(4a) Jasno je,da bo uspeh prizadevanj za reševanje okoljskega kriminala v čezmejnem okviru odvisen od ustrezne vloge organov, ki usklajujejo mednarodne predhodne postopke (Europol, Eurojust, skupne preiskovalne enote), in večje učinkovitosti teh organov v zvezi s pristojnostmi in organizacijo.

(5) Ker je bila naloga nalaganja sankcij namesto upravnim organom zaupana sodnim organom, so za preiskave in izvajanje okoljskih predpisov odgovorni organi, neodvisni od organov, ki izdajajo dovoljenja in pooblastila.

črtano

Obrazložitev

Namesto načela „lojalnega sodelovanja“ in ustaljenega načela „effet utile“ (načela učinkovitosti). Poleg tega člen 10 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti določa, da države članice sprejemajo vse ustrezne ukrepe, splošne ali posebne, da bi zagotovile izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz te pogodbe ali so posledica ukrepov institucij Skupnosti. Tako olajšujejo izpolnjevanje nalog Skupnosti.

(6) Za učinkovito varstvo okolja so zlasti potrebne bolj odvračilne sankcije za dejavnosti, ki obremenjujejo okolje in ponavadi povzročajo ali je verjetno, da bodo povzročile dejansko škodo ozračju, stratosferi, zemlji, vodi, živalim ali rastlinam, vključno z ohranjanjem vrst.

(6) Za učinkovito varstvo okolja so zlasti potrebne bolj odvračilne sankcije za dejavnosti, ki obremenjujejo okolje in ponavadi povzročajo ali je verjetno, da bodo povzročile dejansko škodo krajini, ozračju, stratosferi, živi skali, zemlji, vodi, živalim ali rastlinam, vključno z ohranjanjem vrst.

Obrazložitev

V zvezi z dejavnostmi, ki škodujejo okolju, ni bila omenjena živa skala (litosfera). Prst, tam kjer je, predstavlja le zunanjo plast, ki je globoka do 1,5 metra in se tvori na matični kamnini.

Odlagališča smeti in skladišča odpadkov, ki morda vsebujejo nevarne ali radioaktivne snovi, je mogoče najti v starih rudnikih ali kamnolomih, torej v živi skali.

Kopenske ekosisteme lahko ogrožajo še zlasti dnevni kopi, ki lahko povzročijo veliko škode.

(6a) Zakonodaja iz prilog k tej direktivi obsega določbe, za katere naj bi veljali kazenskopravni ukrepi, da bi tako zagotovili popolno učinkovitost pravil, določenih za varstvo okolja.

(6b) Obveznosti, ki so določene po tej direktivi, se nanašajo le na določbe zakonodaje iz prilog k tej direktivi, ki za države članice pomenijo, da morajo pri izvajanju te zakonodaje določiti ukrepe prepovedi.

(9a) Ta direktiva zavezuje države članice, da v svojo nacionalno zakonodajo vključijo kazenske sankcije za hude kršitve zakonodaje Skupnosti o varstvu okolja. Ne ustvarja obveznosti v zvezi z izvajanjem teh sankcij ali drugih pravnih instrumentov, ki so na voljo, v posameznih primerih.

Obrazložitev

V skladu s sodbo Sodišča z dne 23. oktobra 2007 (C-440/05) zakonodajalec Skupnosti lahko od držav članic zahteva, da predvidijo sankcije takšne vrste, da se zagotovi, da so zakoni, ki jih sprejema v specifičnem sektorju, popolnoma učinkoviti, čeprav načeloma kazensko pravo in pravila kazenskega postopka ne spadajo v pristojnost Skupnosti.

(11) Prav tako je treba zaradi bistvenih razlik v ravni sankcij v državah članicah v določenih okoliščinah predvideti približevanje teh ravni v sladu z resnostjo kaznivega dejanja.

črtano

Obrazložitev

Posledica Sodbe Sodišča z dne 23. oktobra 2007 (C-440/05), po kateri določevanje načina in obsega uporabljenih kazenskih sankcij ni v pristojnosti Skupnosti (glej odstavek 70).

(12) Tako približevanje je posebej pomembno, če imajo kazniva dejanja hude posledice ali je kaznivo dejanje strojeno v okviru kriminalnih združb, ki v okoljskem kriminalu igrajo pomembno vlogo.

črtano

Obrazložitev

Posledica Sodbe Sodišča z dne 23. oktobra 2007 (C-440/05), po kateri določevanje načina in obsega uporabljenih kazenskih sankcij ni v pristojnosti Skupnosti (glej odstavek 70).

(12a) Kjer se po določenem času izkaže, da stalna dejavnost povzroča okoljsko škodo, kar potem lahko vodi do kazenske odgovornosti po tej direktivi, bi se moralo na vprašanje, ali je povzročitelj škode deloval namerno ali iz malomarnosti, odgovoriti glede na čas, ko je storilec izvedel ali bi moral izvedeti za dejstva, ki predstavljajo kaznivo dejanje, in ne na čas, ko je storilec začel z dejavnostjo. V zvezi s tem je treba upoštevati, da predhodna izdaja pooblastila, dovoljenja ali koncesije v takšnih okoliščinah ne bi smela pomeniti zaščite.

(12b) Subjektivni element za kazniva dejanja, ki jih določijo države članice po tej direktivi, bi moral biti naklep ali vsaj huda malomarnost. V skladu s tem bi morali organi kazenskega pregona in sodišča v državah članicah imeti prosto presojo, da ne preganjajo kaznivih dejanj v zvezi z zaščitenimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami ali njihovimi deli ali iz njih izdelanimi izdelki, če sporno ravnanje zadeva zanemarljivo količino primerkov in ima zanemarljiv učinek na stanje ohranjenosti vrste ter ta oseba ali te osebe niso vedele, da so te prosto živeče živali in rastline zaščitene.

(13) Ker ta direktiva predvideva minimalne predpise, lahko države članice sprejmejo ali ohranijo strožje predpise glede učinkovitega kazenskopravnega varstva okolja.

črtano

Obrazložitev

Posledica Sodbe Sodišča z dne 23. oktobra 2007 (C-440/05), po kateri določevanje načina in obsega uporabljenih kazenskih sankcij ni v pristojnosti Skupnosti (glej odstavek 70).

(13a) Pogodba Euratom in sekundarna zakonodaja, sprejeta na podlagi le-te, urejata varstvo okolja v zvezi z jedrsko dejavnostjo. Zatorej se nezakonitost dejanj, ki vplivajo na okolje kot posledica jedrskih dejavnosti, lahko določi le v skladu s Pogodbo Euratom in sekundarno zakonodajo, sprejeto na njeni podlagi.

Obrazložitev

Poglavje III Pogodbe Euratom je pravna osnova za dejavnosti Skupnosti na področju varstva okolja, kadar gre za jedrsko dejavnost. Izredno pomembno, da se besedilo uskladi, tako da se posebno poudari, da Pogodba Euratom ostaja osnova za vprašanja, povezana z jedrsko energijo. Posledično se vsaka kršitev zakonodaje Skupnosti na podlagi pogodbe, če izvira iz jedrske dejavnosti, šteje za nezakonito.

(15) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganih ukrepov, namreč zagotoviti učinkovitejše varstvo okolja in jih je zato laže doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvira, ki je potreben za doseganje navedenih ciljev.

(15) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganih ukrepov, namreč zagotoviti učinkovitejše varstvo okolja, na primer z bojem proti obsežnemu organiziranemu kriminalu, ki povzroča veliko okoljsko škodo, in jih je zato laže doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvira, ki je potreben za doseganje navedenih ciljev.

Ta direktiva določa ukrepe na področju kazenskega prava za bolj učinkovito varstvo okolja.

Ta direktiva določa ukrepe na področju kazenskega prava za bolj učinkovito varstvo okolja. Direktiva zadeva le kazensko odgovornost in ne posega v pravo Skupnosti ali nacionalno pravo ter predpise, ki izhajajo iz njiju, v zvezi s civilno odgovornostjo za okoljsko škodo.

Obrazložitev

Treba je zagotoviti, da kazenski pregon hkrati ne preprečuje izvajanja zakonodaje o okoljski odgovornosti, ki je osredotočena na odpravo škode.

(a) „nezakonit“ pomeni kršenje zakonodaje Skupnosti ali zakona, upravnega predpisa ali odločitve pristojnega organa v državi članici, ki so namenjeni varstvu okolja;

a) „nezakonit“ pomeni kršenje v prilogi A navedene zakonodaje Skupnosti ali zakona, upravnega predpisa ali odločitve pristojnega organa v državi članici, ki so namenjeni izvajanju te zakonodaje Skupnosti;

V zvezi z dejavnostmi iz pogodbe Euratom pomeni kršitev katere koli zakonodaje Skupnosti, navedene v prilogi B;

Obrazložitev

Poglavje III Pogodbe Euratom je pravna osnova za dejavnosti Skupnosti na področju varstva okolja, kadar gre za jedrsko dejavnost. Izredno pomembno, da se besedilo uskladi, tako da se posebno poudari, da Pogodba Euratom ostaja osnova za vprašanja, povezana z jedrsko energijo. Posledično se vsaka kršitev zakonodaje Skupnosti na podlagi pogodbe, če izvira iz jedrske dejavnosti, šteje za nezakonito.

(aa) „zaščitene divje živalske in rastlinske vrste“:

(i) za kazniva dejanja iz člena 3(g) tiste, ki so navedene v:

– prilogi IV Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst;

– prilogi I in členu 4(2) Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic2; in

(ii) za kaznivo dejanje v zvezi s trgovino iz člena 3(ga) tiste, ki so navedene v:

– prilogah A ali B k Uredbi Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi3;

__________________________________

1 UL L 206, 22.07.1992, str. 7. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/105/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 368).

2 UL L 103, 25.04.1979, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/105/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 368).

3 UL L 61, 03.03.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1332/2005 (UL L 215, 19.8.2005, str. 1).

(ab) „habitat znotraj zaščitenega območja“ pomeni vsak habitat vrste, katerega območje je v skladu s členom 4(1) ali (2) Direktive 79/409/ razglašeno za posebno varstveno območje, ali vsak naravni habitat ali habitat vrste, katerega območje je v skladu s členom 4(4) Direktive 92/43/EGS določeno za posebno ohranitveno območje.

(b) „pravna oseba“ pomeni kateri koli pravni subjekt, ki ima ta status v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, z izjemo držav ali drugih javnih organov, ki izvršujejo svoje suverene pravice, ter javnih mednarodnih organizacij.

(Ne zadeva slovenske različice.)

Obrazložitev

(Ne zadeva slovenske različice.)

(b) „pravna oseba“ pomeni kateri koli pravni subjekt, ki ima ta status v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, z izjemo držav ali drugih javnih organov, ki izvršujejo svoje suverene pravice, ter javnih mednarodnih organizacij.

(b) „pravna oseba“ pomeni kateri koli pravni subjekt, ki ima ta status v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, z izjemo držav ali katerih koli drugih javnih organov, ki imajo javna pooblastila, ter javnih mednarodnih organizacij.

Obrazložitev

Opredelitve v direktivi se morajo ujemati z drugimi direktivami, ki jih je sprejel Parlament, v tem primeru P6_TA(2007)0145 o KOM (2006)0168, sprejeto 25. aprila 2007.

Države članice zagotovijo, da je naslednje dejanje opredeljeno kot kaznivo, če je storjeno namerno ali vsaj iz hude malomarnosti:

Države članice zagotovijo, da je naslednje dejanje opredeljeno kot kaznivo, če je nezakonito in storjeno namerno ali vsaj iz hude malomarnosti:

(a) izpust, emisije ali vnos količine snovi ali ionizirajočega sevanja v zrak, zemljo ali vodo, kar povzroči smrt ali hudo telesno poškodbo;

črtano

(b) nezakoniti izpusti, emisije ali vnosi količine snovi ali ionizirajočega sevanja v zrak, zemljo ali vodo, kar povzroči ali bi lahko povzročilo smrt ali hudo telesno poškodbo ali dejansko škodovalo kakovosti zraka, zemlje, vode, živalim ali rastlinam;

(b) izpusti, emisije ali vnosi količine snovi ali ionizirajočega sevanja na zemeljsko površje, v zrak, živo skalo, zemljo ali vodo, kar povzroči ali bi lahko povzročilo smrt ali hudo telesno poškodbo ali dejansko škodovalo kakovosti zraka, zemlje, skale, vode ali živalim ali rastlinam;

Obrazložitev

Element nezakonitosti je naveden v uvodnem delu člena 3 in zato pri posamezni točki ni potreben.

Določba ne omenja najbolj zunanje plasti litosfere, kjer topografija (relief, lega) neposredno vpliva na širjenje ionizirajočega sevanja in drugih snovi.

(c) nezakonito obdelovanje, vključno z odstranjevanjem in skladiščenjem, transport, izvažanje ali uvažanje odpadkov, vključno z nevarnimi odpadki, kar povzroči ali bi lahko povzročilo smrt ali hudo telesno poškodbo ali dejansko škodo kakovosti zraka, zemlje, vode, živalim ali rastlinam;

c) zbiranje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z operativnim nadzorovanjem teh postopkov ter dejavnostmi po zaprtju mesta odstranjevanja in vključno z dejanji, ki jih bodo prevzeli trgovci ali posredniki (ravnanje z odpadki), kar povzroči ali bi lahko povzročilo smrt ali hudo telesno poškodbo ali dejansko škodo kakovosti zraka, zemlje, skale, vode ali živalim ali rastlinam;

Obrazložitev

1. Element nezakonitosti je naveden v uvodnem delu člena 3 in zato pri posamezni točki ni potreben.

2. 2. Pravna opredelitev pojma „ravnanje z odpadki“ v zvezi s „operativnim nadzorovanjem“ v skladu s prihodnjo direktivo [.../.../ES] Evropskega parlamenta in Sveta o odpadkih (COD/2005/0281).

(d) nezakonito upravljanje obrata, v katerem se opravlja nevarna dejavnost ali se v njem skladiščijo ali uporabljajo nevarne snovi ali pripravki, kar izven obrata povzroči ali bi lahko povzročilo smrt ali hudo telesno poškodbo ali dejansko škodo kakovosti zraka, zemlje, vode, živalim ali rastlinam;

d) upravljanje obrata, v katerem se opravlja nevarna dejavnost ali se v njem skladiščijo ali uporabljajo nevarne snovi ali pripravki, kar izven obrata povzroči ali bi lahko povzročilo smrt ali hudo telesno poškodbo ali dejansko škodo kakovosti zraka, zemlje, skale, vode ali živalim ali rastlinam;

Obrazložitev

Element nezakonitosti je naveden v uvodnem delu člena 3 in zato pri posamezni točki ni potreben.

(e) nezakonito pošiljanje odpadkov, kot je določeno v členu 2(35) Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta, zaradi dobička in v nezanemarljivih količinah, če je pošiljanje izvedeno v enkratnem dejanju ali v več dejanjih, ki se zdijo povezana;

e) pošiljanje odpadkov, če dejavnost spada v člen 2(35) Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta, zaradi dobička in v nezanemarljivih količinah;

Obrazložitev

1. Element nezakonitosti je naveden v uvodnem delu člena 3 in zato pri posamezni točki ni potreben.

2. (Ne zadeva slovenske različice.)

3. Črtani stavek ne vsebuje nobene nove ureditve stanja in zato ni potreben.

(f) nezakonita izdelava, obdelovanje, skladiščenje, uporaba, transport, izvažanje ali uvažanje jedrskih snovi ali drugih nevarnih radioaktivnih snovi, kar povzroči ali bi lahko povzročilo smrt ali hudo telesno poškodbo ali dejansko škodo kakovosti zraka, zemlje, vode, živalim ali rastlinam;

(f) izdelava, obdelovanje, skladiščenje, uporaba, transport, prodaja in distribucija ter izvažanje ali uvažanje jedrskih snovi ali drugih nevarnih radioaktivnih snovi, kar povzroči ali bi lahko povzročilo smrt ali hudo telesno poškodbo ali dejansko škodo kakovosti zraka, žive skale, zemlje, vode ali živalim ali rastlinam;

Obrazložitev

Določba ne zajema trgovine z nevarnimi snovmi in njihovo distribucijo.

1. Element nezakonitosti je naveden v uvodnem delu člena 3 in zato pri posamezni točki ni potreben.

2. Redakcijski popravek.

(g) nezakonito posedovanje, odvzem, poškodovanje, usmrtitev ali trgovanje z zaščitenimi divjimi živalskimi in rastlinskimi vrstami ali njihovimi deli ali iz njih izdelanimi izdelki;

[(g) posedovanje, odvzem, poškodovanje, predelovanje ali usmrtitev zaščitenih divjih živalskih in rastlinskih vrst ali njihovih delov ali iz njih izdelanih izdelkov in usmrtitev ali uničenje takšnih primerkov, razen v primerih, ko gre za zanemarljive količine primerkov in ima dejanje zanemarljiv učinek na stanje ohranjenosti vrste.

(ga) trgovanje s primerki zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst, njihovimi deli ali iz njih izdelanimi izdelki, razen v primerih, ko gre za zanemarljive količine teh primerkov in ima dejanje zanemarljiv učinek na stanje ohranjenosti vrste.

(ha) bistveno poslabšanje habitata znotraj zaščitenega območja zaradi gradbenih del, odstranjevanja kamnov, krčenja gozdov, krčenja ali sajenja rastlin in požigov ali podobnih resnih dejanj;

(i) nezakonito trgovanje s snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč.

(i) trgovanje s snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč, ali proizvajanje, dajanje v promet, distribucija ali uporaba teh snovi.

Udeležba in napeljevanje

Napeljevanje in pomoč

Države članice zagotovijo, da se udeležba ali napeljevanje k dejanjem iz člena 3 štejeta za kaznivo dejanje.

Države članice zagotovijo, da se napeljevanje k dejanjem in pomoč pri dejanjih iz člena 3 kaznujeta.

Obrazložitev

1. Omejitev napeljevanja in pomoči pri kaznivem dejanju na namerna dejanja.

2. Redakcijski popravek.

1. Države članice zagotovijo, da se dejanja iz členov 3 in 4 kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kazenskimi sankcijami.

Vsaka država članica sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi, da se dejanja iz členov 3 in 4 kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kazenskopravnimi sankcijami.

2. Države članice zagotovijo, da se ravnanja iz člena 3 (b) do (h) kaznujejo z zaporno kaznijo najmanj enega do treh let, če je bilo dejanje storjeno iz hude malomarnosti in povzroči dejansko škodo v zraku, zemlji, vodi, pri živalih ali rastlinah.

3. Države članice zagotovijo, da se naslednja kazniva dejanja kaznujejo z zaporno kaznijo najmanj od dveh do petih let:

(a) kaznivo dejanje iz člena 3(a), če je dejanje storjeno iz hude malomarnosti;

(b) kazniva dejanja iz člena 3(b) do (f), če so storjena iz hude malomarnosti in povzročijo smrt ali hudo telesno poškodbo;

(c) kazniva dejanja iz člena 3(b) do (h), če so dejanja storjena namerno in povzročijo dejansko škodo v zraku, zemlji, vodi, pri živalih ali rastlinah;

(d) kazniva dejanja iz člena 3, če je dejanje storjeno v okviru kriminalne združbe v smislu Okvirnega sklepa [… o boju proti organiziranemu kriminalu].

4. Države članice zagotovijo, da se naslednja kazniva dejanja kaznujejo z zaporno kaznijo najmanj od pet do deset let:

(a) kaznivo dejanje iz člena 3(a), če je dejanje storjeno namerno;

(b) kazniva dejanja iz člena 3(b) do (f), če je dejanje storjeno namerno in povzroči smrt ali hudo telesno poškodbo.

5. Kazenske sankcije, določene v tem členu, lahko spremljajo tudi druge sankcije ali ukrepi, zlasti:

(a) prepoved fizični osebi, da opravlja dejavnost, za katero je potrebno uradno dovoljenje ali soglasje, ali prepoved ustanavljanja, upravljanja ali vodenja družbe ali ustanove, če dejstva, na podlagi katerih je bila oseba obsojena, kažejo na veliko tveganje, da bi lahko nadaljevala z isto vrsto kaznivih dejanj;

(b) objava sodne odločbe v zvezi z obsodbo ali uvedenimi sankcijami ali ukrepi;

(c) obveznost povrnitve okolja v prvotno stanje.

Obrazložitev

Redakcijski popravki.

Posledica Sodbe Sodišča z dne 23. oktobra 2007 (C-440/05), po kateri določevanje načina in obsega uporabljenih kazenskih sankcij ni v pristojnosti Skupnosti (glej odstavek 70).

1. Države članice zagotovijo, da se pravno osebo, ki je odgovorna na podlagi člena 6, kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi sankcijami, ki vključujejo kazenske ali nekazenske denarne kazni.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se pravno osebo, ki je odgovorna na podlagi člena 6, kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi sankcijami.

2. Denarne kazni, ki jih predvideva odstavek 1, so:

(a) najmanj 300 000 EUR do največ 500 000 EUR, če je bilo kaznivo dejanje iz člena 3(b) do (h) storjeno iz hude malomarnosti in povzroči dejansko škodo zraku, zemlji, vodi, pri živalih ali rastlinah.

(b) najmanj 500 000 EUR do največ 750 000 EUR, če:

(i) je kaznivo dejanje iz člena 3(a) storjeno iz hude malomarnosti ali

(ii) je kaznivo dejanje iz člena 3(b) do (h):

– storjeno iz hude malomarnosti in povzroči smrt ali hudo telesno poškodbo ali

– storjeno namerno in povzroči dejansko škodo zraku, zemlji ali vodi, pri živalih ali rastlinah ali

(iii) je kaznivo dejanje iz člena 3 storjeno namerno v okviru kriminalne združbe v smislu Okvirnega sklepa [… o boju proti organiziranemu kriminalu];

(c) najmanj 750 000 EUR do največ 1 500 000 EUR, če:

(i) je kaznivo dejanje iz člena 3 (a) storjeno namerno; ali

(ii) je kaznivo dejanje iz člena 3(b) do (f) storjeno namerno in povzroči smrt ali hudo telesno poškodbo.

Države članice lahko uporabijo sistem, po katerem je višina denarne kazni sorazmerna s prihodkom pravne osebe, finančno prednostjo, doseženo ali omogočeno s storitvijo kaznivega dejanja ali katero koli drugo vrednostjo, ki kaže na finančni položaj pravne osebe, pod pogojem, da takšen sistem predvideva največje denarne kazni, ki so najmanj enakovredne najnižjemu znesku za največje denarne kazni. Države članice morajo Komisijo obvestiti, če nameravajo direktivo izvajati v skladu s takšnim sistemom.

3. Države članice, ki še niso sprejele evra, uporabijo menjalni tečaj med evrom in njihovo valuto, kakor je objavljeno v Uradnem listu Evropske unije z dne […].

4. Sankcije, določene v tem členu, lahko spremljajo tudi druge sankcije ali ukrepi, zlasti:

(a) obveznost povrnitve okolja v prvotno stanje;

(b) izvzetje iz upravičenosti do državne pomoči oziroma podpore;

(c) začasna ali trajna prepoved opravljanja industrijskih ali gospodarskih dejavnosti;

d) uvedba sodnega nadzora;

(d) sodna odredba o likvidaciji;

(f) obveznost sprejetja posebnih ukrepov, da se odpravijo posledice ravnanj, na podlagi katerih je temeljila kazenska odgovornost;

(g) objava sodne odločbe v zvezi z obsodbo ali uvedenimi sankcijami ali ukrepi.

Obrazložitev

1. Redakcijski popravek.

2. Posledica sodbe Sodišča Evropskih skupnosti z dne 23. oktobra 2007 (C-440/05), odstavek 66.

Posledica Sodbe Sodišča z dne 23. oktobra 2007 (C-440/05), po kateri določevanje načina in obsega uporabljenih kazenskih sankcij ni v pristojnosti Skupnosti (glej odstavek 70).

Člen 8

črtano

Poročanje

Države članice pošljejo Komisiji najkasneje do … in nato vsake tri leta informacije o izvajanju te direktive v obliki poročila.

Na podlagi teh poročil Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Obrazložitev

Za razliko od tretjega stebra evropskih pogodb ima Komisija v zvezi s pravom Skupnosti na voljo ustrezne instrumente, s katerimi skrbi za njegovo upoštevanje. Obveznost poročanja je torej odvečen birokratski ukrep.

Člen 8a

Sprejetje nove zakonodaje

Kadar je sprejeta naknadna zakonodaja o okoljskih zadevah, mora biti po potrebi določeno, da je treba spremeniti priloge k tej direktivi.

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do[…]. Komisiji nemudoma pošljejo besedilo teh predpisov s primerjalno tabelo med predpisi in to direktivo.

1. Države članice sprejmejo predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [...].

Obrazložitev

Črtana določba bi morala biti vključena kot uvodna izjava. Podrobnosti niso potrebne.

Priloga A

SEZNAM ZAKONODAJNIH AKTOV SKUPNOSTI, KATERIH KRŠITEV POMENI NEZAKONITO RAVNANJE V POMENU ČLENA 2(a) TE DIREKTIVE

– Direktiva Sveta 70/220/EGS z dne 20. marca 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti onesnaževanju zraka s plini iz motornih vozil z motorjem na prisilni vžig (ki jo z 2. januarjem 2013 razveljavi Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta).

– Direktiva Sveta 72/306/EGS z dne 2. avgusta 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih, ki jih je treba sprejeti proti emisiji okolju škodljivih snovi iz dizelskih motorjev v vozilih (ki jo z 2. januarjem 2013 razveljavi Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta).

– Direktiva Sveta 75/439/EGS z dne 16. junija 1975 o odstranjevanju odpadnih olj;

– Direktiva Sveta 76/769/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov (ki jo s 1 junijem 2009 rezveljavi in nadomesti uredba REACH (Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta);

– Direktiva Sveta 77/537/EGS z dne 2. avgusta 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti emisiji snovi, ki onesnažujejo, iz dizelskih motorjev kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih;

– Direktiva Sveta 78/176/EGS z dne 20. februarja 1978 o odpadkih iz industrije titanovega dioksida;

– Direktiva Sveta 79/117/EGS z dne 21. decembra 1978 o prepovedi prometa in uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo nekatere aktivne snovi;

– Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic;

– Uredba Sveta (EGS) št. 348/81 z dne 20. januarja 1981 o skupnih pravilih za uvoz kitov ali proizvodov iz kitov in delfinov;

– Direktiva Sveta 82/176/EGS z dne 22. marca 1982 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki uporablja kloralkalno elektrolizo (predlagana razveljavitev);

– Direktiva Sveta 83/513/EGS z dne 26. septembra 1983 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti v zvezi z izpustom kadmija (predlagana razveljavitev);

– Direktiva Sveta 84/156/EGS z dne 8. marca 1984 o mejnih vrednostih in zahtevah glede kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki ne uporablja kloralkalne elektrolize (predlagana razveljavitev);

– Direktiva Sveta 84/491/EGS z dne 9. oktobra 1984 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju heksaklorocikloheksana (predlagana razveljavitev);

– Direktiva Sveta 86/278/EGS z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu;

– Direktiva Sveta 86/280/EGS z dne 12. junija 1986 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju določenih nevarnih snovi, vključenih v seznam I Priloge k Direktivi 76/464/EGS (predlagana razveljavitev);

– Direktiva Sveta 90/219/EGS z dne 23. aprila 1990 o uporabi gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih;

– Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode;

– Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet;

– Direktiva Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih;

– Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst;

– Direktiva Sveta 92/112/EGS z dne 15. decembra 1992 o postopkih usklajevanja programov za zmanjševanje in končno odpravo onesnaževanja z odpadki iz industrije titanovega dioksida;

– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/63/ES z dne 20. decembra 1994 o nadzorovanju emisij hlapnih organskih spojin (HOS) pri skladiščenju bencina in njegovi distribuciji iz terminalov do bencinskih servisov;

– Direktiva Sveta 96/59/ES z dne 16. septembra 1996 o odstranjevanju polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov (PCB/PCT);

– Direktiva Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi;

– Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 97/68/ES z dne 16. decembra 1997 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti plinastim in trdnim onesnaževalom iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestno mobilno mehanizacijo;

– Uredba Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi;

– Direktiva 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet,

– Direktiva 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 93/12/EGS;

– Direktiva Sveta 1999/13/ES z dne 11. marca 1999 o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih dejavnostih in obratih;

– Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih;

– Direktiva Sveta 1999/32/ES z dne 26. aprila 1999 o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva, ki spreminja Direktivo 93/12/EGS;

– Direktiva 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih;

– Direktiva 2000/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2000 o pristaniških zmogljivostih za sprejem ladijskih odpadkov in ostankov tovora;

– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike;

– Direktiva 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov;

– Uredba (ES) št. 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč;

– Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS;

– Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav;

– Direktiva 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO);

– Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS;

– Direktiva 2005/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. septembra 2005 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev na kompresijski vžig, ki se uporabljajo v vozilih, ter emisijam plinastih onesnaževal iz motorjev na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin in se uporabljajo v vozilih;

– Direktiva Komisije 2005/78/ES z dne 14. novembra 2005 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/55/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev na kompresijski vžig, ki se uporabljajo v vozilih, ter emisijam plinastih onesnaževal iz motorjev na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin, in se uporabljajo v vozilih in o spremembi prilog I, II, III, IV in VI k Direktivi;

– Direktiva 2006/11/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti;

– Direktiva 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih;

– Direktiva 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi Direktive 2004/35/ES;

– Direktiva 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS;

– Direktiva 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih in razveljavitvi Direktive 91/157/EGS.

– Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem;

– Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov;

– Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (bo razveljavila Direktivo 70/220/EGS z začetkom veljavnosti 2. januarja 2013).

– Uredba Komisije (ES) št. 1418/2007 z dne 29. novembra 2007 glede izvoza nekaterih odpadkov za predelavo iz Priloge III ali IIIA k Uredbi (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta v nekatere države, za katere se Sklep OECD o nadzoru prehoda odpadkov preko meja ne uporablja.

Priloga B

SEZNAM ZAKONODAJNIH AKTOV SKUPNOSTI, KATERIH KRŠITEV POMENI NEZAKONITO RAVNANJE V POMENU DRUGEGA PODODSTAVKA TOČKE (A) ČLENA 2 TE DIREKTIVE V VZEZI Z JEDRSKIMI DEJAVNOSTMI

– Odločba Sveta št. 87/600/Euratom z dne 14. decembra 1987 o ureditvah Skupnosti za pospešeno izmenjavo informacij ob radiološkem izrednem dogodku;

– Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja;

– Direktiva Sveta 2003/122/Euratom z dne 22. decembra 2003 o nadzoru visokoaktivnih zaprtih radioaktivnih virov in virov neznanega izvora;

– Direktiva Sveta 2006/117/Euratom z dne 20. novembra 2006 o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva.

Obrazložitev

Poglavje III Pogodbe Euratom je pravna osnova za dejavnosti Skupnosti na področju varstva okolja, kadar gre za jedrsko dejavnost. Izredno pomembno, da se besedilo uskladi, tako da se posebno poudari, da Pogodba Euratom ostaja osnova za vprašanja, povezana z jedrsko energijo. Posledično se vsaka kršitev zakonodaje Skupnosti na podlagi pogodbe, če izvira iz jedrske dejavnosti, šteje za nezakonito.

(5) Ker je bila naloga nalaganja sankcij namesto upravnim organom zaupana sodnim organom, so za preiskave in izvajanje okoljskih predpisov odgovorni organi, neodvisni od organov, ki izdajajo dovoljenja in pooblastila.

(5) Ker je bila naloga nalaganja sankcij namesto upravnim organom zaupana sodnim organom, so za preiskave in izvajanje okoljskih predpisov odgovorni organi držav članic, v katerih se je pojavilo tveganje, ki pomeni kaznivo dejanje, pri čemer so ti organi neodvisni od organov, ki izdajajo dovoljenja in pooblastila.

Obrazložitev

Pomemben je kraj, kjer je sprožen postopek zaradi okoljske škode ali zaradi namerno storjenega kaznivega dejanja, ki je povzročilo smrt ali hudo poškodbo. Ker se škodljive snovi ponavadi prenašajo čez meje, so za izvedbo preiskave in naložitev sankcij najbolj primerni organi države, kjer je tveganje povzročilo največ škode okolju in javnemu zdravju, in ne organi države, od koder tveganje prihaja.

(6) Za učinkovito varstvo okolja so zlasti potrebne bolj odvračilne sankcije za dejavnosti, ki obremenjujejo okolje in ponavadi povzročajo ali je verjetno, da bodo povzročile dejansko škodo ozračju, stratosferi, zemlji, vodi, živalim ali rastlinam, vključno z ohranjanjem vrst.

(6) Za učinkovito varstvo okolja so zlasti potrebne bolj odvračilne sankcije za dejavnosti, ki obremenjujejo okolje in ponavadi povzročajo ali je verjetno, da bodo povzročile dejansko škodo krajini, ozračju, stratosferi, živi skali, zemlji, vodi, živalim ali rastlinam, vključno z ohranjanjem vrst.

Obrazložitev

V zvezi z dejavnostmi, ki škodujejo okolju, ni bila omenjena živa skala (litosfera). Prst, tam kjer je, predstavlja le zunanjo plast, ki je globoka do 1,5 metra in se tvori na matični kamnini.

Odlagališča smeti in skladišča odpadkov, ki morda vsebujejo nevarne ali radioaktivne snovi, je mogoče najti v starih rudnikih ali kamnolomih, torej v živi skali.

Kopenske ekosisteme lahko ogrožajo še zlasti dnevni kopi, ki lahko povzročijo veliko škode.

(7) Neupoštevanje pravne dolžnosti ukrepanja ima lahko enak učinek kot aktivno vedenje, zato bi se moralo prav tako kaznovati z ustreznimi sankcijami.

(7) Neupoštevanje pravne dolžnosti ukrepanja ima lahko posledice, ki so enake ali celo hujše od posledic aktivnega vedenja, zato bi se ga moralo prav tako kaznovati z ustreznimi sankcijami.

(9) Da bi dosegli učinkovito varstvo okolja, bi se morali kot kaznivi dejanji obravnavati tudi udeležba in napeljevanje k takšnim dejavnostim.

(9) Da bi dosegli učinkovito varstvo okolja, bi se morala kot kazniva dejanja obravnavati tudi udeležba in napeljevanje k takšnim dejavnostim ali ravnanje, pri katerem je bila zaradi dejanja in/ali neukrepanja povzročena okoljska škoda in/ali bi lahko bila povzročena huda škoda, za učinkovito zaščito okolja v skladu z načeloma varnosti in preprečevanja pa bi morala za sredstva, povezana s kaznivim dejanjem, veljati resnični varnostni ukrepi.

V tej direktivi so določeni kazenskopravni ukrepi za učinkovitejše varstvo okolja.

V tej direktivi so določeni kazenskopravni ukrepi za učinkovitejše varstvo okolja. Direktiva zadeva le kazensko odgovornost in ne posega v pravo Skupnosti ali nacionalno pravo ter predpise, ki izhajajo iz njiju, v zvezi s civilno odgovornostjo za okoljsko škodo.

Obrazložitev

Treba je zagotoviti, da kazenski pregon hkrati ne preprečuje izvajanja zakonodaje o okoljski odgovornosti, ki je osredotočena na odpravo škode.

(a) „nezakonit“ pomeni kršenje zakonodaje Skupnosti ali zakona, upravnega predpisa ali odločitve pristojnega organa v državi članici, ki so namenjeni varstvu okolja;

(a) „nezakonit“ pomeni kršenje zakonodaje Skupnosti ali zakona, upravnega predpisa ali odločitve pristojnega organa v državi članici, ki so namenjeni varstvu okolja in javnega zdravja.

Obrazložitev

Kazniva dejanja in sankcije, ki so obravnavane v členih 3, 5 in 7 tega predloga, zajemajo vprašanja, povezana z različnimi vidiki življenja in javnega zdravja ter z okoljem. Člen 7 določa posebne denarne kazni in odškodnine za kazniva dejanja, ki povzročijo smrt ali resno poškodbo.

(b) „pravna oseba“ pomeni kateri koli pravni subjekt, ki ima ta status v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, z izjemo držav ali drugih javnih organov, ki izvršujejo svoje suverene pravice, ter javnih mednarodnih organizacij.

(b) „pravna oseba“ pomeni kateri koli pravni subjekt, ki ima ta status v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, vključno z državami ali drugimi javnimi organi, ki izvršujejo svoje suverene pravice, ter javnimi mednarodnimi organizacijami.

Obrazložitev

Javni organi ne bi smeli biti izvzeti iz zahtev po spoštovanju okoljske zakonodaje ali po kazenski odgovornosti, kot to predpisuje ta direktiva.

(ba) „zaščiteni habitat“ pomeni območje, določeno kot posebno območje varstva v skladu s členom 4(1) ali (2) direktive 79/409/EGS ali kot posebno ohranitveno območje v skladu s členom 4(4) direktive 92/43/EGS.

(a) izpust, emisije ali vnos količine snovi ali ionizirajočega sevanja v zrak, zemljo ali vodo, kar povzroči smrt ali hudo telesno poškodbo;

(a) izpust, emisije ali vnos količine snovi ali ionizirajočega sevanja na zemeljsko površje, v zrak, živo skalo, zemljo ali vodo, kar povzroči smrt ali hudo telesno poškodbo ljudi ali živali;

(b) nezakoniti izpusti, emisije ali vnosi količine snovi ali ionizirajočega sevanja v zrak, zemljo ali vodo, kar povzroči ali bi lahko povzročilo smrt ali hudo telesno poškodbo ali dejansko škodovalo kakovosti zraka, zemlje, vode, živalim ali rastlinam;

(b) nezakoniti izpusti, emisije ali vnosi količine snovi ali ionizirajočega sevanja na zemeljsko površje, v zrak, živo skalo, zemljo ali vodo, kar povzroči ali bi lahko povzročilo smrt ali hudo telesno poškodbo ali dejansko škodovalo kakovosti zraka, zemlje, skale, vode ter živalim ali rastlinam;

Obrazložitev

Določba ne omenja najbolj zunanje plasti litosfere, kjer topografija (relief, lega) neposredno vpliva na širjenje ionizirajočega sevanja in drugih snovi.

(c) nezakonito obdelovanje, vključno z odstranjevanjem in skladiščenjem, transport, izvažanje ali uvažanje odpadkov, vključno z nevarnimi odpadki, kar povzroči ali bi lahko povzročilo smrt ali hudo telesno poškodbo ali dejansko škodo kakovosti zraka, zemlje, vode, živalim ali rastlinam;

(c) nezakonito obdelovanje, vključno z odstranjevanjem in skladiščenjem, transport, izvažanje ali uvažanje odpadkov, vključno z nevarnimi odpadki, kar povzroči ali bi lahko povzročilo smrt ali hudo telesno poškodbo ali dejansko škodo kakovosti zraka, žive skale, zemlje, vode, živalim ali rastlinam;

Obrazložitev

V zvezi z dejavnostmi, ki škodujejo okolju, ni bila omenjena živa skala (litosfera). Prst, tam kjer je, predstavlja le zunanjo plast, ki je globoka do 1,5 metra in se tvori na matični kamnini.

Odlagališča smeti in skladišča odpadkov, ki morda vsebujejo nevarne ali radioaktivne snovi, je mogoče najti v starih rudnikih ali kamnolomih, torej v živi skali.

(d) nezakonito upravljanje obrata, v katerem se opravlja nevarna dejavnost ali se v njem skladiščijo ali uporabljajo nevarne snovi ali pripravki, kar izven obrata povzroči ali bi lahko povzročilo smrt ali hudo telesno poškodbo ali dejansko škodo kakovosti zraka, zemlje, vode, živalim ali rastlinam;

(d) nepravilno delovanje, napake pri delovanju zaradi protipravnega dejanja, malomarnost, nepazljivost, odsotnost presoje ali slabo vzdrževanje ali nezakonito upravljanje obrata, v katerem se opravlja nevarna dejavnost ali se v njem skladiščijo ali uporabljajo nevarne snovi ali pripravki, kar izven obrata povzroči ali bi lahko povzročilo smrt ali hudo telesno poškodbo ali dejansko škodo kakovosti zraka, zemlje, vode, živalim ali rastlinam;

(f) nezakonita izdelava, obdelovanje, skladiščenje, uporaba, transport, izvažanje ali uvažanje jedrskih snovi ali drugih nevarnih radioaktivnih snovi, kar povzroči ali bi lahko povzročilo smrt ali hudo telesno poškodbo ali dejansko škodo kakovosti zraka, zemlje, vode, živalim ali rastlinam;

(f) nezakonita izdelava, obdelovanje, skladiščenje, uporaba, transport, prodaja in distribucija ter izvažanje ali uvažanje jedrskih snovi ali drugih nevarnih radioaktivnih snovi, kar povzroči ali bi lahko povzročilo smrt ali hudo telesno poškodbo ali dejansko škodo kakovosti zraka, žive skale, zemlje in vode ter živalim ali rastlinam;

Obrazložitev

Določba ne zajema trgovine z nevarnimi snovmi in njihovo distribucijo.

(h) nezakonito bistveno poslabšanje zaščitenega habitata;

(h) ravnanje, ki povzroči bistveno poslabšanje zaščitenega habitata, med drugim zaradi gradbenih del, odstranjevanja kamnov, krčenja gozdov, krčenja ali sajenja rastlin ali požigov;

(ia) izdelava, obdelovanje, skladiščenje, uporaba, transport, izvažanje ali uvažanje;

- gensko spremenjenih organizmov, njihova izločitev v okolje, njihovo trženje in nerazkritje novih dokazov o tveganjih, ki jih povzročajo;

- eksplozivnih snovi za civilno uporabo;

- pirotehničnih snovi,

- kemičnih snovi,

- biocidov in sredstev za zaščito rastlin,

kar povzroči ali bi lahko povzročilo smrt ali hudo telesno poškodbo ali dejansko škodo kakovosti zraka, zemlje in vode ter živalim ali rastlinam;

(ib) uvažanje in izvažanje nezakonito pridobljenega lesa ali biomase;

(ic) posedovanje ali uporaba pomorskih prevoznih sredstev, ki znanstveno dokazano škodujejo okolju (med drugim starih plovil z enojnim trupom)

Države članice zagotovijo, da se udeležba ali napeljevanje k dejanjem iz člena 3 štejeta za kaznivo dejanje.

Države članice zagotovijo, da se udeležba ali napeljevanje k dejanjem iz člena 3 štejeta za kaznivo dejanje, ali na splošno zagotovijo, da se ravnanje, ki je zaradi dejanja ali neukrepanja povzročilo škodo ali bi lahko povzročilo hudo okoljsko škodo, prav tako obravnava kot kaznivo dejanje.

Države članice za učinkovito zaščito okolja in v skladu z načeli preprečevanja in varnosti zagotovijo, da za sredstva, povezana s kaznivim dejanjem, ki bi lahko predstavljala tveganje ali povzročila škodo, veljajo resnični previdnosti ukrepi (zaseg).

(a) prepoved fizični osebi, da opravlja dejavnost, za katero je potrebno uradno dovoljenje ali soglasje, ali prepoved ustanavljanja, upravljanja ali vodenja družbe ali ustanove, če dejstva, na podlagi katerih je bila oseba obsojena, kažejo na veliko tveganje, da bi lahko nadaljevala z isto vrsto kaznivih dejanj;

(a) prepoved fizični osebi ali osebam, da opravljajo dejavnost, za katero je potrebno uradno dovoljenje ali soglasje, ali prepoved ustanavljanja, upravljanja ali vodenja družbe, zadruge, združenja ali ustanove, če dejstva, na podlagi katerih je bila proti osebi ali osebam izrečena sodba, kažejo na veliko tveganje, da bi lahko nadaljevala ali nadaljevale z isto vrsto kaznivih dejanj;

1. Države članice zagotovijo, da se lahko pravne osebe kaznuje za dejanja iz člena 3, če jih je v njihovo korist storila katera koli oseba, ki je delovala bodisi individualno bodisi kot del organa pravne osebe, ki ima vodilni položaj znotraj pravne osebe, in sicer na podlagi:

1. Države članice zagotovijo, da se lahko pravne osebe, onkraj civilne odgovornosti, kaznuje za dejanja iz člena 3, če jih je v njihovo korist storila katera koli oseba, ki je delovala bodisi individualno bodisi kot del organa pravne osebe, ki ima vodilni položaj znotraj pravne osebe ali je imela tak položaj v času storitve kaznivega dejanja ali v obdobju malomarnega ravnanja, in sicer na podlagi:

1a. Države članice zagotovijo, da se kazenska odgovornost pravnih oseb ne preneha, ko nehajo obstajati, temveč da se po odkritju storjene škoda in/ali storitve kaznivega dejanja ali malomarnosti člane organa pravne osebe, ki so to bili v času storitve kaznivega dejanja ali v obdobju malomarnega ravnanja, kaznuje v skladu s kazenskim in civilnim pravom.

3a. Države članice zagotovijo, da se fizičnim osebam, odgovornim za prej omenjena dejanja, začasno ali trajno prepove opravljanje javnih funkcij.

4. Sankcije, določene v tem členu, lahko spremljajo tudi druge sankcije ali ukrepi, zlasti:

4. Sankcije, določene v tem členu, po potrebi spremljajo tudi druge sankcije ali ukrepi, zlasti:

Člen 7a

Varnostni ukrepi

Države članice uvedejo in izvajajo ustrezne varnostne ukrepe.

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do […]. Besedilo navedenih predpisov in primerjalno razpredelnico med navedenimi predpisi in to direktivo nemudoma posredujejo Komisiji.

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do […]. Zagotovijo, da ustrezne službe dobijo dovolj kadra in možnosti za njegovo usposabljanje, da se bodo organi in sodišča lahko soočali z izzivom, kako znatno zmanjšati okoljski kriminal. Besedilo navedenih predpisov in primerjalno razpredelnico med navedenimi predpisi in to direktivo nemudoma posredujejo Komisiji.

11. Prav tako je treba zaradi bistvenih razlik v ravni sankcij v državah članicah v določenih okoliščinah predvideti približevanje teh ravni v sladu z resnostjo kaznivega dejanja.

črtano

Obrazložitev

Glede na sodbo Sodišča evropskih skupnosti z dne 27. oktobra 2007 je uvodno izjavo, ki omenja usklajevanje ravni sankcij, bolje črtati.

12. Tako približevanje je posebej pomembno, če imajo kazniva dejanja hude posledice ali je kaznivo dejanje strojeno v okviru kriminalnih združb, ki v okoljskem kriminalu igrajo pomembno vlogo.

12. Če so ta kazniva dejanja storjena v okviru kriminalnih združb, je treba to šteti za oteževalno okoliščino.

Obrazložitev

Predlog spremembe je skladen s predlogom spremembe, ki zahteva črtanje uvodne izjave 11. Vseeno pa je primerno zahtevati, da se kazniva dejanja, ki so storjena v okviru kriminalnih združb in povzročijo škodo okolju, štejejo za oteževalno okoliščino. To na nikakršen način ne vpliva na pristojnost držav članic, da določijo vrsto in stopnjo sankcij.

(a) izpust, emisije ali vnos količine snovi ali ionizirajočega sevanja v zrak, zemljo ali vodo, kar povzroči smrt ali hudo telesno poškodbo;

črtano

Obrazložitev

Da se določeno ravnanje sankcionira kot kaznivo dejanje, mora to biti nujno nezakonito (tj. kršitev zakonodaje ali prava Skupnosti). Zato je treba izključiti možnost kazenskega sankcioniranja ravnanja, ki ni nezakonito.

(ha) vnos gensko spremenjenih organizmov, ki jih Evropska unija ni odobrila, v okolje;

Obrazložitev

Le malo je znanega o tveganju, ki ga predstavljajo gensko spremenjeni organizmi za ljudi in okolje. Zato se gensko spremenjenih organizmov sploh ne bi smelo vnašati v okolje. Če pa se jih, jih mora vnaprej odobriti Evropska unija. Nameren vnos gensko spremenjenih organizmov brez odobritve mora šteti za kaznivo dejanje.

Države članice zagotovijo, da se udeležba ali napeljevanje k dejanjem iz člena 3 štejeta za kaznivo dejanje.

Države članice zagotovijo, da se udeležba ali napeljevanje k namernim dejanjem iz člena 3 štejeta za kaznivo dejanje.

Obrazložitev

S pravnega vidika udeležba ali napeljevanje k malomarnem ravnanju ne more ravno šteti za kaznivo dejanje. Le namerna udeležba in napeljevanje se lahko obravnavata v tem smislu.

1. Države članice zagotovijo, da se dejanja iz členov 3 in 4 kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kazenskimi sankcijami.

1. 1. Države članice zagotovijo, da se dejanja iz členov 3 in 4 sistematično kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi sankcijami, ki so kazenske narave.

Obrazložitev

S takšno formulacijo je mogoče bolje pojasniti, da morajo za dejanja iz členov 3 in 4 v vseh primerih veljati kazenske sankcije, kar pa ne izključuje možnosti, da države članice te kazenske sankcije dopolnijo z dodatnimi sankcijami druge narave (glej moj predlog spremembe k členu 5, odstavek 5).

2. Države članice zagotovijo, da se ravnanja iz člena 3 (b) do (h) kaznujejo z zaporno kaznijo najmanj enega do treh let, če je bilo dejanje storjeno iz hude malomarnosti in povzroči dejansko škodo v zraku, zemlji, vodi, pri živalih ali rastlinah.

črtano

Obrazložitev

V sodbi z dne 23. oktobra 2007 (C-440/05 Komisija proti Svetu) je Sodišče Evropskih skupnosti jasno zapisalo, da določitev vrste in višine kazni, ki se uporabljajo, ni v pristojnosti Skupnosti. Da bi bil predlog Komisije skladen s sodbo, je treba te odstavke črtati.

3. Države članice zagotovijo, da se naslednja kazniva dejanja kaznujejo z zaporno kaznijo najmanj od dveh do petih let:

črtano

(a) kaznivo dejanje iz člena 3(a), če je dejanje storjeno iz hude malomarnosti;

(b) kazniva dejanja iz člena 3(b) do (f), če so storjena iz hude malomarnosti in povzročijo smrt ali hudo telesno poškodbo;

(c) kazniva dejanja iz člena 3(b) do (h), če so dejanja storjena namerno in povzročijo dejansko škodo v zraku, zemlji, vodi, pri živalih ali rastlinah;

(d) kazniva dejanja iz člena 3, če je dejanje storjeno v okviru kriminalne združbe v smislu Okvirnega sklepa [… o boju proti organiziranemu kriminalu].

Obrazložitev

V sodbi z dne 23. oktobra 2007 (C-440/05 Komisija proti Svetu) je Sodišče Evropskih skupnosti jasno zapisalo, da določitev vrste in višine kazni, ki se uporabljajo, ni v pristojnosti Skupnosti. Da bi bil predlog Komisije skladen s sodbo, je treba te odstavke črtati.

4. Države članice zagotovijo, da se naslednja kazniva dejanja kaznujejo z zaporno kaznijo najmanj od pet do deset let:

črtano

(a) kaznivo dejanje iz člena 3(a), če je dejanje storjeno namerno;

(b) kazniva dejanja iz člena 3(b) do (f), če je dejanje storjeno namerno in povzroči smrt ali hudo telesno poškodbo.

Obrazložitev

V sodbi z dne 23. oktobra 2007 (C-440/05 Komisija proti Svetu) je Sodišče Evropskih skupnosti jasno zapisalo, da določitev vrste in višine kazni, ki se uporabljajo, ni v pristojnosti Skupnosti. Da bi bil predlog Komisije skladen s sodbo, je treba te odstavke črtati.

5. Kazenske sankcije, določene v tem členu, lahko spremljajo tudi druge sankcije ali ukrepi, zlasti:

5. Te kazenske sankcije lahko spremljajo tudi dodatne sankcije ali ukrepi civilne ali upravne narave, kot so:

(a) prepoved fizični osebi, da opravlja dejavnost, za katero je potrebno uradno dovoljenje ali soglasje, ali prepoved ustanavljanja, upravljanja ali vodenja družbe ali ustanove, če dejstva, na podlagi katerih je bila oseba obsojena, kažejo na veliko tveganje, da bi lahko nadaljevala z isto vrsto kaznivih dejanj;

(a) prepoved fizični osebi, da opravlja dejavnost, za katero je potrebno uradno dovoljenje ali soglasje, ali prepoved ustanavljanja, upravljanja ali vodenja družbe ali ustanove, če dejstva, na podlagi katerih je bila oseba obsojena, kažejo na veliko tveganje, da bi lahko nadaljevala z isto vrsto kaznivih dejanj;

(b) objava sodne odločbe v zvezi z obsodbo ali uvedenimi sankcijami ali ukrepi;

(b) objava sodne odločbe v zvezi z obsodbo ali uvedenimi sankcijami ali ukrepi;

(c) obveznost povrnitve okolja v prvotno stanje.

(c) obveznost povrnitve okolja v prvotno stanje.

5a. Države članice zagotovijo, da se kazniva dejanja iz členov 3 in 4, storjena v okviru kriminalnih združb v smislu Okvirnega sklepa Sveta [...o boju proti organiziranemu kriminalu (KOM(2005)0006)],obravnavajo kot oteževalna okoliščina.

Obrazložitev

Primerno je zahtevati, da se kazniva dejanja, ki so storjena v okviru kriminalnih združb in povzročijo škodo okolju, štejejo za oteževalno okoliščino. To na nikakršen način ne vpliva na pristojnost držav članic, da določijo vrsto in stopnjo sankcij.

2. Denarne kazni, ki jih predvideva odstavek 1, so:

črtano

(a) najmanj 300 000 EUR do največ 500 000 EUR, če je bilo kaznivo dejanje iz člena 3(b) do (h) storjeno iz hude malomarnosti in povzroči dejansko škodo zraku, zemlji, vodi, pri živalih ali rastlinah.

(b) najmanj 500 000 EUR do največ 750 000 EUR, če:

i) je kaznivo dejanje iz člena 3(a) storjeno iz hude malomarnosti ali

(ii)            je kaznivo dejanje iz člena 3(b) do (h):

– storjeno iz hude malomarnosti in povzroči smrt ali hudo telesno poškodbo ali

– storjeno namerno in povzroči dejansko škodo zraku, zemlji ali vodi, pri živalih ali rastlinah ali

(iii) je kaznivo dejanje iz člena 3 storjeno namerno v okviru kriminalne združbe v smislu Okvirnega sklepa [… o boju proti organiziranemu kriminalu];

(c) najmanj 750 000 EUR do največ 1 500 000 EUR, če:

(i) je kaznivo dejanje iz člena 3 (a) storjeno namerno; ali

(ii)           je kaznivo dejanje iz člena 3(b) do (f) storjeno namerno in povzroči smrt ali hudo telesno poškodbo.

Države članice lahko uporabijo sistem, po katerem je višina denarne kazni sorazmerna s prihodkom pravne osebe, finančno prednostjo, doseženo ali omogočeno s storitvijo kaznivega dejanja ali katero koli drugo vrednostjo, ki kaže na finančni položaj pravne osebe, pod pogojem, da takšen sistem predvideva največje denarne kazni, ki so najmanj enakovredne najnižjemu znesku za največje denarne kazni. Države članice morajo Komisijo obvestiti, če nameravajo direktivo izvajati v skladu s takšnim sistemom.

Obrazložitev

V sodbi z dne 23. oktobra 2007 (C-440/05 Komisija proti Svetu) je Sodišče Evropskih skupnosti jasno zapisalo, da določitev vrste in višine kazni, ki se uporabljajo, ni v pristojnosti Skupnosti. Da bi bil predlog Komisije skladen s sodbo, je treba te odstavke črtati.

3. Države članice, ki še niso sprejele evra, uporabijo menjalni tečaj med evrom in njihovo valuto, kakor je objavljeno v Uradnem listu Evropske unije z dne […].

črtano

Obrazložitev

V sodbi z dne 23. oktobra 2007 (C-440/05 Komisija proti Svetu) je Sodišče Evropskih skupnosti jasno zapisalo, da določitev vrste in višine kazni, ki se uporabljajo, ni v pristojnosti Skupnosti. Da bi bil predlog Komisije skladen s sodbo, je treba te odstavke črtati.