o misiji EU za spremljanje volitev: cilji, postopki delovanja in prihodnji izzivi

(2007/2217(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah in mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, zlasti člena 25 pakta,

– ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zavez OVSE, dogovorjenih leta 1990 v Köbenhavnu in na vrhu v Istanbulu leta 1999, na katerem so se vse države udeleženke OVSE zavezale, da bodo na volitve povabile mednarodne opazovalce ter zlasti Urad za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR); ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev ter Ameriške konvencije o človekovih pravicah,

– ob upoštevanju deklaracije o načelih za mednarodno opazovanje volitev in kodeksa ravnanja za mednarodne opazovalce volitev, ki sta bila razglašena pri Združenih narodih v New Yorku 27. oktobra 2005,

– ob upoštevanju vseh sporazumov med EU in tretjimi državami ter klavzul o človekovih pravicah in demokraciji, ki jih ti sporazumi vsebujejo,

– ob upoštevanju členov 3, 6 in 11 Pogodbe o EU ter členov 3, 177, 179 in 181a Pogodbe o ES,

– ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki je bila razglašena v Strasbourgu 12. decembra 2007,

– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1889/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu(1) (EIDEHR),

– ob upoštevanju sporočila Komisije o pomoči in opazovanju EU na volitvah z dne 11. aprila 2000,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2001 o sporočilu Komisije o pomoči in opazovanju EU na volitvah(2),

– ob upoštevanju smernic EU za opazovanje volitev(3) in smernic EU za skupna merila pri izbiri opazovalcev volitev(4),

– ob upoštevanju dokumenta Sveta o pomoči in opazovanju na volitvah(5),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. aprila 2002 o sporočilu Komisije o vlogi Evropske unije pri spodbujanju človekovih pravic in demokratizacije v tretjih državah(6),

– ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah,

– – ob upoštevanju svojih letnih poročil o človekovih pravicah v svetu,

– ob upoštevanju resolucije Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU z dne 21. novembra 2007 o volitvah in volilnih postopkih v državah AKP in državah Evropske unije(7),

– ob upoštevanju sklepov s svoje konference predsednikov z dne 8. novembra 2001 o ustanovitvi usklajevalne skupine za volitve(8), z dne 12. maja 2005 o izvajanju predpisov, ki urejajo misije za opazovanje volitev(9), z dne 21. septembra 2006 o izvajanju predpisov, ki urejajo delo delegacij(10), in z dne 8. junija 2006 o smernicah za delegacije Evropskega parlamenta za opazovanje volitev(11),

– ob upoštevanju predhodnih izjav in končnih poročil misij Evropske unije za opazovanje volitev in poročil svojih delegacij za spremljanje volitev,

– ob upoštevanju letnih poročil usklajevalne skupine za volitve,

– ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za razvoj (A6-0138/2008),

A. ker morajo biti volitve organizirane v skladu z mednarodno priznanimi standardi,

B.  ker Splošna deklaracija o človekovih pravicah določa, da je pravica do izvolitve svobodno izbranih predstavnikov na tajnih in občasnih poštenih volitvah, na osnovi splošne in enake volilne pravice, pravica, ki bi jo morali uživati vsi državljani, saj je vsebovana tudi v vseh drugih poglavitnih mednarodnih in regionalnih instrumentih človekovih pravic in je bistvena sestavina prave demokracije, h kateri je Evropska unija v svojih pogodbah zavezana,

C. ker spremljanje volitev prispeva k splošnemu spodbujanju in varstvu temeljnih človekovih pravic ter zlasti državljanskih in političnih pravic; in ker pravi demokratični volilni proces predvideva spoštovanje svobode izražanja in svobodne medije, upoštevanje pravne države, pravice do ustanovitve političnih strank in sodelovanja na razpisu za javno službo, nediskriminacijo in enakopravnost vseh državljanov ter druge temeljne človekove pravice in svoboščine, k varovanju in spodbujanju katerih so se zavezale vse države udeleženke OVSE,

D. ker ima mednarodno opazovanje volitev za cilj krepitev legitimnosti volilnega procesa, povečanje zaupanja javnosti v volitve, preprečevanje volilnih prevar in njihovo odkrivanje, kjer se pojavijo, ter analiziranje, poročanje in izdajanje priporočil za izboljšanje vseh vidikov volilnega procesa s popolnim sodelovanjem z državo gostiteljico ter z reševanjem morebitnih sporov in zaščito človekovih pravic ter demokracije na splošno,

E.  ker je spremljanje volitev v novih in razvijajočih se demokracijah prednostna naloga EU, ki izraža njeno zavezanost, da pomaga novim demokracijam in državam, ki vzpostavljajo demokracijo, pri gradnji trdnih demokratičnih struktur,

F.   ker zmanjševanje revščine, ki je glavni cilj razvojne politike EU, zahteva obstoj participativne demokracije ter odgovorne in nekoruptivne vlade, kot je navedeno v resoluciji Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, sprejeti 1. aprila 1999 v Strasbourgu, o sodelovanju med AKP in EU in vključevanju v volilne postopke v državah AKP ter o vlogi Skupne skupščine(12),

G. ker je cilj partnerstva med državami AKP in EU dejavno podpirati spodbujanje človekovih pravic, proces demokratizacije, utrjevanje pravne države in dobro upravljanje, kot je poudarjeno v sporazumu o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, ki je bil podpisan v Cotonouju 23. junija 2000(13) (sporazum iz Cotonouja),

H.  ker sta bila deklaracija o načelih za mednarodno opazovanje volitev in kodeks ravnanja mednarodnih opazovalcev volitev sprejeta pod pokroviteljstvom Združenih narodov leta 2005, podprli pa so ju Komisija in Parlament ter 32 drugih mednarodnih vladnih in nevladnih organizacij,

I.   ker načela iz te deklaracije vključujejo popolno pokrivanje, neodvisnost in nepristranskost, preglednost in javnost, profesionalnost, analizo in svetovanje, spoštovanje suverenosti države gostiteljice, vključno z nujnostjo prejema povabila za spremljanje, sodelovanjem med različnimi organizacijami za spremljanje in odrekanjem legitimnosti nedvomno nedemokratičnih volilnih procesov,

J.   ker je bilo od 11. aprila 2000, ko je bilo sprejeto zgoraj omenjeno sporočilo Komisije, razporejenih več kot 50 misij EU za spremljanje volitev v 32 državah v Afriki, Aziji in Latinski Amerik; ker pa je zanimivo, da je bilo precej manj misij EU za spremljanje volitev razporejenih v državah južnega Sredozemlja,

K. ker je v okviru evropske pobude za demokracijo in človekove pravice (EIDIHR) vsako leto na voljo več kot 30 milijonov EUR za misije EU za spremljanje volitev,

L.   ker je v posamezni državi, v kateri so bile izvedene volitve, pomen demokratično izvoljenega parlamenta omejen, če ta ustanova ni zelo močna in jo obvladuje izvršilna veja oblasti,

M. ker je treba nekatere ključne prihodnje izzive na področju spremljanja volitev EU, kot je vse večji pomen elektronskega glasovanja, še obravnavati,

N. ker je bilo zgoraj omenjeno sporočilo Komisije z dne 11. aprila 2000 preobrat v pristopu EU do opazovanja volitev, saj je določilo celostno metodologijo, ki zajema celoten volilni proces od predvolilne do povolilne faze ter se je izkazala za zelo uspešno in zaradi katere je EU postala vodilna organizacija na področju mednarodnega opazovanja volitev,

O. ker je razmeščanje misij EU za opazovanje volitev ključni element zunanje politike EU, zlasti pa ker poleg pomoči pri volitvah predstavlja nepogrešljivo orodje za volilno podporo v okviru zavezanosti Evropske unije, da spodbuja vrednote demokracije, razvoja in miru,

P.  ker so uspešne volitve možne le v okviru dolgotrajnega utrjevanja demokratičnih vrednot, ob upoštevanju potrebe po oblikovanju evropskega soglasja glede spodbujanja demokracije, v družbi, ki vključuje vzgojo volivcev in državljansko vzgojo, trdne mehanizme za ohranjanje človekovih pravic, obstoj neodvisne in pluralistične civilne družbe ter spoštovanje ločitve zakonodajne od izvršilne veje oblasti;

Q. ker je opazovanje volitev dolgoročni proces, ki zajema tri obdobja: predvolilno fazo, dan volitev in povolilno fazo, in ker bi bilo treba vsako od teh obdobij natančno in nepristransko analizirati na podlagi neposredno pridobljenih podatkov,

R.  ker opazovanje v teh treh obdobjih sicer lahko opravljajo različni opazovalci, vendar se morajo ta opazovanja dopolnjevati in biti dobro usklajena,

S.  ker je dodana vrednost, ki jo v okviru opazovanja volitev prispevajo sedanji in nekdanji poslanci, nesporna in dopolnjuje dodano vrednost, ki jo zagotavljajo misije EU za spremljanje volitev, vendar sama po sebi ne more zagotoviti dosledne ocene volilnega postopka,

T.  ker ima Parlament ključno vlogo pri misijah opazovanja volitev Evropskega parlamenta, saj je poslanec evropskega parlamenta imenovan za glavnega opazovalca, v večini primerov pa je delegacija poslancev za opazovanje volitev popolnoma vključena v sestav misije za opazovanje volitev Evropskega parlamenta,

U. ker je po misijah EU za opazovanje volitev potrebno bolj skladno in celovito nadaljnje spremljanje na tehnični in politični ravni,

V. ker je kljub temu, da je bistveno ohranjati politiko razporejanja misij EU za opazovanje volitev v pogojih, ki vključenemu osebju omogočajo nepristransko, celovito in varno opravljanje nalog, Evropska unija ne sme molčati, ko gre za izvajanje volitev v okoliščinah, ko takšni pogoji ne obstajajo;

1.  potrjuje svojo odločenost, da prispeva k razvoju demokratičnih procesov in sicer tako, da poveča svojo udeležbo pri opazovanju volitev, nadaljnjih ukrepih po misijah EU za spremljanje volitev in vzpostavljanju parlamentarnih zmogljivosti;

2.  meni, da na izvajanje volitev ni mogoče gledati kot na edini kazalnik demokracije v absolutnem smislu, da pa ima pozitiven vpliv na proces demokratizacije, merjeno po izboljšanju državljanskih svoboščin, če so zagotovljeni politični pluralizem, svoboda zbiranja in združevanja, svoboda izražanja, enak dostop do medijev, tajno glasovanje in spoštovanje človekovih pravic;

3.  poudarja, da mora ostati spremljanje volitev prednostna naloga v novih in razvijajočih se demokracijah, ker prav tem državam na splošno najbolj koristijo mednarodno spremljanje volitev in priporočila v zvezi s tem;

4.  obžaluje, da Evropska unija še nima skupne, celovite strategije za pospeševanje demokracije, in spodbuja njene institucije in države članice, naj nadaljujejo s prizadevanji, da bi se takšna strategija lahko sprejela; v zvezi s tem poziva vse institucije EU in države članice, naj se dogovorijo, da bodo oblikovale evropsko soglasje o demokraciji;

5. meni, da je v luči vsega tega opazovanje volitev le prvi korak v smeri demokracije in da ga je treba dopolniti z drugimi, ustrezno financiranimi dejavnostmi in povolilnimi ukrepi za spodbujanje demokracije, zlasti s krepitvijo zmogljivosti nacionalnih parlamentov, političnih strank, javne uprave, nedržavnih akterjev in civilne družbe ter s spodbujanjem človekovih pravic in dobrega upravljanja; zato za sedemletno obdobje finančne perspektive 2007–2013 zahteva ohranitev zgornje proračunske meje 25 % evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), dogovorjene s Komisijo, za misije EU za opazovanje volitev; poziva Komisijo, naj ta proračunska sredstva nameni tudi pripravljalnim predvolilnim dejavnostim, vključno z usposabljanjem lokalnih opazovalcev volitev, obveščanjem volivcev in drugimi dejavnostmi, ki so pomembne za dolgoročno izvajanje svobodnih in poštenih volitev;

6.  čestita Uradu za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), katerega pionirsko delo je močno navdihnilo metodologijo Evropske unije za opazovanje volitev;

7.  ponovno potrjuje pomembno vlogo misij za spremljanje volitev ODIHR na področju OVSE, kjer EU praviloma ne razporeja misij za spremljanje volitev; čestita ODIHR za kakovost njegovega dela, ki je močno navdihnilo metodologijo EU za opazovanje volitev, ter njegovo upoštevanje visokih standardov preglednosti in neodvisnosti; izraža zaskrbljenost zaradi izjav in dejanj nekaterih držav udeleženk OVSE, ki dvomijo v mandat ODIHR in slabijo učinkovitost, financiranje in neodvisnost misij; poziva države udeleženke OVSE in Evropski svet, naj podprejo stališče ODIHR, ki je glavni organ za spremljanje volitev na področju OVSE; zlasti obsoja, da so nekatere države udeleženke naložile omejitve glede trajanja misij za opazovanje volitev in da so odklonile izdajo vizumov za opazovalce oziroma izdajale vizume z zamudo, zaradi česar ODIHR ni mogel izpolniti svojega mandata;

8.  odobrava pozitivni prispevek misij EU za opazovanje volitev pri utrjevanju demokratičnih procesov ter pri krepitvi spoštovanja človekovih pravic, temeljnih svoboščin, dobrega upravljanja in načel pravne države, zlasti pa pri utrjevanju volilnih procesov po svetu;

9.  opozarja na sklepe s seminarja Komisije/Parlamenta z 11. septembra 2007, po katerih morajo misije EU za spremljanje volitev zaradi metodologije, identitete in prepoznavnosti še naprej delovati neodvisno od drugih mednarodnih in nacionalnih opazovalcev; to pa ne izključuje rednega in tesnega sodelovanja z drugimi organizacijami za spremljanje na kraju samem, niti nadaljnje podpore EU razvijanju zmogljivosti nacionalnih in regionalnih organizacij za spremljanje;

10. poudarja uspešnost metodologije Evropske unije, vendar poziva Komisijo, naj jo še naprej izboljšuje in posodablja z vključevanjem uveljavljenih praks in obravnavanjem novih izzivov;

11. poudarja, da je zaradi tega uspeha Evropska unija postala vodilna organizacija na področju mednarodnega opazovanja volitev in da poudarek na profesionalnosti misij EU za opazovanje volitev pomembno prispeva k razvoju večjega števila visoko usposobljenih in izkušenih strokovnjakov za volitve; poleg tega poudarja, da strokovnost misij EU za spremljanje volitev povečuje prispevek EU k utrjevanju trajne ozaveščenosti o različnih elementih, ki sestavljajo demokratični volilni postopek; v zvezi s tem meni, da bi se lahko upoštevale izkušnje nekdanjih poslancev Evropskega parlamenta kot opazovalcev volitev za kratko in za dolgo obdobje;

12. poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe za nadaljnjo krepitev ustreznega sodelovanja organizacij civilne družbe in lokalnih opazovalcev v volilnih postopkih;

13. poudarja, kako pomembno je, da se opazovalci EU za kratko in dolgo obdobje vzdržijo vsakršnega vedenja, ki bi se lokalnim prebivalcem lahko zdelo pokroviteljsko, vzvišeno ali nespoštljivo do lokalne kulture; v zvezi s tem meni, da bi se morali opazovalci EU, kadar je to primerno, povezati z lokalnimi opazovalci;

14. odobrava dobro uveljavljeno prakso imenovanja poslancev za glavne opazovalce misij EU za opazovanje volitev; zahteva jasen in pregleden postopek imenovanja, da se zagotovi verodostojnost glavnega opazovalca, ter poudarja, da bi ti morali kljub tesnemu sodelovanju s Komisijo in drugimi institucijami Evropske unije med trajanjem svojega mandata vedno ohraniti jasno in natančno opredeljeno neodvisnost, brez vmešavanj;

15. odobrava politiko enakosti spolov, ki so jo pri izbiri opazovalcev sprejeli kot sestavni del metodologije, vključno z izbiro glavnega opazovalca in ne glede na težavnost misije;

16. meni, da mora biti znanje jezika, ki se uporablja v državi, v kateri potekajo volitve (npr. španščine v Boliviji), indikativno merilo pri imenovanju opazovalcev, ker sposobnost neposredne komunikacije z lokalnim prebivalstvom olajša opazovalcem celovito seznanjanje z družbeno in politično situacijo v državi;

17. meni, da mora biti opazovalcem v predvolilnem obdobju po sestankih s kandidati in uradniki volilne komisije omogočeno srečanje z drugimi skupinami v državi, v kateri potekajo volitve;

18. se veseli pozitivne izkušnje svojih delegacij za opazovanje volitev v okviru misij EU za opazovanje volitev, ki k tem misijam prispevajo pomembno dodano vrednost, saj dajejo legitimnost njihovim zaključkom in povečujejo njihovo prepoznavnost ter sprejetje, vendar poudarja, da je verodostojnost teh zaključkov odvisna od stroge uporabe metodologije v celotnem postopku opazovanja;

19. pozdravlja delo združenja nekdanjih poslancev Evropskega parlamenta v sodelovanju z nekdanjimi poslanci kanadskega parlamenta in zvezo nekdanjih članov kongresa Združenih držav pri ustanavljanju Mednarodnega inštituta za spremljanje volitev; ugotavlja, da so člani Mednarodnega inštituta za spremljanje volitev spremljali veliko volitev ter poudarja, da bodo vsi sedanji poslanci postali nekdanji poslanci ter da bodo njihovo strokovno znanje in izkušnje neprecenljivi za nadaljnji razvoj demokratičnega procesa;

20. poziva vse poslance, ki so udeleženi v delegacijah za opazovanje volitev, naj še naprej sledijo smernicam, določenim za te delegacije; poudarja pomen kodeksa ravnanja za opazovalce volitev, ki velja tudi za poslance Evropskega parlamenta;

21. priznava, da so delegacije za spremljanje volitev Evropskega parlamenta imele v veliko primerih premajhno število članov, zato meni, da bi bilo treba v takih primerih vključiti nekdanje poslance; poziva zadevne politične organe Evropskega parlamenta, naj upoštevajo ta predlog;

22. poudarja, da delegacije opazovalcev iz političnih skupin ne predstavljajo Parlamenta in poziva te delegacije, naj se vzdržijo kakršnihkoli dejavnosti, ki bi lahko ogrozile verodostojnost in prepoznavnost uradnih delegacij Evropskega parlamenta za opazovanje volitev in misij Evropske unije za opazovanje volitev;

23. ugotavlja, da je usklajevanje med institucijami Evropske unije in znotraj Komisije v glavnem pozitivno; obžaluje pa, da se je v nekaterih primerih pri usklajevanju poznalo resno pomanjkanje povezanosti, zaradi česar bodo še potrebne izboljšave;

24. zlasti poudarja pomen usklajevanja vseh javnih izjav, ki se nanašajo na ugotovitve misij EU za opazovanje volitev, in preprečevanja izdajanja kakršnih koli izjav, dokler misija EU za spremljanje volitev ne predstavi predhodne izjave, ter poudarja ključno vlogo, ki jo ima v smislu prepoznavnosti in verodostojnosti tiskovna konferenca, na kateri se prvič predstavi predhodna izjava; zahteva, da se izjave za tisk in poročila o ugotovitvah objavijo v skladu s časovnim razporedom, ki naj upošteva z volitvami povezane občutljive točke na terenu;

25. predlaga, da bi se moral Svet zaradi izboljšanja odnosov med Parlamentom in Svetom udeleževati srečanj usklajevalne skupine za volitve, Parlamentu pa bi bilo treba podeliti status opazovalca na srečanjih delovne skupine Sveta za človekove pravice (COHOM);

26. poziva Komisijo, naj pri pogajanjih o pridružitvenih sporazumih in strateških partnerstvih preuči, kako vključiti izvedljivost opazovanja volilnih postopkov v državah južnega Sredozemlja in Bližnjega vzhoda;

27. meni, da ostajajo učinkoviti in ciljno usmerjeni nadaljnji ukrepi po misijah EU za opazovanje volitev ključni izziv, s katerim se je treba spopasti, ter da bi bilo treba razlikovati med nadaljnjimi ukrepi tehnične in politične narave, v katere bi morale biti na vseh ravneh vključene vse institucije Evropske unije in države članice;

28. predlaga, da se pozorno spremlja izvajanje priporočil misij EU za spremljanje volitev, zlasti kadar ni zagotovljena pomoč pri volitvah;

29. 17. zahteva, da vse institucije Evropske unije, zlasti Svet in vlade držav članic, vključijo ugotovitve in priporočila misij Evropske unije za opazovanje volitev v svoj politični dialog z zadevnimi državami, pa tudi v svoje demarše, deklaracije, resolucije, izjave in nadaljnje ukrepe;

30. poziva zlasti Komisijo, naj vključi priporočila misij EU za spremljanje volitev v vse akcijske načrte v zvezi državami, udeleženimi v evropski sosedski politiki, v katerih so razporejene misije za spremljanje volitev;

31. poziva Komisijo, naj ta priporočila v celoti in dolgoročno uporabi pri pripravi državnih strateških dokumentov/letnih akcijskih načrtov v okviru evropskega razvojnega sklada in zunanjih finančnih instrumentov EU, zlasti Uredbe (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja(14) ter Uredbe (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva(15);

32. obsoja primere praks iz preteklosti, ko so se države, katerih volilne postopke so misije Evropske unije za opazovanje volitev ostro kritizirale, obravnavale povsem običajno; po drugi strani pa obžaluje, da Evropska unija ne prizna legitimnosti demokratičnih volitev v vseh primerih, in meni, da takšna nedoslednost ogroža krhko idejo demokracije ter podobo Evropske unije v teh državah;

33. poziva Komisijo, naj skrbno oceni izid vsake misije Evropske unije za opazovanje volitev in upošteva pridobljene izkušnje ter naj v končnih poročilih jasno navede metodološke omejitve vsake misije EU za opazovanje volitev; poleg tega poziva Komisijo, naj po svojih najboljših močeh zagotovi, da se po koncu volilnega procesa demokratični dosežki misij EU za spremljanje volitev (metodologija, strokovne izkušnje, proračunska sredstva, volilne strukture itd.) ne spodbijajo ali pozabijo;

34. zahteva, da Komisija preuči izvedljivost razporeditve specializiranih misij za spremljanje nekaterih ključnih vidikov volilnega postopka, kot so priprava volilnega pravnega okvirja, registracija volivcev in povolilne pritožbe, ki jih misije Evropske unije za opazovanje volitev v nekaterih primerih ne pokrijejo v celoti;

35. priporoča, da se vzpostavi politični dialog, kadar se priporočila misij EU za spremljanje volitev ne izvajajo;

36. v skladu z zgornjo točko predlaga, da mora biti Evropski parlament navzoč pri oblikovanju novega parlamenta, v zvezi s katerim je spremljal volitve, in da je treba sodelovanje s takšnim na novo izvoljenim parlamentom okrepiti;

37. priporoča uvedbo posebne strategije za podporo novo in demokratično izvoljenim parlamentom, da bi se trajno utrdile demokracija, pravna država in dobro upravljanje;

38. predlaga, da bi moral Evropski parlament ob upoštevanju tega namena raziskati načine in sredstva za pomoč novoizvoljenim parlamentom pri opravljanju njihovega dela, pri čemer se posebna pozornost nameni državam v razvoju;

39. predlaga Komisiji, naj vzpostavi druge mehanizme za spremljanje volilnega postopka v primerih, ko razporeditev polnopravne misije Evropske unije za opazovanje volitev ni mogoča; poziva Komisijo in Svet, naj bosta v takšnih okoliščinah pripravljena dati odločne in pravočasne javne izjave v zvezi z volitvami;

40. glede nadaljnjega tehničnega ukrepanja meni, da predstavlja pomoč pri volitvah v celotnem volilnem ciklu nujno dolgoročno strateško obvezo, ki je najbolje združljiva z misijami EU za opazovanje volitev, in je prepričan, da bi bilo treba nameniti posebno pozornost okrepitvi neodvisnosti in legitimnosti organov za upravljanje volitev ter podpori za ustanovitev stalne in ne začasne volilne komisije;

41. poudarja, da bo Parlament kot demokratično izvoljena evropska institucija imel posebno vlogo pri nadaljnjem političnem ukrepanju po misiji Evropske unije za opazovanje volitev, zlasti pri vzpostavljanju parlamentarnih institucij in usposabljanju kadrov;

42. poziva, da se, kjer je to izvedljivo, resno razmisli o dodani vrednosti posvetovanja, sodelovanja in izmenjave znanja med Parlamentom ter parlamentarnimi delegacijami in misijami AKP v širšem okviru zunanjih ukrepov EU ter v zvezi z drugimi nacionalnimi in mednarodnimi opazovalnimi misijami; predlaga, da se oblikujejo delovne skupine, ki bodo kot del nove strategije EU in Afrike partnerjem iz Afriške unije omogočile, da imajo korist od strokovnega znanja in izkušenj s področja spremljanja volitev, na podoben način, kot je Evropska unija imela korist od delovnih metod in izkušenj ODIHR in OVSE;

43. 24. poziva k analizi razmer, v katerih bi se lahko organizirale skupne delegacije za opazovanje volitev za krajša obdobja s kolegi člani skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, Evro-sredozemske parlamentarne skupščine in Parlamentarne skupščine EU-Latinska Amerika;

44. priporoča, da se skupne misije AKP-EU za opazovanje organizirajo redno, ko se izvajajo volitve v EU;

45. meni, da ima elektronsko glasovanje že zdaj ključno vlogo v volilnih procesih in da se bo njegova vloga še povečala, kar ustvarja novo vrsto volilne goljufije; poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe za zanesljivo spremljanje takšnega glasovanja in opazovalce za to ustrezno usposobi;

46. poziva Parlament, naj sprejme letno poročilo o misijah EU za opazovanje volitev;

47. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter sopredsednikom Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, predsedniku Evro-sredozemske parlamentarne skupščine in sopredsednikom Parlamentarne skupščine EU-Latinska Amerika, predsedniku Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, predsedniku Parlamentarne skupščine OVSE in direktorju ODIHR.

(1) UL L 386, 29.12.2006, str. 1. (2) UL C 343, 5. 12. 2001, str. 270. (3) Sklep Sveta 9262/98 – PESC 157 – COHOM 6, 3.6.1998. (4) Sklep Sveta 8728/99 – PESC 165 – COHOM 4, 28. 5. 1999. (5) Dokument Sveta 9990/01 - PESC 236 - DEVGEN 103 - COHOM 17, 26.6.2001. (6) UL C 131 E, 5. 6. 2003, str. 147. (7) AKP-EU/100.123/07/fin. (8) PE 309/025/BUR. (9) PE 349/329/CPG/DEF. (10) PE 375/270/CPG/Rev1. (11) PE 375/117/CPG. (12) UL C 271, 24.9.1999, str. 57. (13) UL L 317, 15. 12. 2000, str. 3. (14) UL L 378, 27. 12. 2006, str. 41. (15) UL L 310, 9. 11. 2006, str. 1.

Misija Evropske unije za opazovanje volitev: cilji, postopki delovanja in prihodnji izzivi

Uvod

Volitve same po sebi še niso demokracija, so pa bistvena sestavina vsakega demokratičnega sistema in ena od temeljnih človekovih pravic. Mednarodno opazovanje volitev je eno od orodij, ki se ga uporablja za podporo volilnim procesom v okviru spodbujanja demokracije. Njegova izjemna uspešnost v zadnjih letih je prinesla s seboj sprejetje deklaracije o načelih za mednarodno opazovanje volitev (v nadaljnjem besedilu: deklaracija), ki jo je Komisija potrdila novembra 2005, Parlament pa maja 2007.

EU je volilne opazovalce prvič razmestila ob priliki prvih večstrankarskih parlamentarnih volitev v Rusiji leta 1993 in s svojo dejavnostjo nadaljevala skozi cela devetdeseta leta. Celovita metodologija EU za opazovanje volitev pa je bila uvedena šele, ko je Komisija aprila 2000 izdala svoje sporočilo o pomoči in opazovanju EU na volitvah. Parlament je to sporočilo ocenil in podprl v svoji resoluciji iz marca 2001, v kateri je tudi predlagal glavne smernice svojega sodelovanja na tem področju.

Misija Evropskega parlamenta za opazovanje volitev v okviru zunanje politike Evropske unije

Spodbujanje demokracije je osrednji cilj zunanje politike Evropske unije in misije EU za opazovanje volitev so se izkazale za uporabno orodje na tem področju. Ta uspeh ni le naredil iz Evropske unije vodilno organizacijo na področju mednarodnega opazovanja volitev, ampak je tudi precej povečal njen prestiž na svetovnem prizorišču. Evropska unija pa žal doslej še ni zmogla sprejeti skupne strategije glede spodbujanja demokracije v tujini. Odsotnost takšne strategije seveda omejuje učinkovitost misije EU za opazovanje volitev. Zato je ključnega pomena, da vse institucije in države članice Evropske unije nadaljujejo s prizadevanji za uspešno sprejetje celovite strategije EU za pospeševanje demokracije.

Prav tako pomembno pa se zdi, da se ne pretirava pri poudarjanju opazovanja volitev kot najpomembnejše dejavnosti. Volitve so ključnega pomena, niso pa edina komponenta demokracije. Treba je omogočiti dovolj prostora in sredstev izvajanju dejavnosti, ki imajo za cilj krepitev drugih vidikov demokratičnega vladanja. V tej luči je treba spoštovati ustaljeno prakso omejevanja izdatkov za misije Evropskega parlamenta za opazovanje volitev na 25 % proračuna Evropske pobude za demokracijo in človekove pravice (EIDHR).

Metodologija

Sporočilo Komisije o pomoči EU na volitvah in opazovanju volitev je navdihnila predvsem metodologija OVSE/ODIHR, prve organizacije, ki je začela resno razmišljati o strokovnem izvajanju opazovanja volitev. Ti dve organizaciji danes nimata le skupnega pristopa, ampak tesno sodelujeta in z izmenjavo strokovnega znanja in izkušenj ter strokovnih delavcev pridobivata bogate izkušnje.

Ta skupni pristop obravnava opazovanje volitev kot dolgoročni proces, ki ni omejen le na dan volitev, ampak vključuje predvolilno in povolilno obdobje. Metodologija EU pa se poleg tega v veliki meri ravna po načelih iz deklaracije. Evropska unija izvaja opazovanje le na povabilo države gostiteljice. Misije EU za opazovnaje volitev zagotavljajo celotno kritje in evalvacijo, so neodvisne in nepristranske. Poleg tega misije EU za opazovanje volitev nudijo visoko raven preglednosti in promocije ter zagotavljajo zanesljive analize in svetovanje. Evropska unija si tudi prizadeva vzpostaviti dobro sodelovanje z drugimi organizacijami, ki so udeležene pri opazovanju volitev.

Misij EU za opazovanje volitev se ne razporeja v države, kjer so razmere takšne, da bi se njihova prisotnost lahko razlagala, kot da daje legitimnost nedvomno nedemokratičnim volilnim postopkom. Tako je bilo na začetku z volitvami v Pakistanu leta 2008, ko je EU zavrnila razporeditev misije EU za opazovanje volitev vse dokler ne bi bile preklicane izredne razmere, ki jih je razglasil predsednik Mušaraf. Misije EU za opazovanje volitev pa poleg tega vodijo dobro usposobljeni, izkušeni strokovnjaki, kar pomembno prispeva k razvoju visoko kvalificiranih izvedencev za volitve.

Komisija je tudi vzpostavila prakso imenovanja poslanca Parlamenta za glavnega opazovalca misij EU za opazovanje volitev, s čemer je pomembno prispevala k temu, da so misije dobile dobro vodstvo in prepoznavnost. Glavni opazovalci naj bi v svojem mandatu sodelovali s Komisijo, drugimi institucijami Evropske unije in člani misij. Ob tem pa bi morali ohranjati natančno opredeljeno neodvisnost, brez vmešavanj.

Evropska unija je glede svojih misij za opazovanje volitev sledila tudi politiki enakosti spolov, zlasti pri izbiri opazovalcev, vključno z glavnim opazovalcem, ne glede na težavnost misije. Na to je treba gledati kot na pozitiven vidik.

Metodologija opazovanja volitev Evropske unije lahko velja za zelo uspešno. Sporočilo Komisije, na katerem temelji, pa je staro že osem let. Komisija naj razmisli o reviziji in posodobitvi sporočila, da bo vključevalo ustaljene prakse, kot so tiste, ki temeljijo na deklaraciji, in bo kos bodočim izzivom.

Vloga Parlamenta

Kar zadeva notranjo organizacijo je Parlament novembra 2001 ustanovil usklajevalno skupino za volitve, katere naloga je usklajevati vse dejavnosti opazovanja volitev in določati prednostne naloge tega opazovanja.

Sporočilo Komisije je za Parlament kot izvoljeni organ Evropske unije predvidelo posebno vlogo. Udeležba Parlamenta v tej politiki zagotavlja misijam EU za opazovanje volitev dodano vrednost, krepi njihovo prepoznavnost in povečuje pozornost medijev in javnosti. Parlament bi moral pošiljati delegacije za opazovanje volitev v okviru dolgoročnih misij, saj le takšne misije zagotavljajo celovito in natančno oceno volilnega procesa.

Vloga poslancev Parlamenta pa je nujno različna od vloge drugih kratkoročnih opazovalcev, saj poslanci Parlamenta kot voljeni parlamentarci zagotavljajo poseben pogled na dogodke in izkušnje, kar lahko omogoči skrbno politično oceno določenega volilnega procesa.

Izkušnja udeležbe Parlamenta v misijah EU za opazovanje volitev je na splošno zelo pozitivna, nekateri vidiki pa se lahko še izboljšajo. Eden od teh vidikov je včasih neustrezna raven upoštevanja smernic, ki jih je določila konferenca Predsednikov, s strani sodelujočih poslancev. V preteklosti je bilo nekaj neumestnih primerov, ko poslanci Parlamenta niso premogli nepristranskosti, kakršna se zahteva od opazovalcev volitev. V prihodnje bi morali poslanci Parlamenta, ki želijo sodelovati v delegacijah, strogo spoštovati sprejete smernice.

Naslednji vse bolj sporen vidik je vloga delegacij opazovalcev iz političnih skupin Parlamenta. Čeprav politične skupine lahko prosto pošiljajo delegacije, da opazujejo volitve v tretjih državah in uresničujejo svoje programe, njihova dejavnost ne bi smela ogrožati verodostojnosti in prepoznavnosti uradnih delegacij Evropskega parlamenta za opazovanje volitev in misij Evropske unije za opazovanje volitev.

Medinstitucionalni odnosi

Misije EU za opazovanje volitev se izvajajo v okviru stebra Skupnosti in zato vključujejo vse institucije in države članice Evropske unije, vključno z delegacijami Komisije in diplomatskimi predstavništvi držav članic v državah gostiteljicah. Komisija ima v tej politiki vodilno vlogo, saj je zadolžena za načrtovanje in izvajanje misij Evropske unije za opazovanje volitev. Posvetovanje s Svetom poteka prek delovne skupine Sveta za človekove pravice (COHOM), geografskih delovnih skupin, Odbora za človekove pravice in Parlamenta prek usklajevalne skupine za volitve.

Doslej je bilo usklajevanje Evropske unije na splošno pozitivno. Dober primer je prirejanje skupnih konferenc in seminarjev, kot je bil skupni seminar Komisije in Parlamenta o opazovanju volitev Evropske unije septembra 2007.

Usklajevanje Evropske unije pa je v preteklosti trpelo zaradi nekaj resnih nedoslednosti. Ključni vidik je nujnost usklajevanja vseh javnih izjav glede ugotovitev misij EU za opazovanje volitev, saj imajo te izjave ključni vpliv na učinkovitost, verodostojnost in prepoznavnost misij. V tem pogledu je bila kot ključni trenutek opredeljena tiskovna konferenca, na kateri naj bi se prvič objavila izjava o predhodnih ugotovitvah. Žal ni bilo vedno tako. Misija EU za opazovanje volitev v Togu leta 2007 je bila na primer resno ogrožena, ko je Komisija izdala sporočilo za javnost, ki je izražalo stališče glede volitev, nekaj ur pred uradno tiskovno konferenco, sklicano v Loméju.

Poleg tega bi bilo treba okrepiti posvetovanje med institucijami. Zlasti Svet bi moral redno sodelovati na srečanjih usklajevalne skupine za volitve, Parlamentu pa bi morali podeliti status opazovalca v delovni skupini Sveta za človekove pravice (COHOM).

Nadaljnji ukrepi

V številnih primerih še prihaja do nezadostnega in celo protislovnega nadaljnjega ukrepanja po misijah EU za opazovanje volitev, kar seveda omejuje njihov vpliv in učinkovitost. V zvezi s tem je nekaj primerov iz preteklosti pokazalo, da so Evropska unija in njene države članice nadaljevale z izvajanjem običajne prakse v odnosih z državami, katerih volilne postopke je misija EU za opazovanje volitev ostro kritizirala. Obžalovanja vreden primer so bile volitve v Etiopiji leta 2005, ob zaključku katerih se Evropska unija kljub nasilnemu zatrtju opozicije in številnim aretacijam ni odločila za sklicevanje na člen 96 sporazuma iz Cotonouja.

Po drugi strani pa so Evropska unija in njene članice kritizirale volilne postopke, ki so se misiji Evropske unije za opazovanje volitev zdele demokratične in skladne z mednarodni standardi. Tak je bil primer parlamentarnih volitev na območju Zahodnega brega in Gaze leta 2006.

Te nedoslednosti so vredne globokega obžalovanja in resno ogrožajo krhko idejo demokracije v teh državah, pa tudi podobo Evropske unije kot globalnega akterja. Nadaljnji ukrepi tako ostajajo ključni izziv, s katerim se je treba v tem pogledu spopasti, pri čemer je treba jasno razlikovati med nadaljnjimi ukrepi tehnične in politične narave.

Kot prvo, s trenutnim modelom ni mogoče v celoti zajeti nekaterih vidikov volitev. Misije Evropske unije za opazovanje volitev, ki so razporejene za obdobje približno treh mesecev, ne morejo vedno celovito pokrivati postopka priprave volilnega pravnega okvira, registracije volivcev, pa še volilnih pritožb. Komisija bo se morala tega problema lotiti tako, da bi vzpostavila standarden odzivni postopek in sicer z razporeditvijo specializirane misije za analizo specifičnih vidikov volilnega procesa.

Glede tehničnih ukrepov ostaja pomoč pri volitvah najboljša oblika zagotavljanja dolgoročne strateške vključenosti v celotni volilni cikel in je tudi najbolj združljiva z misijami EU za opazovanje volitev. Evropska unija je v tem pogledu poleg opazovanju veliko pozornosti in tudi precej več sredstev namenila metodologiji pomoči: več kot 400 milijonov EUR od leta 2000. Posebno pozornost je treba v tem pogledu nameniti krepitvi neodvisnosti in verodostojnosti organov za upravljanje volitev, ki imata ključno vlogo pri povečevanju zaupanja javnosti v volitve in lahko pomagata pri zmanjševanju nasilja po volitvah.

Res pa je, da je v nekaterih primerih temeljni vzrok za slabo volilno prakso političen in ne tehničen. Gre za primere, ko imajo lahko nadaljnji ukrepi na politični ravni vpliv in ko bi morale vse institucije poslati posredovati skupno, usklajeno sporočilo.

Svet in Komisija bi morala ugotovitve misij EU za opazovanje volitev vključiti v svoje politične dialoge z zadevnimi državami in se v svojih deklaracijah in izjavah ne bi smela izogniti sklicevanju na te ugotovitve. Parlament pa bi moral še naprej vključevati te ugotovitve v svoje resolucije. Pozitivna izkušnja v tem smislu so bile takojšnje izjave Parlamenta in Sveta po volitvah v Keniji leta 2007, ki so se obširno sklicevale na ugotovitve misije EU za opazovanje volitev.

Nadalje je očitno, da so demokratične parlamentarne volitve omejene vrednosti, če izvoljena institucija nima nobenih pomembnih pooblastil in jo obvladuje izvršna oblast. Zato bi moral biti Parlament odločen, da bo imel pomembno vlogo pri vzpostavljanju parlamentarnih institucij.

Prihodnja praksa naj bi se razvijala tudi v smeri organiziranja skupnih delegacij za opazovanje na volitvah s kolegi člani skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, Evro-sredozemske parlamentarne skupščine in Parlamentarne skupščine EU-Latinska Amerika. S tem bi povečali raven medsebojnega razumevanja, olajšali izmenjavo strokovnih znanj in izkušenj ter pospešili vzpostavljanje parlamentarnih zmogljivosti.

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, naj v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker morajo za zmanjševanje revščine, kar je osrednji cilj razvojne politike EU, obstajati participativna demokracija ter odgovorne in nekoruptivne vlade, kot je navedeno v resoluciji skupne parlamentarne skupščine AKP-EU o sodelovanju med AKP in EU pri volilnih postopkih v državah AKP in vključevanju vanj ter o vlogi Skupne skupščine(1), sprejeti 1. aprila 1999 v Strasbourgu,

B.   ker partnerstvo med državami AKP in EU dejavno podpira spodbujanje človekovih pravic, procese demokratizacije, utrjevanje pravne države in dobro upravljanje, kot je poudarjeno v sporazumu o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, ki je bil podpisan v Cotonouju v Beninu 23. junija 2000 (sporazum iz Cotonouja),

1.   meni, da izvedba volitev, čeprav je ni mogoče obravnavati kot absolutno edini kazalec demokracije, pozitivno vpliva na proces demokratizacije, če se ta meri z izboljšanjem na področju državljanskih svoboščin, pod pogojem, da se zagotovijo politični pluralizem, svoboda zbiranja in združevanja, svoboda izražanja, enak dostop do medijev, tajno glasovanje in spoštovanje človekovih pravic;

2.   poudarja, da je dejavnosti EU za spremljanje volitev mogoče obravnavati kot celovito orodje zunanjih ukrepov EU le, če so strukturno povezane s splošnimi ukrepi EU, ki so prilagojeni določeni državi in regiji, ter če je vsa zunanja politika EU skladna s ciljem demokratizacije in vzpostavljanja institucij; prav tako sta pomembna ustrezna priprava, vključno z usposabljanjem opazovalcev, in spremljanje, vključno z nadzorovanjem, v kolikšni meri lokalne oblasti upoštevajo priporočila misije EU za spremljanje volitev;

3.   poudarja, da morajo biti misije EU za spremljanje volitev neodvisne in strokovne; vztraja, da misije EU za spremljanje volitev pri opravljanju svojega dela ne smejo biti vezane in Komisija ali države članice nanje ne smejo izvajati političnega pritiska ali se vmešavati v njihovo delo; opozarja, da misije EU za spremljanje volitev pri izpolnjevanju svojih nalog presojajo o poteku volitev, ne o njihovem rezultatu; vztraja, da morajo misije EU za spremljanje volitev ostati ločene in neodvisne od diplomatskih dejavnosti EU pred volitvami in po njih;

4.   poudarja, kako pomembno je, da se opazovalci EU za kratko in dolgo obdobje vzdržijo vsakršnega vedenja, ki bi se lokalnim prebivalcem lahko zdelo pokroviteljsko, vzvišeno ali nespoštljivo do lokalne kulture; v zvezi s tem naj se opazovalci EU, kadar je to primerno, povežejo z lokalnimi opazovalci;

5.   meni, da se je v praksi mogoče odzvati na izzive glede nadaljnjega ukrepanja po misijah za spremljanje volitev z zagotavljanjem, da se priporočila iz končnih poročil, ki jih pripravijo misije za spremljanje volitev v času po volitvah, ustrezno upoštevajo v procesu opredeljevanja konkretnih področij podpore EU za posamezno državo; poziva Komisijo, naj ta priporočila v celoti in dolgoročno uporabi pri pripravi državnih strateških dokumentov/letnih akcijskih načrtov v okviru Evropskega razvojnega sklada in drugih zunanjih finančnih instrumentov EU, zlasti Uredbe (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja(2) ter Uredbe (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva(3);

6.   je trdno prepričan, da so dejavnosti EU za spremljanje volitev lahko učinkovite le, če so povezane z ustreznimi dolgoročnimi razvojnimi politikami ter s trdno in znatno podporo EU za krepitev demokratičnih političnih mehanizmov, zlasti s krepitvijo zmogljivosti nacionalnih parlamentov, političnih strank, javne uprave, nedržavnih akterjev in civilne družbe ter s spodbujanjem človekovih pravic in dobrega upravljanja;

7.   priporoča uvedbo posebne strategije za podporo novo in demokratično izvoljenim parlamentom, da bi se trajno utrdile demokracija, pravna država in dobro upravljanje;

8.   predlaga, da bi moral Evropski parlament ob upoštevanju tega namena raziskati načine in sredstva za pomoč novoizvoljenim parlamentom pri opravljanju njihovega dela, pri čemer se posebna pozornost nameni državam v razvoju;

9.   prepoznava dobro sodelovanje, ki obstaja med Parlamentom in Komisijo na področju spremljanja volitev in poudarja pomen kodeksa ravnanja za opazovalce volitev, ki velja tudi za poslance Evropskega parlamenta; poziva, da se poiščejo ustrezni mehanizmi za nadaljnjo krepitev vloge poslancev Evropskega parlamenta pri preverjanju volitev s strani EU, glede na njihovo demokratično legitimnost in posebna strokovna znanja, ter da se dodatno okrepi sodelovanje med institucijami in državami članicami, med samimi institucijami ter med misijami EU za spremljanje volitev in drugimi nacionalnimi in mednarodnimi misijami za spremljanje volitev, da bodo vedno bolj enotne pri poudarjanju sporočila o rezultatih volitev;

10. poziva, da se, kjer je to izvedljivo, resno razmisli o dodani vrednosti posvetovanja, sodelovanja in izmenjave znanja med Parlamentom ter parlamentarnimi delegacijami in misijami AKP v širšem okviru zunanjega delovanja EU ter v zvezi z drugimi nacionalnimi in mednarodnimi opazovalnimi misijami;

11. opozarja na sklepe s seminarja Komisije/Parlamenta z 11. septembra 2007, po katerih morajo misije EU za spremljanje volitev zaradi metodologije, identitete in prepoznavnosti še naprej delovati neodvisno od drugih mednarodnih in nacionalnih opazovalcev; to pa ne izključuje rednega in tesnega sodelovanja z drugimi organizacijami za spremljanje na kraju samem, niti nadaljnje podpore EU za razvijanje zmogljivosti nacionalnih in regionalnih organizacij za spremljanje;

12. poudarja, da so parlamentarne misije, ki so bile organizirane pod okriljem Parlamenta ali skupaj s skupno parlamentarna skupščina AKP-EU, odločilno prispevale k politiki EU za spremljanje volitev, zaradi njihove demokratične narave in posebnih izkušenj, ki krepijo politični prestiž teh misij;

13. priporoča, da se skupne misije za spremljanje AKP-EU organizirajo redno, ko potekajo volitve v EU;

14. ugotavlja, da je elektronsko glasovanje nov element v volilnem postopku in ima upoštevanja vreden učinek na ocene spremljanja volitev; zato poziva Komisijo, naj pripravi smernice za spremljanje takšnih glasovanj, ki potekajo v več državah po svetu.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

(1) UL C 271, 24.9.1999, str. 57. (2) UL L 378, 27. 12. 2006, str. 41. (3) UL L 310, 9. 11. 2006, str. 1.