuje na sedmi okvirni program za raziskave in razvoj ter na njegove ukrepe, kot so skupne tehnološke pobude, omrežje vseevropskih raziskovalnih infrastruktur in pobuda Regije znanja, ter poudarja potrebo po izboljšanih oblikah javno-zasebnega partnerstva za spodbujanje odnosov med podjetji in raziskovalnimi ustanovami ter za razvoj regionalne rasti;

3.   poziva države članice in regije, naj pripravijo strategije za razvoj človeških in materialnih virov v raziskovanju in inovacijah, kot so na primer nadgradnja in oskrba raziskovalnih infrastruktur, povečanje finančnih vložkov in s tem mobilnosti raziskovalcev, lokalne pobude za privabljanje raziskovalcev, odstranjevanje pravnih, upravnih in jezikovnih ovir, izmenjava osebja in zagotavljanje dostopa za vse, zlasti raziskovalke, ter za mlade; prav tako podpira pobude, kot sta Evropska listina za raziskovalce in Kodeks ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev, ter dejavnosti regionalnih centrov za mobilnost in sprejemanje raziskovalcev; poziva tudi države članice, naj razvijejo boljše delovne razmere za raziskovalce z uvedbo potrebnih ukrepov za uskladitev poklicnega in družinskega življenja;

4.   ugotavlja, da so izobraževalne ustanove, zlasti univerze in visoke šole, zelo pomembne ter da imajo ključno vlogo pri spodbujanju raziskav, z njimi povezanih poklicev in inovacij ter pri prenosu tehnologij, zlasti na regionalni ravni; poudarja tudi, kako pomembne so območne skupnosti pri širjenju znanstvene kulture in spodbujanju dialoga med znanostjo in družbo; vztraja, da morajo pristojni javni organi vlagati v te sektorje, da bi se izboljšala raziskovalna orodja in infrastrukture;

5.   poziva Komisijo in države članice, naj pri spodbujanju tesnejšega vseevropskega sodelovanja regionalnih akademskih in znanstvenih raziskovalnih združb, raziskovalnih združb ter združb za prenos tehnologij in centrov odličnosti, podprejo tudi njihov razvoj; v zvezi s tem vztraja, da je se je treba osredotočiti tudi na manjše projekte in spodbujati decentralizirano strukturo; poziva države članice in regije, naj izboljšajo izmenjavo znanja med temi centri, zlasti prek mobilnosti raziskovalcev, ter naj razvijejo virtualna omrežja in raziskovalne skupnosti;

6.   priporoča, naj Evropski raziskovalni prostor pri svojem odpiranju v svet da prednost oddaljenim regijam in čezmorskim državam Evropske unije ter tako izkoristi prednosti in bogastva, ki jih nudi evropska regionalna različnost, ter naj te različnosti skladno vključi v dejavnosti na področju znanstvenega in tehnološkega sodelovanja v okviru "mreže odličnosti";

7.   poziva države članice, naj zagotovijo najboljše možno financiranje raziskovalnih dejavnosti na nacionalni in regionalni ravni, ki so opredeljene v operativnih programih, ter naj zagotovijo učinkovito izmenjavo dobre prakse in sodelovanje med regijami; ugotavlja, da primeri dobre prakse, učinkoviti v eni regiji, ne morejo biti brez sprememb preneseni v drugo regijo; vztraja torej, da so ocene na regionalni ravni posebne narave ter da morajo biti opravljene na osnovi zanesljivih, preglednih in vsesplošno priznanih kazalnikov;

8.   poudarja, da je treba povečati vlaganja v raziskave in razvoj ter pospeševati inovativnost v Evropi; opozarja s tem v zvezi na sestavo evropskega ozemeljskega programa ter na lizbonske cilje, sprejete v strateških smernicah za kohezijsko politiko, ki predstavljajo potrebne pogoje za zagotavljanje konkurenčnosti; poudarja, da je treba povezati pristop Evropskega raziskovalnega prostora "od zgoraj navzdol" s pristopom regionalne politike "od spodaj navzgor"; poudarja, da je treba izboljšati usklajevanja raziskovalnih dejavnosti in programov, kot so evropske tehnološke platforme ter program s pristopom ERA-NET "od spodaj navzgor";

9.   nadalje poudarja potrebo, da se, ob upoštevanju prednostnih nalog posameznih regionalnih omrežij, ki so jim ta sredstva namenjena, uskladi financiranje programov na nacionalni in regionalni ravni iz programov za raziskave in iz strukturnih skladov;

10. poudarja, da bi lahko usmerjeno sodelovanje na področju raziskav in razvoja izboljšalo možnosti evropskih dejavnosti na tem področju na svetovni ravni; zato poziva nacionalne in regionalne raziskovalne sisteme, naj se povežejo v omrežja znotraj Evrope in na širšem področju, obenem pa naj zagotovijo skladnost nacionalnih in regionalnih programov ter prednostne naloge evropskega interesa, kot je evropski tehnološki in inovacijski inštitut;v zvezi s tem poziva Komisijo, naj prizna pomen prostorskih in regionalnih znanosti za ozemeljsko kohezijo, s posebnim upoštevanjem na programa ESPON 2013; verjame, da bi bilo treba razviti ozemeljsko sodelovanje, ki bi bil sredstvo za dosego kritične mase in priprave na internacionalizacijo; poziva države članice, naj odpravijo upravne ovire na mejah, ki onemogočajo sodelovanje med znanstvenimi ustanovami; priporoča metodo odprtega usklajevanja za primerjanje najboljših nacionalnih praks na tem področju;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU